ALI BREZ DELA RES NI JELA?
(Mef) Morda smo mi iz generacije srednjih let bili zapeljani ali pa smo se zapeljali kar sami. Kakorkoli že, dopovedovali so nam, da je bistvo ekonomije v dodani vrednosti, ki jo dobimo tako,, da kos	lesa	spremenimo v mizo,	pločevino	v
avtomobil, grozdje v vino in podobno. Razlika med surovino in končnim izdelkom je bila tista dodana vrednost zaradi katere je bilo treba hoditi v šolo, iskati prvo zaposlitev, hoditi na delo in ob koncu meseca čakati na plačo. Do dodane vrednosti lahko pridemo na več načinov: eni s srpom	ali	kladivom, drugi s	papirjem	in
svinčnikom, tretji z raziskavami ali računalnikom. Razlika	med	nakupno in prodajno	ceno nekega
izdelka pa ni nikoli veljala za kakšno posebno dodano	vrednost. Rekli smo ji marža ali	kaj
podobnega in je bila bolj za okrasek, kot pa da bi jih dali kakšno posebno vrednost.
Stvari so danes seveda povsem drugačne. S proizvodnjo dodana vrednost takorekoč izginja iz našega vsakdana, vse pa se vrti okrog trgovskih marž in spodbujanja potrošništva najslabše vrste.
Primere	takšne
spremenjene ekonimije imamo tudi v naši občini. Nekoč so novo
fC Banka Koper
i.	november 200S
vrednost ustvarjali delavci Mehanotehnike, Delamarisa, Arga, Opreme, Ladjedelnice, Polimera in Dorota, pa tudi storitvene dejavnosti, od hotelov in gostiln do Stavbenika ali Stekla. Danes so pri življenju le še ostanki nekaterih od teh ustvarjalcev dodane vrednosti, saj je večina podlegla že v prvem valu postsocialistične ekonomije v začetku devetdesetih let. Drugi val se napoveduje prav zdaj. Toda, to kot da ne moti tistih, ki dodano vrednost razumejo kot trgovsko maržo, saj bomo v kratkem dobili v mesto še četrtega veletrgovca, ki nam bo seveda ponujal še več za še manj denarja. To je seveda lepo in prav, a od kod kupcem denar. Kje in s čim naj ga zaslužijo? Različne oblike socialnih pomoči ali nadomestil za nezaposlenost sicer v glavnem končajo v trgovinah, toda dvomim, da bodo trgovci zadovoljni zgolj s tem. Dobrih kupcev namreč ni, če ljudje nimajo kje zaslužiti, da bi lahko zapravljali. Rezerve so že zdavnaj porabljene, limiti že zdavnaj doseženi, zadolženost že kritična.
Je ustvarjanje dodane vrednosti res tako »mimo«, da ustvarjamo nove in nove diplomirane managerje, ribiško šolo pa zapirajo, ker nimajo nobenega vpisanega dijaka? Bodo v zadnji fazi managerji prodajali le še sami sebi ali bo nekdo le zagrabil za srp ali kladivo?
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra	080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
PRIZNANJE
Tudi ob primariju se lahko počutiš gromo, posebej kadar ga dobiš kar trinajst let prepomo.
Mi smo na zadnjo vojno ie skoraj pozabili, zdaj pa so nam naenkrat ta priznanja razdelili Saj ne, da nam ni prav, a lahko bi nas razveselili in nam namesto pleha kakšen tolar k plači dodelili Tako kot v drugih službah je tudi tukaj znano stanje, da tisti zgoraj prejmejo nagrado, mi pa priznanje.
PODJETNIŠTVO NA POKOPALIŠČU
I Koprska Komunala je ob dnevu spomina na mrhe onemoeočila hBhBHHH zasebnikom prodajo sveč pred ■HHHHR pokopališčem m je eksklu/ivo BBhBHH namenila sama sebi. Zato so se poslovno prizadeti zasebniki, ki napovedujejo to/bo v Kopru. flEKS&flfi preselili pred izolsko pokopališče. KSnHBKH kjet so seveda poslovno škodovali f jjPPjhggR "domačemu" prodajalcu, ki je v:sto 1||Kj$a9K| let opravljal to dejavnost v Izoli.
Ob pogledu na. s svečami obloženo " gTfr in osvetljeno pokopališče, pa so verjetno kljub temu vsi pokrili stroške najemnine in nakupa sveč.
V T O CENTE«
Avto Centor Jweb, liolo
www.o-jereb.il
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs \O I DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ZA ODPRTJE PSIHIATRIČNEGA ODDELKA V IZOLI
Klub svojcev, ki deluje v okviru društva Ozara Slovenija v Izoli, je dne, 29.9.2005, sestavil odprto pismo, naslovljeno na Doc. dr. Andreja Marušiča, direktorja Inštituta za varovanje zdravja, mag. Janeza Drobniča, ministra za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in mag. Andreja Bručana, dr. med., ministra za zdravje Republike Slovenije.
Svojci ljudi s težavami v duševnem zdravju na Obali in Krasu zahtevamo, da se na našem območju izboljša psihiatrična služba.
Naši argumenti:
1.	Čakalna doba v psihiatričnih dispanzerjih na Obali je izredno dolga, ker je premalo zdravnikov psihiatrov.
2.	Najbolj problematičen je čas kriz naših svojcev uporabnikov, ki se nimajo na koga obrniti, še posebejob praznikih in vikendih.
3.	Psihiatrična bolnišnica Idrija nam je preveč oddaljena in nedostopna; slabe prometne zveze, veliki stroški poti pomenijo manj obiskov svojcev.
4.	Želimo večjo vključenost uporabnikov psihiatričnih storitev v lokalno skupnost, njihovo manjšo stigmatizacijo, kar bi pomenilo manjšo skrb svojcev.
5.	Želimo boljši stik uporabnikov z nevladnimi organizacijami s
področja duševnega zdravja.
Predlagamo psihiatrični oddelek v Splošni bolnišnici Izola, dostopen in odprt 24 ur na dan. Kot vemo v Splošni bolnišnici Izola obstajajo proste prostorske kapacitete za takšen oddelek.
Strokovni delavci društva Ozara Slovenija z Obale podpiramo odprto pismo svojcev in pozivamo vse uporabnike psihiatričnih storitev, njihove svojce in prijatelje ter strokovne delavce na področju zdravstva in socialnega varstva, da s svojim podpisom podprete omenjeni predlog svojcev.
Odprto pismo ni vezano na delovanje ali članstvo v kateremkoli društvu.
Sledijo podpisi pobudnikov akcije.
ODPIRAMO, PODIRAMO, IN FORMIRAMO
V četrtek in petek se je v prostorih koprskega MKC zgodil mini festival na temo zaznamovanosti. V Društvu prijateljev zmernega napredka iz Kopra so zasnovali projekt Odpiramo, podiramo, in-formiramo, katerega osnovni namen je odpiranje in aktualiziranje problematike stigmatizacije in socialnega izključevanja različnih družbenih skupin.
In ker je prav kulturno udejstvovanje eden najbolj učinkovitih načinov participacije v skupnosti za socialno izključene, so se odločili dati posebno mesto kulturnim dogodkom. Mini festival je tako v svojem programu kombiniral predavanje in okroglo mizo s filmskimi projekcijami, delavnicami in razstavo.
Na mini festivalu, ki je bil žal slabše obiskan od pričakovanega, so sodelovali predstavniki organizacij - DDTC Barčica, IC Memory PUM, Šent- Slovensko združenje za duševno zdravje - Enota Šentmar, Ženska svetovalnica, DIH -Društvo za integracijo homoseksualnosti, sklad Silva, Ozara, SVIT, special guest star Roberto Magnifico, predstavnica ZRSZ ter voditeljica Metadonske ambulante v Kopru. Poziv za odprtje oddelka psihiatrije v izolski bolnišnici so podprli tudi ostali udeleženci Mini festivala.
PISMO POKOJNEMU PRIJATELJU
Vsakokrat ko obiščem Izolo in se sprehajam po njenih ozkih ulicah se velikokrat sprašujem, ali se morda tudi na ta način mesto spominja svojega razočaranega in zapitega stanovalca, ki ga je usoda tako kruto in brez milosti spravila na drugi svet.
Sam pri sebi razmišljam o tem, kako mimo mene hodijo ljudje, ki so mu obljubljali vse mogoče, posebej takrat, ko je po dolgih letih samoizbranega brezdomstva pristal v hiši, ki je bila pravzaprav njegov dom, a mu ni bilo usojeno v miru preživeti zadnjih dni življenja. Dobro pomnim, kako je bilo z njim takrat in kako so mnogi letali okrog njega, saj so vedeli, da ima veliko materialnih dobrin a je imel prav toliko moralnih. Le pravega prijateljstva in varovanja je imel premalo.
UMRL BREZ CVENKA
Ko so me pred kratkim pomotoma poklicali na banko sem se mimogrede pozanimal, kako je porabil denar, ki ga je leto dni pred smrtjo prejel za hišo, ki jo je prodal nekemu kupcu. Bil sem kar malo presenečen, ko sem ugotovil, da je zadnjih nekaj sto tisočakov dvignil na banki le dan pred smrtjo, ko je bil res že povsem na koncu. Tako je ostal brez vsega in pokopati so ga morali na tuje stroške »dobrotnikov«, tako da ga niso položili kar za zunanji zid pokopališča. Županja in njeni sodelavci, ki jih je dolga leta »vznemirjal«, jim "težil" in jih pravzaprav prosil za pomoč, se verjetno ne bi posebej sekirali zaradi tega.
Tako je Iztok izginil v nič in pozabo. Bil je le Izolan, ki je zrasel v stanovanju nad slaščičarno in se v to stanovanje vrnil iz klošarskega okolja, v upanju, da mu bo življenje vsaj malo bolj naklonjeno. Pa se je zmotil. Ali pa so se namesto njega zmotili drugi?
Prijatelj Mirko (naslov v uredništvu)
Pripis uredništva:
Verjetno marsikateremu bralcu ne bo povsem jasno komu je namenjeno to pismo in o kom govori, zato le nekaj pojasnil:
Pismo je napisal Mirko, ki je s pokojnim Iztokom Stresom delil zadnje dneve njegovega življenja v stanovanju nad slaščičarno na Sončnem nabrežju.
Zgodba Iztoka Stresa je zares nesrečna in nevsakdanja. Bil je bister, razgledan delavec Radia Koper, potem pa je krenil na pot alkoholizma in se razmeroma hitro, pri svojih nekaj več kot tridesetih, odločil za svobodno klošarsko življenje. Živel je na cesti, čeprav je v mestu imel svoj dom, a se je odločil pač drugače. Potem je prišla bolezen. Najprej je umrl oče, nato mati in potem še edina sestra, tako da je ostal sam s stanovanjem, poslovnim prostorom, garažo, nekaj njivami in še čim. Rad je povedal, da je najbogatejši klošar v Izoli.
Ko je alkohol že dobro načel njegovo zdravje se je vendarle vrnil domov in stanovanje spremenil v nekakšno zavetišče za prijatelje in znance. Tu in tam je bil deležen obiska policije, prišli so socialni delavci, največ pa je bilo tistih, ki so mu skušali »pomagati« tako, da bi od njega kupili nepremičnine ali upravljali z njimi. Potem je bilo slišati, da je večino lastnine prodal a je še vedno hodil brez denarja po svetu, dokler ni umrl, suh kot cerkvena miš. Vprašanje, ki ga zastavlja avtor pisma je preprosto: Kje je denar, ki ga je Iztok dobil za prodajo nepremičnin in kdo je ali še razpolaga z njim.
Z objavo tega pisma uredništvo ne želi motiti počitka in miru pokojnega Iztoka. Če pa je bilo v zvezi z njegovo lastnino kaj nezakonitega in nepoštenega je prav, da se to izve. Tudi v njegovem imenu.
26. redna seja OS
TOKRAT 0 PROGRAMIH IAVNIH ZAVODOV
Izolski občinski svetniki bodo na 26. redni seji, ki bo v četrtek 10. novembra, obravnavali predvsem obsežne letne delovne in razvojne načrte javnih zavodov v občini Izola. Pripravili so jih Glasbena šola, vse osnovne šole in vrtec Mavrica. Poleg tega pa bodo poslušali še poročilo oziroma predstavitev konzorcija Gojup ter sprejeli predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Izola.
TEMELJNI KAMEN ZA NOVO REŠEVALNO POSTAJO
V petek, 4. novembra ob 11.00 uri bodo na gradbišču JP Komunala ob Industrijski cesti, položili temeljni kamen in tako uradno začeli z izgradnjo nove reševalne postaje.
Dogodek bo s svojo prisotnostjo in nagovorom počastil tudi minister za zdravje mag. Andrej BRUČAN, dr. med.,, ki bo z župani obalnih občin tudi vgradil temeljni kamen nove reševalne postaje.
BODO OPTANTI PRIŠLI DO NEPREMIČNIN
Na območju slovenske Istre naj bi bilo še preko 200 prostih nepremičnin, ki bi jih lahko takoj vrnili italijanskim optantom. To je v sobotnem sporočilu za javnost zatrdil predsednik Unije Istranov, optantske organizacije s sedežem v Trstu, Massimiliano Lacota, ki se sklicuje na poročilo slovenskih funkcionarjev. Te nepremičnine bi lahko po njegovem mnenju takoj vrnili zakonitim lastnikom, kar bi predstavljalo temelj za vrnitev optantov v Istro.
Lacota med drugim piše, da je njegova organizacija pred nekaj tedni formalno naročila "nekaterim slovenskim funkcionarjem", naj pripravijo popolno poročilo o položaju	prostih	nepremičnin v	Kopru, Izoli	in
Piranu. Podatki, ki izhajajo iz tega poročila, pa naj bi bili zelo pozitivni. Samo v zgodovinskem jedru Kopra naj bi se namreč nahajalo približno 200 praznih in prostih nepremičnin, od katerih številne niso bile podržavljene. V neposredni	okolici	pa je takih	nepremičnin	še
približno 60. Ugotovljene nepremičnine, meni Lacota, bi lahko takoj vrnili zakonitim lastnikom in bi lahko predstavljale temelj za "počasno, a neizogibno vrnitev" optantov.
Bo Slovenija sledila Hrvaški?
Lacota je pri ocenjevanju teh vesti zelo previden, saj priznava, da se nekaj premika, potrebno pa	bi bilo	razumeti, kaj	se premika.	Po
njegovem mnenju je do premika prišlo zaradi pritiska Unije Istranov, končni cilj pa je, kot piše	Lacota,	"vrnitev nepremičnin, ki so	jih
nezakonito razlastile in koristile najprej Jugoslavija, danes pa Hrvaška in Slovenija". Tako Hrvaška kot Slovenija namreč po besedah predsednika Unije Istranov zelo dobro vesta, da odpoved Rimskega sporazuma in ponovna pogajanja peljejo k poti, ki je po njegovih besedah edina možna tako z moralnega kot s pravnega vidika: to je pravica do vrnitve in do obnove vseh kršenih pravic. O vprašanju premoženja optantov bo predsednik Unije Istranov prihodnji teden govoril v Zagrebu v okviru televizijske oddaje o tem vprašanju, na katero je bil povabljen.
Izolski občinski odbor SDS je pripravil izlet na Dolenjsko. Nabralo se je za poln avtobus udeležencev, ki so se zelo pohvalno izrazili o izletu, ki je bil sicer strokovne narave a hkrati tudi zabaven in poln doživetij.
UPOKOJENCI V GORIŠKA BRDA
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabi svoje člane na izlet v Goriška Brda, ki bo 12. novembra. Po programu je predviden ogled grobnice Burbonov, gradu in kleti Dobrovo, vzpon na razgledni stolp in nato Martinovo družabno srečanje z zakusko na kmetiji »Bizjakova domačija«. Cena izleta je 4000 sit, odhod avtobusa izpred gostilne Jasna ob S.uri in izpred Merkatorja v Jagodju ob S.uri in 10 minut.
Prijave sprejema Vera Jakopič tel. 041 500 531 in Sonja Škerjanc tel. 05 641 33 40 ob večernih urah. Vabljeni!
ODTRGAJTE SE OD RUTINE ...
Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske.
Hiti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjevati predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali čc ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja.
O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 72S 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v I/.oli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 709 10 H7) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91). Oglasite se lahko tudi pri skupini /.a pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 728 14 01).
Veseli bomo viišeg:« ohiskn.
... IN PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE.
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11
OBALA » MALEM	!— 080 18 JJ
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO M0PE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobiii
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Regijsko odlagališče odpadkov
COIUPIE POSLEI "POŽRL" SKORA) 184 MIUIONOV
Občinski svetniki bodo na 26. redni seji občinskega sveta poslušali tudi predstavitev konzorcija Gojup, ki mu predseduje izolska županja Breda Pečan in katerega naloga je, da za potrebe vseh občin članic konzorcija poišče in realizira project skupnega odlagališča odpadkov in njihove predelave. Danes ni več mogoče skrivati, da ima ta konzorcij kar nekaj težav, saj je za njim že en propadel projekt ureditve skupnega odlagališča na Sežanskem, zdaj pa ima za seboj tudi izkušnjo s Postojnske občine, ki je po neuspehu Sežane bila ena od možnosti za ureditev skupnega odlagališča tudi za članice Gojupa.
Projektna naloga študije je zajemala tri faze. Prva faza naloge je vključevala analizo obstoječih značilnosti ravnanja z odpadki v regiji, druga faza je opredelila možne načine ravnanja z odpadki in v grobem definirala potrebne ureditve s pripadajočo opremo ter ekonomsko analizo, tretja faza pa je obsegala grobo idejno zasnovo objektov v sklopu RC GOJUP na razpoložljivih lokacijah obstoječih odlagališč.
S predstavitvijo študije javnosti, so se na območju Sežane, ki naj bi nosila največji delež odlaganja, razvile številne polemike med zainteresirano javnostjo. V tem času je tudi država za obstoječa odlagališča na kraškem razpoklinskem terenu sprejela odločitev, da se le ta v letu 2008 zapirajo. Mednje sodi tudi obstoječe Sežansko odlagališče odpadkov.
VSE JE BILO TREBA ZAČETI ZNOVA
Po proučitvi predlaganih scenarijev in novih razmer se je Svet konzorcija GOJUP odločil za 1. predlagani scenarij v študiji, ki predvideva dva
regijska centra:
1.	Regijski CERO KOPER, v katerem bo potekala obdelava ločeno zbranih frakcij z naslednjimi objekti: sortirnica, kompostama, demontaža kosovnih odpadkov in bele tehnike ter zbirni center in pretovoma postaja.
2.	Regijski CERO, kjer bo potekala mehanska biološka obdelava preostanka odpadkov in njihovo odlaganje na površini s 500.000 m3 volumna. Za Regionalni CERO (center za ravnanje z odpadki) KOPER poteka javni razpis za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije.
PO KOSTANJ V ŽERJAVICO GRE GEOLOŠKI ZAVOD
V	teh dneh je bila zaključena študija »Izbor in ocena primernosti potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov konzorcija GOJUP«, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije. Namen študije je bil iskanje najprimernejšega območja znotraj občin članic konzorcija GOJUP za umestitev drugega regionalnega centra, ki vključuje mehansko biološko obdelavo preostanka odpadkov in odlaganje preostanka po mehansko - biološki obdelavi (MBO).
V	pripravi in izvajanju je ena najtežjih nalog konzorcija GOJUP, ki vključuje predvsem oceno družbene sprejemljivosti območij, ki so bila z vidika naravnih danosti opredeljena v študiji Geološkega zavoda Slovenije. Geološki zavod Slovenije je županom občin, članicam konzorcija GOJUP, že predstavil metodologijo in karto območij, kjer naravne danosti dopuščajo izgradnjo odlagališča.
Karto naravnih danosti so strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije pripravili na podlagi izločitvenih in nekaterih omejitvenih kriterijev.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
OBMOČNA ENOTA KOPER
Obiščite nas v Izoli v prostorih Pošte Slovenije - Cankarjev drevored i
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!
Pri oblikovanju karte so upoštevali naslednje dejavnike: vodopropustnost kamnin oziroma geološko sestavo tal, prisotnost površinskih vod, poplavna območja, močvirja, vodovarstvena območja, zavarovane krajine, naravne in kulturne spomenike Tem naravnim dejavnikom so dodali še podatke o poseljenosti območij, obstoječo prisotnost industrijskih objektov in pregled infrastrukture Ker je zelo pomemben dejavnik sprejemljivosti lokacije tudi poseljenost oziroma oddaljenost stanovanjskih površin od potencialne lokacije, je Geološki zavod Slovenije v karto potencialnih območij vključil tudi te dejavnike ter pri tem upošteval, da je za lokacijo potrebnih 15 ha površine Karta naravnih danosti v tej fazi še ne razvršča območij po vrednostni lestvici. Postopki umeščanja lokacij na ta območja bodo namreč morali upoštevati tudi pomemben dejavnik ali območje ustreza tudi z vidika družbene sprejemljivosti.
Drugače povedano: Strokovnjaki Geološkega zavoda so izbrali strokovno možne in primerne lokacije za nov regijski Center za obdelavo odpadkov, toda vsa stroke nič ne pomaga, če so prebivalci tistega območja proti lokaciji takšnega centra v njihovi soseščini.
Tega se v Gojupu očitno zavedajo, zato so zelo skrivnostni pri odkrivanju možnih lokacij, saj se zavedajo, da bo vsaka prehitra informacija naletela na odpor vsaj dela ljudi, ki živijo na tistem območju. Zato so zdaj preprosto tiho in očitno tuhtajo, kaj jim je storiti. Da ne bo pomote: med možnimi lokacijami je bila tudi ena v izolski občini, čeprav očitno bolj simbolično kot zares, saj je dejstvo, da na območju naše občine ni tako ruiniranega in tako velikega zemljišča, ki bi zadoščal za predelavo in hranjenje odpadkov vseh obalno kraških občin.
Seveda pa delo Gojupa ni ljubiteljsko niti ni poceni, kajti v projekt so vključeni številni strokovnjaki, da o tistih, ki jim je to celo zaposlitev niti ne govorimo. Poglejmo koliko denarja je bilo doslej porabljenega za projekte konzorcija. Skrajšano: Porabljenih je bilo že skoraj 184 milijonov, nimamo pa še nič. A tako je pač s projekti kot je ta.___________
Viri financiranja: Konzorcij		CERO KOPER	CERO SEŽANA	SKUPAJ REGIJA
Koper	40,83%	75.027.583,49	5.838.690,od	80.866.273,49
Sežana	10,11%	11.027.793,03	20.309.459,961	31.337.252,99
Divača	3,26%	3.501.246,81	3.397.911,05	6.899.157,86
Hrpelie-Kozina	3,49%	3.727.101,64	4.916.608,04	8.643.709,68
Komen	3,05%	3.295.031,52	2.762.578,24	6.057.609,76
Ilirska Bistrica	12,15%	13.931.027,14	1.737.450,00	15.668.477,14
Piran	14,76%	16.493.988,63	2.110.680,00	18.604.668,63
Izola	12,35%	14.127.422,74	1.766.050,00	15.893.472,74
SKUPAJ		141.131.195,00	42.839.427,29	183,970.622,29

mmummamm
\
HOTEL DELFIN IZOLA
KAM NA PRIGRIZEK IN KOZARČEK VINA ?
V nov lokal - KANTINO
Hotela Delfin Izola - pri Plzzerii v Vili Rainer!, kjer se boste od 05. novembra 2005 dalje poleg že poznane Pizzerie Ranieri družili še v prijetnem ambientu domače KANTINE s tipično ponudbo in to vsak dan, razen ponedeljka od 18. do 24.ure Vabljeni!
Telefon: 05/6607-400

Zakonodaja
MALO PRIIAZNEIŠI ZAKON O GOSTINSTVU
Z gostinstvom je vedno dovolj težav. To vedo povedati gostinci in vedo povedati tisti, ki jih nadzorujejo. Naša zakonodaja je na tem področju zagotovo najbolj papežka v Evropi, in tudi zato je Državni zbor na svoji 10. redni seji sprejel dopolnjen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu, ki na bi to področje prinesel nekaj olajšav. Gre za kar nekaj pomembnih novosti, med katerimi je gotovo najbolj zanimivo določilo, da izvajalec te dejavnosti ni obvezen imeti opravljen izpit oziroma šolanje gostinske smeri.
Gostinci brez šol
Po novem lahko Gostinsko dejavnost opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost pa lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.«
Sobodajalci
Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč, ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v poslovni register Slovenije.
Inšpekcijski pregled
Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstva! ugotovi da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo.«
Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da gostinec, sobodajalec ali kmet opravlja gostinsko dejavnost brez odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje te dejavnosti.
Društva in gostinska dejavnost
Društva, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo gostinsko dejavnost, morajo izpolniti pogoje, določene za opravljanje gostinske dejavnosti s tem zakonom, v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/95 in 45/98)
S
Kakšna mora biti dobra obutev ?
Le redki imajo tako idealno stopalo, da jim navadna modna obutev popolnoma odgovarja.
Neprimerna obutev lahko neugodno vpliva na samo stopalo, z neustrezno oporo pa skozi spremenjeno dinamiko hoje vpliva na celotem lokomotorni sistem - torej tudi na kolke, križ in hrbtenico.
Dobra obutev bi morala imeti nekoliko povečan volumen, z oblikovanostjo podplata in notranjega vložka mora omogočiti večjo oporno	površino in	s tem prerazporeditev pritiskov oz.
razbremenitev mest s prekomernimi pritiski. Čevelj naj bo okoli pete nekoliko višji in močnejši, da prepreči zvračanje stopala, sicer pa iz mehkih in naravnih materialov, na kritičnih mestih (pri prstih, sklepih,	členkih)	pa brez notranjih šivov. Na tak način
obutev povečuje stabilnost, preprečuje trenje, deformacije stopala in popravlja dinamiko hoje, sama hoja pa je udobnejša in ne utruja.
Vse to združujejo čevlji Buratto, ki so hkrati tudi modno oblikovani. Sedaj po cenah navadnih čevljev.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
ALI |E STRAH PRED PTIČJO GRIPO OPRAVIČEN?
Če se ptičja gripa razvije v kaj več kot le grozeča pandemija, se bo to zgodilo zaradi političnih in gospodarskih interesov. To tezo podpirajo napačne interpretacije dogajanja s strani medijev, dobički od riskantnih in nekoristnih cepiv in popolno zanemarjanje podatkov, ki dokazujejo, da so bile podobne bolezni kot sta SARS in AIDS ustvarjene s človeško roko.
Bistvena vprašanja, ki sijih moramo zastaviti glede ptičje gripe so:
1.	Kako smrtonosna je?
2.	Kako prenosljiva je?
3.	Kako ozdravljiva je?
Kako smrtonosna je ptičja gripa
V zadnjih dveh letih naj bi ptičja gripa povzročila smrt 65 ljudi v jugovzhodni Aziji! Na voljo je zelo malo podatkov o teh posameznikih, ki so živeli v okolju, kjer imajo ljudje pogosto oslabljen imunski sistem. Poleg tega so vsi umrli prihajali iz azijskih dežel, kjer je zdravniška oskrba slaba. Naj povem se to, da letno umre kar več kot 40000 ljudi iz severne Amerike zaradi drugih oblik gripe. Predvsem so to starejše osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Kako prenosljiva je ptičja gripa
Ameriki časnik USA Today (9. oktober 2005) piše, da si evropski urad za zdravje prizadeva obvladati virus (ptičje gripe), ki ni doslej v Evropi okužil še nikogar. Kljub temu naj bi umrlo ali bilo uničenih 140 milijonov ptic, finančne izgube v perutninarstvu pa naj bi presegle 10 miljard ameriških dolarjev. S tem tudi priznava, da virus H5N1 (ptičje gripe) še ni mutiral do te mere, da bi bil zlahka prenosljiv z osebe na osebo.
Kako ozdravljiva je ptičja gripa
Časnik USA Today obžaluje, da cepivo proti ptičji gripi še ne obstaja. Revija Business Week pa poroča, da ameriški senat hiti z nakupom cepiv proti ptičji gripi, v vrednosti okoli 10 milijard ameriških dolaijev. Pri tem pa naj bi javnost morala pozabiti, da se ta strašni virus ptičje gripe H5N1 se nikoli ni prenesel s človeka na človeka in domnevno tudi ne s ptice na človeka.(!?) To pomeni, da se učinkovito cepivo lahko ustvari le z mutacijo tega virusa s čimer bi se ustvarilo to, česar se svet najbolj boji. Naj pojasnim: Za učinkovito cepivo (specifično samo za virus ptičje gripe), bi morali imeti človeški virus ptičje gripe, ki pa se ne obstaja, razen morda vojaško - biomedicinskih - farmacevtskih laboratorijih. Da bi ustvarili človeški virus ptičje gripe bi ga morali najprej gojiti daljše obdobje v človeških celičnih kulturah, ga nato inducirati v opico in v končni fazi se v človeka. S tem bi ugotovili če poskusni osebki (opica in človek) zbolijo za enako obliko bolezni ptičje gripe. Torej se virus ptičje gripe, ki se ga svet tako boji (1) zdaj pripravlja v laboratorijih, ki jih financirajo podjetja, ki bi z ‘nenamernim’ izpustom virusa iz laboratorijev ogromno zaslužila; (2) je že bil pripravljen v laboratorijih, da bi se izkoristila sedanji strah pred epidemijo in množična prodaja cepiv, ki bi sledila ‘izpustitvi’ virusa
Da bi bilo cepivo učinkovito proti virusu mora biti specifično. Če se virus ptičje gripe razširi nekje v prihodnosti, ni nobenega zagotovila da bo do talaut, ko bodo razvili cepivo, ostal enak (in ne bo mutiral) in bo cepivo se vedno učinkovito. Novi virusi ustvarjeni v laboratorijih s strani človeka, ki jih trenutno pripravljajo za iznajdbo cepiv proti taistim virusom, so manj stabilni, saj se niso razvili po poti evolucije, ki je trajala milijone let. Torej je večina napora, če že ne ves napor, samo prevara s skritimi motivi.
Ne smemo pozabiti tudi, da je za zanesljivost cepiv potrebno leta ali vsaj nekaj mesecev testiranj v ciljnih populacijah. Podatki o škodljivosti ali neškodljivosti cepiv morajo biti ali bi morali biti v času testiranj pazljivo zbrani in shranjeni. Taki bi zagotovili, da cepivo ne bi povzročilo smrti in ne bi pohabilo več ljudi, kot pa jih namerava rešiti oz. jim pomagati.
Večina ljudi se ne zaveda dejstva, da so v vseh cepivih prisotne snovi, za katere je znano, da povzročajo bolezni ali celo smrt. To so strupi in kemikalije kot so npr. živo srebro, aluminij, formaldehid in formalin (ki se uporabljata za ohranjanje trupel) in še mnoge druge.
Zdi se, da vlade naročajo cepivo proti ptičji gripi z namenom, da se pandemija ustvari in si na tak način zagotovijo nadzor nad prebivalstvom. Ljudje so se hitro pripravljeni odreči osebnim pravicam in svoboščinam, kadar so pod pritiskom kake grožnje, v tem primeru ptičje gripe.
Pov:eto i; članka Jr. Leonarda Horomtia: naslovom "TheAvian Flu Frighlis Polilicalh' Timed"
Martinovanje v Izoli
ČETRT STOLETIA MARTINOVEGA TEKA IN POHODA
V nedeljo, 6. novembra, bo v Simonovem zalivu v Izoli 25. Martinov tek in pohod. V okviru prireditve bo tudi zaključek Tekov Primorskih novic, zaključek akcije Slovenija teče za zdravje, Slovenski pokalni teki in državno prvenstvo novinarjev v teku. Skratka, v nedeljo bo Izola najbolj rekreacijsko mesto v Sloveniji, v primeru lepega vremena pa organizatorji pričakujejo od 400 do 500 tekačev in pohodnikov.
Prireditev bo potekala na trasi od Simonovega zaliva do Dobrave 10, Strunjan 209 in nazaj v Simonov zaliv. Na progi, ki je dolga cca 7.800 metrov bo teklo več kot 400 udeležencev v desetih moških in petih ženskih kategorijah. Zaradi ozke trase bodo tekači startali v treh skupinah.
CESTA OD PODBELVEDERJA DO DOBRAVE ŠTEV. 10, STRUNJAN ŠTEV 209 BO POPOLNOMA ZAPRTA ZA VES PROMET OD 10,50 DO 12,10. URE.
Prijave sprejemajo od 9. ure dalje v Simonovem zalivu
Start prve skupine (kategorije ABCDE) ob 11,00 uri
Start druge skupine (kategorije FGHIJ) ob 11,08 uri
Start tretje skupine (ženske-kategorije KLMNO) ob 11,16 uri
Pričetek pohoda ob 10,45 uri, trasa pohoda je ob morju skozi
Marino v Izoli do svetilnika in nazaj. Pohod bo voden.
Prijavnina znaša 1.500 sit, ki jo udeleženci poravnajo ob prijavi.
Vsi redno prijavljeni udeleženci prejmejo: športno majico, čaj, enolončnico, poizkušnjo novega refoška in kroštolov ter kave BARCAFFE.
Organizatorje pripravil vse potrebno za 450 udeležencev.
Pa še beseda o drugem slavljencu, o pobudniku Martinovega teka in pohoda ter njegovem glavnem organizatorju Lucijanu Kozloviču. Po več kot dvajsetih letih so se na pobudo Lucijana Kozloviča /na sredini sedi s kravato/, takrat trenerja v AK Koper, na družabnem srečanju srečali atleti in atletinje, ki so v začetku sedemdesetih let trenirali in nastopali za Atletski klub Koper.
V sproščenem vzdušju so obujali prijetne spomine na doživetja na koprskem atletskem stadionu in uspešne nastope tako v Sloveniji kot takrat širši domovini. Večina je lahko še sedaj ponosna na svoje tekmovalne dosežke, kot tudi na uspešno poslovno pot, saj kot so ugotavljali, jih je večina zaključila študij na fakultetah. Spoštljivo druščino je pozdravil tudi sedanji predsednik Atletskega kluba Koper Mitja Butul. Obljubili so, da se bodo srečali tudi čez leto dni.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA OBVESTILO / AVVISO
Obveščamo vas, da je Okrožno sodišče v Kopru v skladu z določilom drugega odstavka 46. člena Zakona o sodiščih (Ur. 1. RS, št. 19/94), objavilo poziv v Uradnem listu RS, št. 96 z dne 28.10.2005, s katerim pozivajo predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje na območju Okrožnega sodišča v Kopru, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopru. Na občino Izola odpade 35 sodnikov porotnikov.
Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in aktivno obvlada slovenski jezik.
Na območju, kjer živi avtohtona italijanska skupnost, je treba predlagati potrebno število kandidatov, ki aktivno obvladajo italijanski jezik.
Pri oblikovanju predlogov je potrebno upoštevati tudi določilo 4. odstavka 462. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. 1. RS, št. 63/94) ter predlagati tudi sodnike porotnike za mladoletnike, in sicer izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov.
Kot predlagatelji lahko nastopajo tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožja okrožnega sodišča v Kopru, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov.
Glede na to, da gre za izredno veliko število kandidatov, lahko upoštevate tudi tiste osebe, ki že opravljajo funkcijo sodnika porotnika in so le-to funkcijo pripravljeni opravljati še naprej.
Pisni predlogi za kandidate morajo obsegati sledeče podatke:
-	priimek in ime,
-	datum in kraj rojstva,
-	točen naslov,
-	zaposlitev,
-	lastnoročno podpisano izjavo, da kandidat/ka sprejema kandidaturo
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo o nekaznovanju.
Pisne predloge, skupaj z dokazili, da kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje, ki jih določa zakon, je potrebno poslati v roku 30 dni od dneva objave poziva v Uradnem listu RS, na naslov:
Okrožno sodišče v Kopru, Urad predsednika, Koper, Ferrarska 9.
Županja Breda PEČAN
Vi informiamo che in armonia con 1’articolo 46, comma 2° della Legge sui tribunali (Gazz. Uff. RS n. 19/94), nella Gazzetta UfTiciale RS n. 96, datata 28.10.2005, il Tribunale distrettuale di Capodistria ha pubblicato Tappello con il quale invita gli organi rappresentativi del comune e gli altri proponenti competenti del comprensorio del Tribunale distrettuale di Capodistria a presentare le rispettive proposte di candidati a giudici popolari del Tribunale distrettuale di Capodistria. Al Comune di Isola spetta di nominare 35 giudici popolari.
Puo’ essere nominato giudice popolare ciascun cittadino sloveno che abbia compiuto 30 anni di eta’, che non sia stato condannato con sentenza passata in giudicato per reato perseguitabile per obbligo ufficiale, la cui salute e personalita’ lo rendono idoneo a partecipare alTcsercizio del potere giudiziario, e che abbia la conoscenza attiva della lingua slovena.
Nel territorio in cui vive la comunita’ nazionale autoctona italiana bisogna proporre il numero prescritto di candidati che abbiano la conoscenza attiva della lingua italiana.
La formulazione delle proposte deve attenersi anche alEarticolo 462, comma 4° del Codice penale (Gazz. Uff. RS n. 63/94), il quale dispone che vanno proposti anche candidati a giudici popolari per minori, da scegliere tra professori, insegnanti, educatori ed altri soggetti che abbiano esperienze nelTeducazione dei minori.
Possono apparire in veste di candidati anche le organizzazioni di interessi che siano registrate ed operino sotto forma di sodalizi od associazioni nel comprensorio del Tribunale distrettuale di Capodistria, ad eccezione dei partiti politici che non possono avanzare direttamente le proposte di candidati.
Trattandosi di un numero elevato di candidati richiesti, nella formulazione delle proposte possono essere preše in considerazione anche le persone che gia’ svolgono la carica di giudice popolare e che siano disposte a svolgerla anche in avanti.
Le proposte di candidati, redatte per iscritto, riportino i seguenti dati:
-	cognome e nome,
-	data e luogo di nascita,
-	indirizzo esatto di residenza,
-	occupazione,
-	dichiarazione con la quale il candidato, apponendovi la firma, accetta la candidatura,
-	certificato di cittadinanza,
-	certificato del casellario giudiziale che il candidato e’ incensurato.
La proposte scritte, corredate dei documenti attestanti Tadempimento dei requisiti prescritti per la nomina, vanno spedite entro i 30 giomi successivi alTapparizione delfappello sulla Gazzetta Ufficiale al seguente indirizzo:
Tribunale distrettuale di Capodistria, Ufflcio del presidente della corte, Capodistria, Via Ferrara n. 9.
Il Sindaco Breda PEČAN
Slovenska IStra v Trstu
BESEDE SLOVENSKE ISTRE V NARODNEM DOMU
V soboto, 22.oktobra se je v prepolni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavil Studijski krožek Beseda Slovenske Istre, ob priliki izida desete številke njihovega zbornika Brazde s trmuna. Kot je bilo navedeno v vabilu gre za »skupino istrskih zanesenjakov, ki z zanosom in ljubeznijo do svojega človeka v Istri odstira njegovo preteklost, spodbuja ustvarjalnost ter krepi posameznikovo in skupno zavest pripadnosti k domači pokrajini.«
Po krajših uvodnih besedah članice krožka, novinarke Tanje Jakomin Kocjančič, ki je vodila večer, in voditeljice krožka novinarke Nadje Rojac, je sledila predstavitev prehojene desetletne poti. Prisotne je pozdravila tudi direktorica Andragoškega centra Slovenije dr. Vida Mohorčič Spolar, ki je na kratko osvetlila pomen delovanja študijskih krožkov pri razvijanju in utrjevanju ljudske kulturne in raziskovalne dejavnosti. O istrskem krožku pa je, med ostalim, dejala, da sveti v okolico s svojo posebno skrivnostno lučko, in da si za svojo bogato bero in pomembno poslanstvo zasluži vsakršno priznanje.
KA) SE JE DOGAJALO V HIŠI OD ČUDA?
Istrski publicist iz Dekanov, Milan Gregorič je v svojem osrednjem prispevku osvetlil širšo kulturno in nacionalno prebujo, ki je zajela Slovensko Istro v času slovenske politične pomladi in še posebej ob ustanovitvi slovenske države. Dejal je, da so ljudje tedaj čutili, da se jim nekaj podira pod nogami, in so se »pri iskanju novega samodejno vračali k viru, kjer so stvari bolj čiste.« Pri čemer so trčili ob, v krivično pozabo potisnjenega duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča, ki jih je tiho vabil k sebi: »Pridi brat, / da odkrijem svoj zaklad, / da ti povem, kako sem mlad, / kako razkošno sem bogat.« Njegov klic je segel v premnoga srca in okrog njega se je začelo zbirati staro in mlado. Srečanja so ljudi duhovno povezovala in iz njih se je rodil globlji proces kulturne prebuje. In ena najbolj pomembnih skupin tega procesa se je zbirala v Hiši od Čuda v Loparju okrog sociologinje Lede Dobrinja, ki je zaorala globoko Brazdo na kulturnem področju in področju revitalizacije istrskega podeželja.
Na njenem domu, ki ga je spremenila v kulturno središče istrskega podeželja, se je v medsebojni strpnosti zbirala vsakršna kulturna srenja, od kmeta do doktorja znanosti, in od duhovnika do nekdanjega partijskega sekretarja. Spričo tega so ljudje menili, da obdaja to hišo poseben božji blagoslov. In v tem domu in v tem vzdušju je zaživel tudi Študijski krožek Beseda Slovenske Istre in z njim zbornik Brazde s trmuna.
Kljub zanosnemu delavnemu zaletu Hiše od Čuda pa lokalne oblasti niso pokazale pravega posluha za njeno poslanstvo in Ledi Dobrinja so, po več letih trdega dela in brezuspešnih poskusov, da bi uredita status svojega kulturnega centra, padle roke dol. Razočarana je potegnila nekaj krutih potez, ki so osupnile njene sodelavce in prijatelje: čez noč je prenehala vsakršno dejavnostjo, Hišo od Čuda je prodala, sama pa se je začasno umaknila v tujino. S tem je bil ogrožen tudi eden zelo pomembnih projektov te hiše, to je študijski krožek in njegov zbornik. Naključje je hotelo, da se je ravno tedaj približala krožku novinarka Nadja Rojac, istrska rojakinja iz Gažona, živeča v Trstu, ki je ob sodelovanju ostalih članov krožka in ob pomoči dobrih ljudi projekt rešila. Po nekaj kriznih letih se je delo krožka celo razmahnilo.
NIHČE NE BO NAMESTO NAS GOVORIL PO SLOVENSKO Ob izdajanju zbornika organizira krožek tudi številne kulturne večere po Slovenski Istri, zamejstvu in širom po Sloveniji, kjer je na vsakoletnih kulturnih karavanah prejel tudi visoka priznanja. Skratka, je zaključil Gregorič, »bogato kulturno poslanstvo, sloneče na žlahtni tradiciji požrtvovalnega ljubiteljstva, prepojeno z ljubeznijo do kulturne zakladnice našega prostora, z razvito nacionalno zavestjo in s spoznanjem o nerazdružljivi povezanosti naše slovenske skupnosti na obeh straneh izginjajoče zahodne meje. Poslanstvo, ki mu gre vse naše priznanje.«
Dr. literarnih ved Marija Stanonik je podčrtala, da gre pri zborniku za zbir izvornih istrskih literarnih del, mestoma oplemenitenih z istrskim narečjem, kot tudi za dragocene informativne tekste o novejši zgodovini Slovenske Istre in njenih ljudeh. Krožek je tako zaoral v presušeno ledino in pri svojem delu vztrajal kljub udarcem, ki so padali po njemu. Kot je, kljub nerazumevanju okolja, pri svojem poslanstvu vztrajal tudi istrski Prešeren (in Gregorčič hkrati), to je Alojz Kocjančič. Spomnila je, da ne bo nihče namesto nas govoril, ljubil in jokal po slovensko, česar ob meji, izpostavljeni neprestanim pritiskom, ne bi smel nihče pozabiti.
Istra je bila v preteklosti odrinjena na slovensko obrobje ter je Slovenija ne pozna dovolj. Njen novejši gospodarski in kulturni razvoj, kronan z ustanovitvijo Univerze Primorske, pa jo dviguje iz pozabe in potiska v slovensko ospredje. Pri čemer pa je menila, da bo univerza, brez nacionalnih humanističnih vsebin, hladna razumska ustanova brez srca.
ZGODOVINARJI SO SE ISTRI RAJE IZOGNILI
Zgodovinar dr. Stane Granda se je pridružil predgovornici z ugotovitvijo, da je slovensko zgodovinopisje v preteklosti skoraj povsem obšlo Slovensko Istro in Prekmurje, in zato o teh dveh pokrajinah je komaj kaj najti tudi v slovenski zavesti.
Vzrokov za to je več. Prvič težka zgodovina Slovenske Istre in prevladujoči vpliv italijanskega zgodovinopisja, ki mu nekritično sledijo tudi domači zgodovinarji. Potem je tu težka dostopnost in pomanjkanje arhivskega gradiva in, seveda, kranjska zagledanost vase, ki ji je pomembno predvsem to, kar se dogaja v Ljubljani. Zaradi česar ostajajo neraziskani pomembni dogodki in prispevki slovenskega avtohtonega prebivalstva Istre pri oblikovanju slovenske narodne in državotvorne zavesti.
Večer so popestrili s svojimi glasbenimi vložki: Alenka Zupan, Vlado in Luka Batista, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin, MePZ »A.Kocjančič« Puče-Koštabona in ŽPZ »I.Grbec« iz Skednja S svojimi literarnimi prispevki pa člani krožka: Dinko-Dominik Bizjak, Pina Pištan, Arduin Hrvatin, Danila Tuljak, Mirella Bonača, Konstantin Radoslav - Košte, Ivan Novak in Marija Andrejašič Koren. Sledil je družabni večer, na katerem so organizatorji pogostili obiskovalce z istrsko pijačo in dobrotami. Na večeru je manjkala samo še Leda Dobrinja, da bi videla, kako gre njeno delo, kljub vsemu preslanemu, vendarle v bogato klasje (mg)
Nogomet
3.	SNL - zahod
AvtOPlUSKone: ADRIA 6:1 [3:0]
KORTE, 29.10.05, Gledalcev 50, Glavni sodnik Likič Aleksander (Ljubljana)
Strelci: : 1:0 - Banica (3'), 2:0 -Banica (32'), 3:0 - Banica (34';llm), 3:1 - Mozetič (53';llm), 4:1 - Mehilli (62’), 5:1 - Peršič (70’), 6:1 - Banica (89’)
Avtoplus Korte: Sirotič Elvis, Serdinšck David, Zelinčevič Dušan/ Tonejc (54'), Pirc Boštjan, Begič Admir, Furlanič Branko, Malikovič Niki,/ Ademi (77') Bašič Damir, Pahor Rok, Mehilli Erion / Peršič (67'), Baruca Arne Kortežani so gostom pokazali, da se ne igrajo več in da bodo pokazali kaj znajo, zato so zadeli že v tretji minuti, potem pa je Baruca v prve pol ure zadel še dvakrat in malo pred koncem postavil še končni rezultat ter tako dosegel svoj prvi četverček v karieri. Kortežani ostajajo v igri za napredovanje. Ali si ga tudi želijo?
MHK Izola Argeta-Ihan 2:1 (2:11
Izola - Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Bensa (Kojsko) 6,5.
Strelci: 0:1 - Rajkovič ( 6), 1:1 -Franetič (34, llm), 2:1 - Franetič (41).
Izola Argeta: Rupnik 7, Pahor 6 (od 80 Huremovič-), Sirotič 6,5, Šabič 6,5,
Franetič 7,5, Božič 6, Radovac 6,5,
Malctič 6,5, Lazar (od 74. Bašanovič
-), Bogatinov 6,5, Mrak 6,5.	___________
Trener: Aljoša Pucer.
Potem, ko Izdani lani doma skorajda niso osvojili točk, pa imajo kot tretjeligaši več uspeha na domači zelenici. Tekma se je sicer začela s hladnim tušem za domačine, saj je Ihan zgodaj povedel. Medtem, ko slednji v tem delu ni imel nobenih priložnosti, so bili domači nekoliko bolj podjetni. Trud se jim je izplačal, ko je gostujoči vratar v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Lazarja, z bele točke pa je bil zanesljiv kapetan domače ekipe. Nekoliko zatem je vratar Ihana slabo posredoval izven svojega šestnajstmetrskega prostora, kar je izkoristil Mrak in z lepo podajo omogočil Franetiču še zadetek iz igre.
V drugem delu se je igra nekoliko bolj razživela in zaostrila, tako da je sodnik tokrat pokazal deset rumenih kartonov. Kljub vztrajnim poskusom na obeh straneh se rezultat ni spremenil, tako da so Izdani na domačem terenu že petič vknjižili poln izkupiček točk.
Na lestvici vodi Bonifika (26), Kalcer Vodotcrm, s katerim bo Izda Argeta igrala v soboto ob 14.00, pa je drugi (22).
Po izdatni zmagi so Kortežani obdržali tretje mesto (21) in bodo v nedeljo ob 14.00 uri v Vipolžah začeli tekmo z Brdi. Izola Argeta je z novimi točkami napredovala za eno mesto in je trenutno peta (20). BV
KAPUČINO

1.D01 ženske
V soboto derbi CPK Hitachi - Luka Koper
Ž0K Šentvid-CPK Hitachi 3:1 (25:15,23:25,25:17,25:161
CPK Hitachi: J. Pešič, Ceršak, M. Pešič, Dobrinja, Kolar, Stanič, Gluvajič.
Trener: Tihomir Pešič.
Tako kot v drugi ligi so bile tudi v prvi igralke Šentvida v dvoboju z Izolankami uspešnejše. Z novimi okrepitvami so vsekakor kakovostnejša ekipa v primerjavi z ekipo Izole, ki ima v zadnjem času nekaj težav s poškodbami igralk. Tokrat so nastopile zelo oslabljene, glede na nekompletno ekipo pa tudi igra ni stekla. Po izgubljenem prvem nizu so se Izolanke v drugem enakovredno borile z domačinkami. Vendar zatem slednje niso dovolile preobrata in so si z učinkovito in zanesljivo igro priigrale zmago tudi v preostalih dveh nizih.
CPK Hitachi je trenutno na šestem mestu. Sicer pa je v izolskem taboru pogled že usmerjen na sobotno tekmo, ko se bosta v Livadah ob 19. uri v obalnem derbiju srečale naše in koprske
odbojkarice.
dobrodošla.
BV
Vzpodbuda s tribun bo zelo
Namizni tenis
I.	SNTL-članice
TempoArgeta 6:1
v četrtem krogu so članice gostovale v Velenju. Tokrat je bila ekipa Velenja prepričljivo boljša. Eno tekmo je zmagala le Nika Marušič, ki je 3:0 premagala Belaničevo. Za ekipo sta nastopili še Kristin Fatorič in Alenka Ačimovič. Nedvomno se je poznala odsotnost Kristine Rahotin, ki tokrat zaradi poškodbe roke ni nastopila.
Kristin Fatorič tretja
V nedeljo je v Ljubljani potekal
II.	odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najboljše se je pri mladinkah odrezala Kristin Fatorič. V polfinalu je 1:3 izgubila proti Fajmutovi iz Fužinarja Interdiskonta, ki je kasneje postala tudi zmagovalka turnirja. Blizu uvrstitvi med četverico je bila tudi Nika Marušič. V četrtfinalu je že vodila 2:0 proti Vrbnjakovi iz Preventa, nato pa popustila in izgubila 2:3.
Mladinci so turnir po igri in rezultatih odigrali nad pričakovanji. Za uvrstitev med prvih osem, je Simon Frank premagal 3:0 lanskega kadetskega državnega prvaka I Šktrabana iz Kerne"
---------- Puconci. Nato je za
med štiri z 0:31 izgubil proti Krenkerju iz Vesne.
Med osem se je uvrstil tudi Gregor Vukovič. Prvič mu je j uspelo premagati Novaka iz'
Jesenic, ter Žibrata iz Murske ■
Sobote. Na glavni turnir se je, uvrstil tudi Luka Argenti. V prvem krogu je v enakovrednem. dvoboju izgubil proti Poročniku z j Mute z rezultatom 1:3.
ROKOMETAŠI NAPOVEDUJEJO IN VABIJO Rokometna dvorana v Kraški ulici
Sobota, 5. novembra
ob 18.00 1. DRL-ženske
ŽRK KOM: RK CELEM talec
ob 20.00
1,B DRL-moški
RO ISTRDRENZ PURI: ŠD VELIKI NEDELU
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Čeprav brez rokometa, moškega, so razmišljanja bila namenjena "prodornosti" slovenskega rokometa. Mimo lahku zapišem, da je med ekipnimi športi trenutno zelo spredaj. V sredinah, kjer je gospodarstvo prisluhnilo in videlo svojo priložnost so rokometni klubi zelo močni. Toda,
samo denar tudi ne odtehta vsega. Ob vsem igra pomembno vlogo tradicija, veliko sreče ob nakupih in dober strokovni kader, če je še klubska piramida prava je skoraj vse.
Čeprav nekateri našo ligo uvrščajo zelo visoko, se naši klubi brez pomoči tujcev težko nosijo z Evropo. Začetni južni val se je umiril, ozira se proti severu in zahodu. Postajajo pa	naši
rokometaši dober izvozni
artikel, kar je dobro in opazno pri reprezentanci. Od vseh je prav reprezentanca največji dolžnik, izjema je srebro, ki pa je bilo mešanica in splet "znanih" dejavnikov. Tudi evropski klubski naslov nas ni kaj prida dvignil, prekratka rokometna zgodovina.
Ženski rokomet tudi postaja opaznejši in se prebija v ospredje. Premoreže pokalni naslov in klubsko lovoriko, reprezentanca pa še ni dočakala svojih pet minut. Med klubi samo Krim, ostalim se še ni
obnesela nobena akcija, prvo kolo in vsega je konec. Najnovejša koncentracija kvalitete je morda rešitev, toda kaj bo ostalo drugim. Tudi umetno ustvarjanje
konkurence ni rešitev, predvsem pa bo večja možnost za podarjanje točk. Lepo napreduje delo pri mlajših selekcijah, zelo strokovno in kvalitetno.
Žal je nekaj rokometnih centrov usahnilo, prihajajo pa novi.
Nas tudi počasi prehitevajo, razlogov je več, največji pa denar. Ostaja nam tisto osnovno poslanstvo, to sicer ne zadovoljuje publike, toda nekaj vendar premoremo tudi mi.
www.goldenindex.com
POKROVITEL)
AMT(P“ TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
^ A V	JL	AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Rokomet
MLADINCI
RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO: RDISTRARENZ PLINI IZOLA 44:23118:14]
Izolski rokometaši so minulo soboto gostovali v Celju. Doživeli so pravo katastrofo, saj so jih pivovarji povsem nadigrali, kar posebej velja za drugi polčas. V prvem je bila igra dokaj izenačena.
Domači so sicer takoj povedli, a so jim naši bili vseskozi za petami. Pri izidu 13:12 so "pivovarji" pritisnili na plin in ob koncu polčasa vodili za štiri zadetke. Med odmorom so se Izolani dogovorili za trdnejšo igro v obrambi, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Celjani so na krilih Anderluha v 45.minuti povedli že za 11 zadetkov (30:19). Trener Sovdat je za tem zamenjal vse naše nosilce, od katerih ni bil razpoložen prav nihče, rezervna sedmerka pa kljub borbeni igri proti močnejšim Celjanom ni imela nobenih možnosti za znižanje razlike. Domačini so do konca Izolsko barko prepričljivo potopili. Za naše sta mrežo največkrat zatresla Jurman in Volk (6).
Mini rokomet 6.MEDNAR0DNI »IZOLA CUPu
Prihodnji teden bo v Izoli na sporedu šesti mednarodni rokometni turnir v mini rokometu. Prizadevni organizatorji poleg najbolj odmevne in množične prireditve Eurofesta pripravljajo še nekaj odmevnih prireditev, kjer nastopajo različne kategorije rokometašev. Soboto in nedeljo 5. in 6. novembra 2005 pripravljajo mednarodni turnir v mini rokometu za Pokal Izole. Pravico nastopa imajo tekmovalci in tekmovalke letnika 1995, 1996 in 1997. Lani je na tem turnirju nastopilo 36 ekip iz treh držav (Hrvaške, Italije in Slovenije).
Vse tekme se igrajo v dvorani osnovne šole v Livadah. Sobota je namenjena deklicam, nedelja pa dečkom. Pravila za mini rokomet so prilagojena iz pravil za normalen rokomet. Ekipa šteje 4 igralce in vratarja v polju, poleg njih so lahko še trije igralci na klopi. Skupaj je torej prijavljenih na ekipo 8 igralcev. Goli so nekoliko nižji (180 cm), izključitve trajajo le 30 sekund, mere igrišča pa so 12 x 20 metrov. Za čim hitrejšo igro se igra brez sredine, kar zalo popestri dogajanje na igrišču. Mladi rokometaši, ki se šele učijo prvin rokometa, so zelo zabavni že sami po sebi. Ko pa se zapodijo po igrišču, jih je pravi užitek gledati. Glede na to, da pravih tekmovanj v okviru ligaških prvenstev nimajo so toliko bolj pomembna takšna srečanja, kjer imajo možnost meriti moči s svojimi vrstniki.
Prijave sprejema Eurofest d.o.o. (Nataša Ružnič telefon 05 640 41 09, oz. elektronski naslov sportmaestral.club@siol.net), podatke lahko dobite preko njihove spletne strani. Organizator se zaveda, da je poleg samega igranja pomembno tudi druženje, zato za tekmovalce in spremljevalce pripravi veliko presenečenj. Po samem tekmovanju pa tri prvo uvrščene ekipe prejmejo pokal in medalje, ostali udeleženci pa prejmejo spominsko medaljo, tako da nihče ne ostane brez spomina na ta dogodek. Poleg tega je nagrajena še ekipa, ki prihaja v Izolo iz najbolj oddaljenega kraja, posebej je nagrajena najuspešnejša rokometna šola oz. klub. V vseh kategorijah pa izberejo in nagradijo najboljšega igralca in vratarja. (EŠ)
Košarka
PRVA IZOLSKA PRVENSTVENA ZMAGA
KK IZ0la:ŠD Plava Laguna 94:70 (21:11,16:19,29:16,28:24)
Izola 29. oktober, igrišče OŠ Livade, gledalcev cca. 150 KK Izola: Gustinčič T. (4), Jelič M. (2), Stiplošek L.(4), Milkovič M., Sukič M. (22), Terčelj M.(10), Bajič B. (1), Rajčič S.(6), Pečar R. Krička M. Vukovič D. (16), Sušelj T. (29)
Trener Uranjak, pomočnik Matjašič sodnika Matek, Benčič - dobra
Prva tekma prvenstva na domačem terenu je bila podprta z noviteto v obliki ozvočenja in s številnimi navijači, tako da je bilo vzdušje na višku. Tekma se je začela z enominutnim molkom v spomin na pokojnega predsednika Oliča.
Sama igra je bila od začetka živčna in nezbrana, saj so Izolani na samem začetku po nepotrebnem izgubili več žog a k sreči nasprotnik tega ni znal izkoristiti. Povedli so gostje a so domači kmalu izenačili in povedli ter držali vodstvo vse do konca. Razlika je bila stalno od 10 do 15 točk, in čeprav so nasprotniki skušali z različnimi kombinacijami zmanjšati razliko so domači znali reagirati, trener je dobro spreminjal obrambo in napad, tako da se je razlika še povečala. Na koncu so tako priložnost dobili tudi mlajši igralci, ki so nalogo zelo dobro opravili in prednost zadržali do konca.
Pohvaliti je treba celo ekipo, posebej pa Šušlja ki je bil gospodar pod koši in izkušenega Sukiča, posebna pohvala pa gre mlademu Jeliču za zbrano igro in borbenost.
V soboto igrajo Izolani v gosteh s KK Lastovka Domžale. (Ciano)
KickBoxlng
22.0DPRT0 PRVENSTVO SLOVENIJE - UGORIE
V	soboto, 22.10.2005 je v športni dvorani v Zagorju potekalo 22. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v Kickboxingu, Tekmovanja se je udeležilo 205 tekmovalcev iz 6. držav, med njimi tudi 7 tekmovalcev iz KBV KiT Izola.
V	šemi contact, v kategoriji pionirjev, do 145 cm je nastopil Jaka HUDALES, ki je v prvem kolu naletel na sovrstnika, ki se ponaša kar z nekaj zmagami na raznih mednarodnih turnirjih. Po regularnem delu borbe je bil rezultat izenačen, sledil je podaljšek, ki tudi še ni prinesel zmagovalca, šele po zadnjem podaljšku, kjer zmaga tekmovalec, ki doseže prvi točko, je zmaga bila dosojena nasprotniku iz Hrvaške.
Naslednja sta na latami stopila brata Tomi in Niki PEČAR, ki sta tekmovala v kategoriji mlajših od leta 1988. Tu je prvi klonil Niki, kasneje pa še Tomi, slednji le z razliko 2 točk in to proti dve leti starejšemu tekmovalcu.
V	kategoriji do 57 kg se je v polfinale uvrstil Sanjin HEDŽIČ, ki je izgubil borbo proti nasprotniku iz Hrvaške in tako osvojil 3.mesto. Sledila je kategorija do 69 kg kjer je izolske barve branil Andrej BEZJAK Po 4 zmagah se je uvrstil v finale, za nasprotnika je dobil tekmovalca iz bližnjih Izlak. Po izenačeni borbi je po mnenju sodnikov bil uspešnejši domači tekmovalec, ki je zmagal le s točko razlike, tako da je BEZJAK osvojil 2.mesto.
Naslednji adut se je skrival v Andreju VINDIŠ-u. Slednji je suvereno prešel vse borbe in se uvrstil v finale. Tudi za njega je bil usoden hrvaški tekmovalec in od zmage ga je delila ponovno le 1 točka, vseeno zasluženo
2.	mesto.
V	light contactu je v kategoriji do 84 kg nastopil Aleksander ŠKORJANEC.
V	polfinalu se je srečal z znanim tekmovalcem Davidom NAGODE-tom iz Ljubljane. Pripomnim naj, da omenjeni tekmovalec zastopa barve Slovenije na raznih mednarodnih tekmovanjih v boksu, barve SV na zadnjih svetovnih vojaških igrah...Po prvi rundi je rezultat izenačen, v drugi rundi se je pokazala pripravljenost Nagodeta, ki pa je le s težavo to rundo dobil. Končni rezultat 1:2 za nasprotnika, Skorjanec osvoji tako 3.mesto.
3.	FINALNI TURNIR V LIGHT CONTACTU - MARIBOR
ALEKSANDER ŠKORIANEC TRET1IV DRŽAVI
Dne 16.10.2005 se je v dvorani Tabor, v Mariboru odvijal še zadnji, finalni turnir v kickboxingu, v light contactu. Na finalni turnir se je uspelo uvrstiti le enemu tekmovalcu KBV KiT Izola in sicer Aleksandru ŠKORJANCU. V kategoriji do 84 kg, kjer je nastopil, je v polfinalnem obračunu z mariborskim tekmovalce in kasnejšim drž.prvakom Andrejem Sandetom izgubil in tako osvojil končno 3.mesto.
Kegljanje
1.B kegljaška čiga-ženske
IZOLA:MIKLAVZ 2:6
IZOLA				0	2	MIK		-AVZ	
1	ZLATIC	512	1	0	1	3	547	KOCBEK	1
2	STEG0VEC	531	1	0	1	3	559	VINDIŠ	2
3	ZOTIČ	541	3	1	0	1	533	JURANČIČ S.	3
4	MLAČ	507	1,5	0	1	2,5	539	NEUVIRT	4
5	GREGORIČ N.	495	2	0	1	2	510	VARGAZON	5
6	ŠVIUGOJ	531	2	1	0	2	527	JURANČIČ K.	6
R									R
R									R
		3117	10,5	2	6	13,5	3215		
2. kegljaška liga zahod-moški
IZ0LA:N0V0 MESTO 7:1
IZOLA				2	0	NOVO MESTO			
1	MARS	598	2	1	0	2	587	RADONJIČ	1
2	GORJUP	573	2	0	1	2	582	ŽIDANIK	2
3	ŠIRCA	579	2	1	0	2	575	MIKLAVČIČ	3
4	ŠIRCELJ	583	4	1	0	0	232	PAVLIN (60)	4
5	KUMAR	630	4	1	0	0	488	MUSUMOVIČ	5
6	ZOTIČ	630	4	1	0	0	544	GALOVIČ	6
R							240	VUKSINIČ	R
R									R
		3593	18	7	1	6	3248		
MNK Izola
OBRAČUN $ ČETVERICO ALI $ PREDSEDNIKOM?
Zapis in ugotovitve s ponedeljkove izredne skupščine MNK Izola, sklicane s strani Bogdana Brusa na podlagi 2. septembra prejete pobude tretjine članov, je spričo razmer potrebno zapisati s pogojniki. Najprej zato, ker naj bi bil sklic skupščine sklican neskladno s statutom in zato neveljaven. Tako trdijo štirje člani upravnega odbora, izvoljenega 10.6. 2005 , in sicer Vinko Gregorič, Srečko Zebec, Aleš Milanič ter Šefik Karič, ki so izredni občni zbor napovedali za konec novembra. Nadzorni odbor kluba se je pod vodstvom Bojana Marinška sestal 25. oktobra 2005 in se seznanil s sklicem obeh zborov ter podal ugotovitev, da sta oba sklicana v neskladju s statutom ter predlagal sklic novega izrednega zbora.
Čeprav zatem na obvestilu o sklicu ponedeljkovega občnega zbora ni bil naveden dnevni red, je bilo znano, da gre za zamenjavo omenjene četverice v upravnem odboru. Temu je bil na seji dodan še predlog o zamenjavi Bojana Marinška v nadzornem odboru. Kljub temu, da je Vinko Gregorič prisotne seznanil z ugotovitvami in predlogom nadzornega odbora, to ni prekinilo zbora. V ozračju, ki je bilo na ravni lokacije zbora (klubski bife), je Bogdan Brus dejal, da mu omenjeni štirje člani upravnega odbora niso v pomoč pri vodenju kluba (za Marinška ni bilo obrazložitve) ter predlagal zamenjavo. Ob tem je prisotnim (veliko jih je zaradi pomanjkanja prostora ostalo pred vrati) pojasnil, da ima pravico glasovanja le 22 članov kluba, ki so v klubski pisarni podpisali pristopno izjavo in plačali članarino. Večina teh izhaja iz članske enajsterice Sledilo je izmenjevanje obtožb in zmeda pri glasovanju o zamenjavi članov, kar bi lahko ob morebitnih protokolarnih nepravilnostih, četudi po mnenju sklicateljev regularni izredni občni zbor, spravilo pod vprašaj. Bogdan Brus o tem nima dvoma in zagotavlja, da je bil tokratni zbor legitimen ter da ima klub nov upravni odbor, v katerem so poleg njega še Miljun Dončič, Sara Brus, Joco Rangelov, Peter Jakopič, Matevž Gomizelj in Sašo Hribar. Bojana Marinška naj bi v nadzornem odboru zamenjal Valter Matkovič.
BOGATINOV VE, KAKO SE DELA
Sicer pa namerava Brus še okrepiti dejavnosti za dvig prve enajsterice. Ob tem je izrazil pričakovanje, da »m« odstavljeni člani upravnega odbora ne bodo več metali polen pod noge«. Slednji se še naprej sklicujejo na neregularnost sklica izredne skupščine, o čemer bodo nenazadnje odločali pravniki. Od Brusa bodo terjali tudi odgovore na že postavljena vprašanja o dosedanjem poslovanju kluba. Vztrajali bodo tudi na njegovi nepreklicni odstopni izjavi s funkcije predsednika, ki jo je ta, kot je dejal, 14. julija letos »dal bolj za medije«. Brus je v razpravi med drugim še navrgel, da lahko v morebitnem primeru njegove odstavitve sproži upravni spor ter ob zadržanju kreditnih kartic in žiga kluba za več let blokira delo kluba. Sicer pa sklicevanje na pravico glasovanja članstva le z plačano članarino sproža tudi vprašanje ali je bila izvolitev Brusa sploh legitimna, saj omenjenih 22 članov takrat ni imelo plačane članarine. Nenazadnje pa je bila njena višina za leto 2005 pa določena šele na ponedeljkovem občnem zboru!
Ob vsem tem je ena redkih dobrih stvari zagotovo prihod Bogatinova v moštvo. Čauševičev odhod za ekipo ni bil katastrofalen, saj Oliver razvija koncept kolektivne igre, kar se pozitivno odraža v uspehih ekipe. To, da se želi v Izoli dvigniti člansko ekipo, je vsekakor prava usmeritev. Toda sredstva v te namene bi morali zagotoviti iz obljubljenega sponzorskega denarja in ne iz občinskih dotacij, namenjenih mlajšim selekcijam. To je nenazadnje tudi ozadje spora med Brusom in odstavljeno (?) četverico.
Zdaj je po mnenju predlagateljev sklica zgodba končana, vsaj če sodimo po že zamenjani ključavnici klubske pisarne. Druga stran je seveda različnega mnenja. Kakorkoli že, ljubitelji nogometa v Izoli si želij(m)o le stabilen klub z uspešnimi ekipami. Upajmo le, da ne bomo ob najslabšem scenariju na obletnico ponedeljkovega zbora svečko prižigali tudi MNK Izola. (BRANKO VUGA)
Prejeli smo
POZIV PREDSEDNIKU MNK IZOLA
V skladu z 6. in 32. členom Statuta MNK Izola, kjer je natančno zapisano, da je delo društva in njenih organov javno in da ima vsak član društva pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva VAS pozivam:
-	da mi kot članu Upravnega odbora MNK Izola in članu društva datena vpogled poročilo o finančnem poslovanju Društva z vsemi izvedenimi transakcijami za obdobje 10.6.2005 do 28.10.2005;
-	da daste na vpogled vse sponzorske pogodbe;
-	da daste na vpogled vse pogodbe sklenjene med igralci in Društvom MNK Izola;
-	da predložite poročilo o odhodu igralca članske ekipe ČAUŠEVIČ Edisa
in kip ip nHšknHnina 100 00(1 SIT ki vam in in irrnril ioralnr-
-	da pokažete kje je denar od vadnine, ki Vam, jo je izročil trener ekipe U-13 LOVREČIČ Fabio za meseca avgust in septembercca 200.000 SIT,
-	da predložite finančno poročilo o poslovanju bifeja z vsemi prihodki in odhodki za celoten čas poslovanja tj. od 22.7.2005 do 28.10.2005,
-	da predložite na vpogled pogodbo o delu BRAKIČ Martine v klubskem bifeju,
-	da pokažete in poveste vsemu članstvu zakaj je BRUS Bogdan posodil 400.000 SIT MNK Izola in je društvo sedaj zadolženo,
-	da odgovorite na vprašanje zakaj so na društvo MNK Izola izdani računi za nakup bencina, cigaret Boss, časopisa in tekočega tesnilca,
-	da odgovorite na vprašanje zakaj niso poravnani stroški sodnikov v višini 69.300,64 SIT (če bi plačali v gotovini po tekmi je strošek 47.100 SIT) za sojenje tekme lO.kroga 2.SKL in 2.SML dne 15.10.2005 sodnikom JESENOVEC Janu, PERIČ Alešu, VELOV Igorju in delegatu KANFELC Borutu kljub temu, da Center za šport, kulturo in prireditve redno nakazuje dotacije za mlajše kategorije in nam sedaj MNZ Nova gorica grozi z suspenzom,
-	da odgovorite na vprašanje zakaj še ni poravnana kotizacija MNZ Ljubljana za nastopanje članske ekipe,
-	da odgovorite na vprašanje zakaj še niste povrnil 40.000 SIT, ki so jih založili ZEBEC Srečko, VALDEVIT Sandro in PRIBAC Darijo za hrano kadetske in mladinske ekipe na potovanje v JESENICE 9.10.2005 in ste na sestanku s starši obeh ekip kategorično zatrdil, da boste to storil,
-	da odgovorite na vprašanje kje je denar, ki je bil namenjen za plačilo prevoza ekipe starejših dečkov do Kranja 15.9.2005 /cca 65.000 SIT/. Avtobusni prevoz je naročil in plačal sponzor, ki ga je priskrbel strokovni vodja PRIBAC Darijo
-	da odgovorite na vprašanje zakaj še niso poravnane obveznosti za mesec junij do nekaterih trenerjev in drugih strokovnih delavcev
(fizioterapevt, zapisnikar, hišnik itd....).
Ker je v vašem dosedanjem kratkotrajnem delovanju v društvu zaslediti celo vrsto kaznivih dejanj npr. Zloraba uradnega položaja in pravic, Poneverba, Neupravičena uporaba, Zatajitev finančnih obveznosti, da drugih kršitev finančnega poslovanja niti ne omenjam, se boste s takim ravnanjem, da omogočite vpogled v poslovanje morebiti izognili odškodninskim zahtevkom članov društva zoper Vas.
Srečko ZEBEC, Član UO MNK Izola in član društva
Futsal je mali nogomet
KLUB USTANOVILI ZARADI "IZOLSKE OBLIUBE
Novoustanovljeno izolska malonogometno društvo je nastalo prav zaradi takoimenovanme "izolske obljube". »Pridemo, če boste res naredili društvo in resno nastopali« sta rekla reprezentant Valdi Lakošeljac in legenda izolskega nogometa Miro Stampfer. Potem je prišel še izvrstni Dejan Štajner in ogrodje izolske malonogometne ekipe je bilo postavljeno. ZDaj sta za njimi že dve gostovanji v drugoligaškem prvenstvu, in čeprav je bil začetek težak so cilji društva jasni. V nekaj letih priti v prvo ligo in postati eden najmočnejših malonogometnih klubov v državi..
Konec prejšnjega tedna so pripravili skupščino društva, ki nosi ime KMN Izola (klub malega nogometa Izola) in izvolili vodstvo v katerem je funkcijo predsednika prevzel Marko Dodič, tajnik je Roland Hainc, blagajnik pa Valter Božič. Društvo danes že šteje okoli 30 članov, njegovo zalednje pa je močno, saj je društvo nastalo pod močnim vplivom ekipe Bambusov in navijaškega društva Ribari. To pomeni, da bodo imeli na svojih nastopih močno podporo s tribun, posebej ko bodo nastopali doma v Kraški ali v telovadnici Livade.
Zaenkrat trenirajo dvakrat tedensko v telovadnici v Livadah, nekaj težav pa imajo še s trenerjem, saj v Izoli ni trenerja z licenco za mali nogomet, zato ga bodo morali poiskati v soseščini.
V nedeljo, 6. novembra bodo izolski malonogometaši igrali prvo domačo tekmo v drugoligaškem prvenstvu. V dvorani v Kraški ulici se bodo v nedeljo ob 16. uri srečali z ekipo iz Divače. Seveda si želijo zmage a bo težko, saj bo zaradi kartonov manjkalo nekaj pomembnih igralcev domačega moštva, zato pa računajo, da bodo okrepljeni z dobro pomočjo s tribun.
jpdfS&L
SLOVENIJA
Jadranje
JESENSKI POKAL TOKRAT V MEGLI
Koper
Balinanje
KORTEZANI SO DRUGOLIGASI
Balinarski klub Korte, ki bo naslednje leto praznoval 30 letnico delovanja si je letos zadal veliko nalogo: uvrstitev v drugoligaško tekmovanje. In uspelo jim je, saj so letos v obalni ligi zmagali v vseh srečanjih, nato pa so sledile kvalifikacije z ekipo Zabič, ki so jo premagali doma in v gosteh.
Sicer pa so se letos v klubu lotili številnih nalog, med drugim želijo do tridesetletnice tudi zgraditi klubske prostore in zaenkrat dela potekajo po načrtih. V tekmovalnem programu pa resno vzgajajo mlade fante, ki bodo morali prevzeti vajeti društva od aktivistov, ki so doslej postorili večino del kar sami.
Zdaj se seveda že pripravljajo na nastopanje v drugi ligi. Iščejo denar in okrepitve, seveda pa ne nameravajo pozabiti tistih, ki so si priborili uvrstitev v 2. balinarsko ligo. To so (na fotografiji od zgoraj levo):
Vlado Medoš, Miran Kleva, Klavdij MOrato, Jadran Bonet, Josip Živkovič, Loris Novak, Igor Brezovšek, Alen Živkovič in Albin Tul.
V Portoroškem zalivu so še zadnjič letos postavili regatno polje za jadralce olimpijskih in mednarodnih razredov ter sezono sklenili v šibkih vetrovih in meglici.
Jesenski pokal, ki ga je ta konec tedna organiziral JK Pirat iz Portoroža je bil sklepno dejanje za številne slovenske jadralce razredov Optimist, Europa, Laser standard, radial, 4.7 ter dvosede 470. Na prizorišču se je vsega skupaj zbralo 121 domačih in tujih udeležencev, od tega več kot polovica Optimistov iz Grčije, Srbije in Črne gore, Hrvaške, Italije in seveda Slovenije.
94 pritlikavcev je odpeljalo le dva plova, na polju pa se je najbolje znašel član gostiteljevega kluba Timotej Rot Tudi ostala dva pokala sta zasegla gojenca Slovenskih klubov, in sicer Jakob Perne iz izolske Burje in Uroš Kraševec iz Športnega društva Piran. Buijašica Urška Košir je v dekliški konkurenci ugnala Italijanki Aliče Busetti in Silvio Matussi, so pa zato zahodni sosedje pobrali vsa tri odličja pri kadetih in zlato pri kadetinjah. Druga mladinka je bila Valentina Banica iz koprskega Jadra pred Štajerko Laro Ros iz Wild Winda.
Zanimivi so bili tudi razpleti pri razredu 470, kjer so si bile prve tri posadke vseskozi zelo izenačene. Žbogarja in Koširja je bremenila diskvalifikacija prvega tekmovalnega dne, zato sta Izolana ostala na 3. mestu.
Kljub izpadu iz olimpijskega programa ostaja Evropa še vedno popularna izbira za jadralski podmladek. Kar 14 se jih je pomerilo v dveh sobotnih in eni nedeljski preizkušnji, najboljša med njimi pa je bila Tina Mrak, 17-letna članica Pirata, ki je le teden prej v Izoli osvojila naslov državne prvakinje. Z omenjenim razredom se ukvarjajo tudi v Olimpiku, izolskemu k4ubu za katerega je Luka Bačko osvojil edino kolajno srebrnega odtenka, Nika Starešinič pa je v pričakovanju so-jadralke na 470 zaključila še eno sezono na Evropi in to s 3. mestom. (JanaPines)
PRENOVA STANOVANJA
STENE V MOJEM STANOVANJU SO SE UMAZALE, ZATO SEM NAROČILA MALARJA, DA JIH PREBELI.
NAJBOLJ SO SE UMAZALE OD PEČI IN OD CIGARETOV.
TUDI OMARE V KUHINJI SO ŽE TAKO STARE, DA SO BILE V TEJ KUHINJI, KO SEM JAZ BILA ŠE MAJHNA.
ZDAJ SE SLABO ZAPIRAJO,
SE TEŽKO ČISTIJO IN SEM NAROČILA NOVE. V KUHINJI BOM IMELA TUDI NOVA TLA. NAMESTO RJAVIH, BOJO SVETLEJŠA IN BOJO IMELA ROŽICE.
KUPILA SEM SI TUDI NOVO POSTELJO IN JOGI. ZA MOJ HRBET RABIM ORTOPEDSKO, TRDO LEŽIŠČE. NABAVILA BOM ŠE NOV BOJLER ZA KUHINJO IN NOVE LUČI, JAZ IN MOJA SKRBNICA MIRA SVA VSE TO SAMI ZRIHTALI, KO BO STANOVANJE KONČANO, BO SUPER.
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varsveno delovnega centra Koper.
FRANKA
Izšla je nova Fontana
FONTANA PO 20 LETIH SPET V TOMOSOVI MENZI
V Kopru je	pred
nedavnim izšla nova številka revije za književnost in kulturo Fontana, tokrat jubilejna, že 39/40 številka. Prvič je revija ugledala luč sveta pred skoraj dvajsetimi leti - marca 1986 - v stari Tomosovi tiskarni, zato je uredniški odbor sklenil izid jubilejne številke pretekli četrtek proslaviti prav tam, kjer je Fontana začela svojo pot:v Tomosovi restavraciji!
Dobro obiskano družabno srečanje s predstavitvijo najnovejše številke se je začelo s pozdravno besedo tehničnega direktorja TomosaBruna Komca, ki je ob službeni odsotnosti glavnega direktorjaUršiča pozdravil pisano druščino literatov in jim ob vrnitvi na "kraj zločina" zaželel dobro počutje na prireditvi. Srečanje, ki ga je spretno in suvereno povezovala Marjetka Popovski, tudi sama ena od avtoric poezije v tokratni številki Fontane, je ob spremljavi kitare popestrila kantavtoricaKatja Kalaba z izvedbo svoje nove skladbe, napisane prav v počastitev jubilejne številke Fontane. Spomine na prve fontanine začetke sta nato obudila njen glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj ter literarni urednik Edelman Jurinčič, sledila pa je predstavitev stvaritev nekaterih izbranih avtorjev iz pričujoče dvojne številke literarne revije. Srečanje se je v dobrem razpoloženju zaključilo s skromno pogostitvijo vseh prisotnih in z zdravico Fontani s kozarčkom "ta novega" . (Neva Lukeš)
Jazz koncert
SAMO ŠALAMON NEM C|LARTET
Samo Šalamon - kitara / Carlo DeRosa - kontrabas / Tyshawn Sorey -bobni / Achille Succi - saksofon Koncert bo v koprskem "Circolu" bo v torek, 8. novembra ob 20. uri.
Organizatoija sta:KUD BALAD00R in SKUPNOST ITALIJANOV “SANT0R10 SANTORIO" KOPER
PRIREDITVE V ORGANIZACIJI NARODNOSTI
Kulturni dom Izola, sobota 5 november ob 18.00 BREZ MEJA
Srečanje folklornih skupin:Gruppo Folcloristico della Cl dl Valle, II Coro Misto "San Martino" della Cl di Torre, il Gruppo dl Ballo Folcloristico della Cl "Santorio Santorio" dl Capodistria e il Gruppo Etno Folcloristico della Cl di San Lorenzo ■ Babici.
V uvodu bo nastopila skupinaGruppo Folk Giovanile della Cl "Dante Alighieri" di Isola. Sledilo bo odprtje slikarske razstave avtorjev: LUIGINA BIANCUZZI, GIANFRANCO PERESSI, ELLEN STOELINGA e NATASHA BONDARENKO.
Palača Manzioli, torek, 8. novembra ob 18.00 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Odprtje razstave fotografij, ki so delo fotografske skupineCI PBDU, ki jo vodi
mentor Miro Vanič.
ORIGINALNI MEGA DISCO SHOW 70/80 ■ MEGA DISCO KARAVANA SE NADALJUJE
Največji Mega Disco Party 70/80 večeri startajo v novo sezono v novem ambientu, na novi lokaciji! Po uspešnih dveh letih sodelovanja z lokalom The Club, Belvedere, Izola, kjer je bila vsak mesec hišna rezidenca, in po več sto gostovanjih po Sloveniji, Italiji in Hrvaški, s skupno več tisoč obiskovalci prireditev, se društvo "Stari Vinih" z vsemi člani in združenimi DJ močmi seli v The City, Koper, lokal, ki svoja vrata odpira novembra 2005 (www.thecity.si). Idejni vodja, promotor in manager projekta Marko Ipavec ter njegova desna roka DJ Lovro obljubljata prvi party že v prvem mesecu delovanja novega kluba. Datum za zabeležiti je vsekakor 2.12., ko se vsi Discomanijaki spet srečajo, da skupaj podoživijo tista leta z omejeno hitrostjo "70 in 80 na uro". Ker se je projektu pridružilo že več domačih in tujih DJ imen, lahko z gotovostjo trdimo, da je to najbolj dodelan slovenski "Disco 70/80 one-night". Če se se kdo želi na novo pridružiti ljubiteljem starih Disco zvokov, je vabljen/a, da se oglasi s podatki na mail info@djlovro.com ali pa po telefonu na 040/687-509 (Marko Ipavec). Vsak mesec pripravljajo žrebanja za pridružene člane z lepimi nagradami, obveščajo o party večerih
po mailu ali SMS in pripravljajo ugodnosti v ^_____^
sodelovanju z lokali. Na ogled tudi lestvica
S LT ^vlSiCSonHa ^	Original Mega** Disco ”am: Nori Marijan,
Tu so objavljena tudi vsa bodoča Ma|inerjja proj“kta Marko |paveCi Mr 0aVidmani
gostovanj a... Welcome to The CIty...Pozor: ne R0[,j Krjzman (R0BIX DJ), Mr. Borut in spodaj
nasedajte imitacij am.	glavna	j|(0nai ju$a projekta DJ Lovro

Spet je bila noč čarovnic I in spet smo jo v Shoto klubu preživeli ob glasbeni spremljavi	profesorja
Borisa Bradača. Kot se za profesorja spodobi, nas je poučil malo o vsemu, predvsem pa nas je še enkrat več presenetil z izborom malo poznanih skladb več pozaninh avtorjev, ki seveda nobeden od prisotnih ni še nikoli prej slišal. Večer se je odpeljal domov in upati je
mimo odvil v zgodnje jutro, profesor se je le, da nas bo tokrat razveselil s svojim
ekscentričnim glasbenim izborom malo prej. Recimo že čez kakšen mesec.
nedelja 06.11.2005 ob 21.00
V AO U E AN (j E L5 (ned) - indie rock
LITERARNI VEČER Z GLASBO
Vague Angels so v bistvu Chris Leo ob pomoči bas kitarista. Chris Leo je pred leti igral v zasedbah, kot so The Van Pelts in The
Lapse, po nekaj nesrečnih dogodivščinah in situacijah pa se je zaprl v sobo in se vrgel v pisanje knjige. Roman, ki je izšel za založbo Fifth Press, se imenuje White Pigeon in govori o romanci, vedno v pretekliku ali prihodnjiku. Le sedmo poglavje je v sedanjiku, to pa je glasbeno poglavje in to je poglavje, ki nam ga bo v nedeljo tudi predstavil. Indie rock v literarnem kontekstu. Nekakšne vrste bolj razgibanega literarnega večera. Takšnega, na kateremu lahko tudi malo poplešemo in spijemo kakšno pijačo več, kot bi sicer. Prispevek: 600 sit.
petek 11.11.2005 ob 22.00
THE DIFFERENCE (ita)-sxehardcore
Začetki rimskih The Difference segajo v leto 2003. Nastali so iz ostankov prav tako hardeorovsko razpoloženih Receipt, njihovi člani pa glasbeno ustvarjajo tudi v drugih rimskih hc zasedbah, kot so Strenght Approach, Face the Fact in To Kili. Govora gre o straight edgerskemu hardeoru, hitremu, angažiranemu, kar melodičnemu, kljub temu pa agresivnemu. Pravkar so izdali prvenec,
Speakcrs and Follovvers, in Izola se jim je zdela pravi kraj za promocijo.
Prispevek: 600 sit
NAPOVEDUJEJO ŠE:
ponedeljek 14.11.2005 ob 21.00
MARIA TAVLOR (usa) - kantavtorica ruskega
porekla v sodelovanju s sodobno njujorško skupino. Veliko slovanskega na ameriški način.
sobota 19.11.2005 ob 22.00
RES NULLIUS (Velenje) - Kralji slovenskega rock'n'roll-a se na lastno željo vračajo v Shoto klub. Že vedo zakaj.
Sobota, 5. novembravob 20.00 - Kulturni dom Izola Špasteater
5zensk.com
v.» rji. •	ry •	•• V
režija Tijam Zinajic Igrajo: Marijana Brecelj, Nataša B.Gračner,| Tina Gorenjak, Janja Majzelj, Zvezdana Mlakar
komedija


NAVODILA ZA UPORABO MOŠKIH V 5 DELIH - Vsaka ženska prikaže svoj karakter, s povsem običajnim vprašanjem : Zakaj moški ne vzdržijo dolgo ?
Imenitna igralska zasedba, duhoviti dialogi, globokoumna razglabljanja, predvsqpi pa, kaj si Smoških.com misli o vsem tem?Prvi del trilogije, ki navdušuje tisoče gledalcev v Španiji, sedaj pa je na pohodu tudi v Sloveniji! Ogled priporočamo obema spoloma!
Vstopnice so ze v prodaji - v Galeriji Alga, Kristanov trg od 10.00 do 12.00, od 17.00 do 19.00, sobota od 10.00 do 12.00, nedelje, prazniki zaprto Tel.: 641 84 39 / Vstopnina: 2.300 SIT v predprodaji, upokojenci, študentje 2.100 SIT, na dan predstave 2.500 SIT, upokojenci, študentje 2.300 SIT
ODŠEL JE KIPAR ISTRE
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,	lB	IS
SVETA KRI IN SVETI	Obveščamo vas, da bo knjigarna Libris v četrtek, 3. in petek 4. novembra zaradi manjših vzdrževalnih del zaprta.	
	Naslednja pravljična urica za otroke bo tako v četrtek 10. novembra 2005.	
*GR^Usa RICHARD LhTviH		
W	II b IN K i UIN LULiN	URNIK: od 10.00 do 18.00 sobota od 9.00 do 13.00	
	Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135	
Rodoslovci, pozor!!!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo danes v četrtek, B.novembra 2005 ob 17.uri v mestni knjižnici Izola.
Vabljeni!
»ZVEZDICE«
-PROGRAM ZA NOVEMBER Sobota S.ii. Plavanje v bazenu v Žusterni Sobota 12.11.Tekmovanje na poligonu z rolerji Sobota 19.11 Pohod do Strunjana, nabiranje materialov za delavnice Sobota 26.11.Turnir med dvema ognjema
•	Delavnica je odprta vsak delovni dan od 15. do 19. ure, v času šolskih počitnic pa od 8. do 15. ure.
•	Poleg tega pa bo v času jesenskih počitnic na tržnici v Izoli predstavitvena stojnica z otroškimi izdelki. Na obisk bomo povabili folklorno skupino, ki nam bo predstavila istrsko nošo in plese.
•	Cel november bomo zbirali odpadni material za delavnice, in sicer: STAR PAPIR, TETRAPAKE OD MLEKA IN JOGURTA, OVITKE OD ZOBNE PASTE, PRAZNE PLASTENKE IN JOGURTOVE LONČKE. Če vam karkoli od tega ostaja doma, nam je zelo dobrodošlo!
KINO ODEON - Art kino
3. -4.1tilU8.00 II 5.111620.30 ter 6.-7.H.II18JI0 OTOK leill*Michael Ban 3. -4.tl.e620.30 la 5H.all8.31 OČARLJIVA JULIJA letna:Istran$2361
8.	-7.11.162030 In 1.-9.Ilet 18.30 POLETNA NEVIHTA letna:MarceKreuznaintnei
8.11. ob 20.30 - FILM V ŽIVO Ste zamudili premiero?
RUŠEVINE • slovenski film leta!
Ie2i|ilnsceiarl|:line2liner (I. iileie: Darke lieiek, Nataši Natjašec, Matjaž Tribušai
9.	-Itn a62131 OGNJEMET ležiialnscenarilTakeshillitana ii.-iiii.i6i!3i SKRIVNOST BRATOV GRIMM ledjem silim
Zapustil nas je eden največjih	slovenskih
umetnikov, kipar in slikar Jože Pohlen. Znan je predvsem po tem, da je leta 1949 odkril freske v Hrastovljah, med njimi tudi svetovno znani Mrtvaški ples. V svojih mojstrovinah je najraje prikazoval težko življenje Istranov, kot recimo v kipu
pa vendar zgolj in samo istrska; rada pa bi bila samo hrastoveljska."
Prijatelji se ga bomo spominjali po navdušujočih pogovorih, kjer nam je vedno znal slikovito prikazati zgodovino in umetnost.
tekst in foto: Jernej Filipčič
galerija ALGA
OTVORITEV NOVE RAZSTAVE SLIK
avtorja
Andrea Verdelaga
3.11. 2005. ob / alle 19.00
iz Trsta
■■■■■■a I ■ 9 ■ ■ ■ I
I ■ 81 ■ BI
Območna izpostava JSKD Izola vabi na ogled razstave likovnih del članice društva LIK Izola
w*&r
marice	mrjS
FRANČEŠKIN
v izolski Sončni dvorani
(ul. Giordana Bruna 6)
Razstava bo na ogled do 9. novembra ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro.
Vljudno vabljeni na ogled razstave
Koper - Mesto stoterih dimnikov
V Manziolijevi Palači v Izoli.
Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
ZELENKO
STUDIO
Karel Zelenko - grafike
Nina Zelenko Mijatovič, Pavle Mijatovič,
Galerija Insula
Razstava v
Ateljeju Duka
v Piranu
»Serpentinova stvarjenja« ^
Predstavlja se nam Iztok BoblČ.
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Spremembe v vodstvu PU Koper
IZOLA ]E DOBRA ZA ZAČETEK POLICIJSKE KARIERE
V Kopru so včeraj opravili zamenjavo v vrhu koprske policijske uprave. Slavko Gerželj, ki je funkcijo direktorja, kot vršilec dolžnosti, opravljal od upokojitve dolgoletnega direktorja Emila Čeboklija, je namreč po nekaj mesecih tega dela tudi sam odšel v pokoj, na funkciji pa ga je zamenjal Iztok Jakomin.
Novi direktor koprske Policijske uprave, Iztok Jakomin, se je rodil leta 1962 v Kopru, kjer stanuje tudi danes. Po končani osnovni šoli leta 1977 je odšel na Kadetsko šolo za miličnike. Svojo kariero je pričel kot policist na Policijski postaji Izola, opravljal je dela in naloge policista prometnika na Postaji prometne policije Koper, jeseni 1983 pa odšel na študij na Vojaško akademijo kopenske vojske v Beograd. Leta 1987 je bil razporejen na Policijsko postajo Koper na delovno mesto pomočnika komandirja, dve leti zatem pa na Policijsko upravo Koper na takratni Inšpektorat policije. Na Urad za varnost in zaščito je bil po službeni potrebi razporejen leta 1992, čez tri leta pa je postal pomočnik direktorja Skupnih služb v okviru Generalne policijske uprave, ker je do leta 2000 opravljal različna dela in naloge v skladu s takratnimi spremembami organizacije in sistemizacije delovnih mest. V istem letu je bil razporejen na delovno mesto pomočnika direktorja v Urad za varnost in zaščito Generalne policijske uprave. Včeraj je bil, na krajši slovesnosti, imenovan za direktorja Policijske uprave Koper.
Ob tej priložnosti se je Slavko Gerželj, vršilec dolžnosti direktorja koprske policijske uprave zahvalil novinarjem za korektno sodelovanje in tudi naš prispevek k skupni varnosti. Povedal je še, da bo po opravljenih primopredajnih formalnostih z g.
Iztokom Jakominom, ki je z včerajšnjim dnem prevzel vodenje PU Koper, nastopil letni dopust, po zaključku dopusta pa se bo upokojil.
Svoj odhod je Slavko Gerželj sicer napovedal že pred dnevi, tudi ob obisku izolske policijske postaje, kjer je policistom podelil priznanja za sodelovanje v osamosvojitveni vojni.
POLICAJI LEŽIJO VSEPOVSOD
Izola je zagotovo porodnišnica vseh mogočih hitrostnih ovir, tako da Izolani že porečejo, kako policaji ležijo vsepovsod. Nekateri tudi tam, kjer se to zdi precej neumesno. Tak primer je hitrostna ovira na fotografiji, ki je bila zagotovo med dražjimi, saj je bilo treba dobesedno na njej urediti kar tri jaške. Da o znaku, ki itak prepoveduje vožnjo vsem vozilom niti ne govorimo.
Kdo ve, če se je ob tem z izolskim komandirjem Viktorjem Zinreihom pogovarjal tudi o težavah, ki jih imajo z disciplinskim postopkom proti piranskemu policistu Vladanu O., ki bi ga moral izolski komandir Viktor	Zinreih	po
pooblastilu direktorja koprske	policijske	uprave
in po odločitvi vladne komisije za pritožibe iz delovnega	razmerja
ponoviti.
Policist, ki so mu pred časom zasegli orožje, ki je bilo nekoč last JLA, se je namreč	pritožil	na
odločitev disciplinskega organa,	ki	mu je	izrekel
ukrep	prenehanja
delovnega razmerja, vladna komisija je njegovi pritožbi ugodila in vse skupaj ponovno vrnila v obravnavo izolskemu komandirju Viktorju Zinreihu. Ta je v petek doživel presenečenje, ko je v nasprotju s pričakovanji izvedel, da je Vladan O. član društva veteranov vojne za Slovenijo, po zakonu o orožju pa lahko vojni veterani do leta 2014 pridobijo orožno listino, tako da je policist že vložil prošnjo za legalizacijo vsega orožja, ki so mu ga zasegli. Hkrati je policist preko svojega odvetnika podal predlog za izločitev Zinreiha, saj naj bi tudi on sodeloval v dveh akcijah, v katerih je Vladan O. skupaj z ostalimi policisti, vojski JLA vzel orožje. Policist in odvetnik sta predlagala tudi izločitev dovčerajšnjega v.d. direktorja koprske policijske uprave Slavka Gerželja, tako da ob vseh teh dejstvih izolskemu komandirju ni preostalo nič drugega, kot da obravnavo preloži za nedoločen čas.
KRIMINALIJE
IZVIJAČ IMA SVOJO MOČ
Neznani storilec je na Šaredu, skriv v objemu noči, z izvijačem vdrl v dva osebna avtomobila. Iz obeh je ukradel avtoradio in povzročil za približno 150 tisoč tolarjev škode. Policisti ga bodo seveda kazensko ovadili.
PALETE SO POLETELE
Isto noč pa je drugi neznanec imel več dela, saj je iz skladišča enega od trgovskih podjetij v Izoli ukradel trideset kosov palet. Materialna škoda je ocenjena na 30.000 tolarjev.
DENAR JE RABILA
V ustanovo, ki skrbi za pomoč dejanske pomoči potrebnim, je vstopila občanka, ki je od uslužbencev izsiljevala denar, jih motila pri delu in žalila z neprimernimi izrazi. Po prihodu policistov je te prostore zapustila, bo pa v kratkem dobila vabilo za obisk prostorov v katerih dela sodnik, ki kaznuje za prekrške.
PLOMBE JE PUSTIL
Neznani predrznež je vstopil v odklenjen objekt, potem pa še v pisarno zobozdravstvene ordinacije, kjer je pregledal predale in iz enega od njih ukradel torbo, v kateri je oškodovanec imel svoje osebne dokumente in večjo vsoto gotovine. Po dejanju je neznanec kraj neopažen zapustil v neznani smeri.
KRIMINALNE
PREHITEVANJE IN ZAMUJANJE
Na podlagi sklepa sodišča je sodni izvršilelj s strokovnimi službanii nameraval opraviti izselitev (deložacijo) iz stanovanja. Delo pa so pred prihodom navedenih služb že opravljali dotedanji stanovalci sami. Seveda zaradi vsega skupaj niso bili dobre volje, saj se s s tem, kar je sklenilo sodišče, niso strinjali. Očitno so se počutili ogoljufani, zato so po končani selitvi stanovanje pustili precej razdejano, saj so razbili ploščice, umivalnik, polomili vrata in z ostrimi predmeti zarezali okna. S temi dejanji so novim lastnikom povzročili škodo, ki po nestrokovni oceni znaša nekaj sto tisoč tolarjev.
SREČANJE ALI MITING?
Na parkirišču so se srečali: mož, njegova bivša žena (ki je še vedno uradna soproga) in zdajšnja moževa prijateljica. Seveda je prišlo do prepira in izrečenih takih in drugačnih opazk. Ko pa je zdajšnja prijateljica pristopila še do vozila uradne žene, ki je sedela v vozilu in se z glavo sklonila proti vratom, da ji še nekaj pove, je uradna žena odprla vrata vozila in »vsiljivko« z vrati »butnila« v glavo, tako da je slednja iskala pomoč v bolnici, kjer so zdravniki ugotovili, da je zadobila lahko telesno poškodbo. Zadevo bo v nadaljevanju reševalo pristojno sodišče.
KAJ SE JE DOGAJALO POD STADIONOM?
V noči iz petka na soboto je prišlo na parkirišču pred lokali »pod stadionom« do dogodka, ki zaenkrat še nima imena, saj je precej nerazčiščen. Po eni verziji naj bi se zgodil množičen pretep po drugi pa napad na dve osebi. Znani so le podatki dveh telesno poškodovanih oseb, ki pa policistom nista v veliko pomoč, saj se o dogodku »ne spomnita ničesar«. Policisti zato proisijo očevidce, da kakršnekoli podatke, ki bi prispevali k razjasnitvi te zadeve, sporočijo na anonimni telefon MNZ 080 1 200.
PREVARANTKA Z EVRI
Popoldne, ob 13.30 uri je neznana ženska, stara 20-25 let, temnejše polti, visoka 160 cm, rjavih dolgih las, na bencinskem servisu v Izoli vnovčila ponarejen bankovec za 200 evrov. Uro kasneje je ženska podobnega opisa v Sežani skušala prav tako vnovčiti ponarejen bankovec za 200 evrov a ji tam zaposleni le-tega ni hotel vzeti. Vse, ki bi karkoli vedeli o predrzni lastnici ponarejenih evrov policisti naprošajo, da jih obvestite na tel. št. 113.
KOMAJ MALO PREVEČ
Ob 00.30 je policiste poklical prisebni voznik in povedal, da od Strunjana proti Kopru po cesti močno vijuga avtomobil Fiat Punto, sive barve. Policisti so vozilo kmalu zatem ustavili na Rudi ter vozniku, 29-letnemu Izolanu, odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.35 mg/l alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in zanj spisali obdolžilni predlog.
CIK CAK SPAJDER
Ob 17.37 uri je policiste poklicala voznica, ki ji ni vseeno kaj se dogaja na cestah, ter prijavila, da od Žusteme proti Izoli močno vijuga siv Alfa Romeo, Spider. Policisti so voznika pričakali na bencinskem servisu v Izoli. Zaradi očitnih znakov alkoholiziranosti so mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 1.24 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Obdolžilni predlog si je prislužil tudi, zaradi vožnje v rdečo luč. Prijaviteljici gre vsa zahvala, saj je s klicem morda preprečila hudo prometno nesrečo, ki bi se lahko zgodila v nadaljevanju njegove vožnje.
NA REXU JE GORELO
Nekaj minut pred 14.00 so center za obveščanje obvestili, da je na Rexu zagorel osebni avtomobil. Na kraj so odhiteli policisti in gasilci. V notranjosti avtomobila se je, po prvih ugotovitvah, vnela instalacija in zagorela je plastika. Gasilci so pogasili gorečo plastiko. Pri tem je nastala materialna škoda v višini 100 000 sit.
STATISTIKA
Prejšnji teden so izolski policisti obravnavali še eno kršitev javnega reda in miru (nedostojno vedenje v in pred lokalom), dve na parkirišču povzročeni poškodbi vozil (s strani drugih vozil), dve prometni nesreči I. kategorije (poškodbe pločevine), štiri zasege mamil (trava) in dve tatvini registrskih tablic.
ALKO LESTVICA
Rekorder je tokrat napihal zelo spoštovanja vrednih 1.24 (2,5 po starem), drugi voznik pa je napisal 0.35,. Zabeležili so še dva odklona strokovnega pregleda na alkohol in eno odklonitev strokovnega pregleda na mamila.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
-	V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovoru. Telefon: 040 264-195, Robi.
-Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 -392175) in v Kopru (tel. 041- 734622)
-	Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738.
-Oddamo enosobno stanovanje s 3 ležišči v Jagodju Priročna lokacija, centralno ogrevanje,
parkirno mesto in vrt. Primemo za študente. Stanovanje je na razpolago do meseca junija 2005.
Cena: 250 Eurov + stroški. Tel: 041 345 912
Motorna vozila
-	Prodam CITROEN AX 1.1 cena po dogovoru, tel 041 821 442 po 15.30 -Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 z vso opremo, tel 041321 627
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
Delo
-	Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 639 099 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakaricaTel.:040 888-515
-	Gostilna Istra v središču Izole išče natakarica Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434
-	Kupim agregat električni, z okvaro na pogonskem motorju tel: 041 608 765
-	Prodamo zelo dobro ohranjeno kuhinjo s štedilnikom (plin, elektrika), napo, dvojnim nerjavečim koritom za 120.000 sit ali po dogovoru. Tel: 041 67 67 02
-	Oddamo raztegljiv dvosed Tel. 070 405 006
-	Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321
-	Prodam domače olivno olje /201/ cena 2000 sit./l, tel; 040 615 085
-	Oddam 4 mesece starega mladička mešanca (koker španjel), tel. 041 351 772
-	Prodam hidravlično stiskalnico za grozdje (1501). Tel.: 041 721 220
-	Podarim jogi, 140x200,lasten prevzem, 641 78 74
-	Prodam refoŠk tel 031 572 110

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
ALADINO BO KMALU ODPRL VRATA
Na fotografiji je stavba v obrtni coni Livade v katero bomo Izolani prav kmalu hodili po različne dokumente, ki jih zdaj še dobimo v prostorih upravne enote na Sončnem nabrežju. Aladino je sicer kar pravljično ime za inštitucijo te vrste, vprašanje pa je, ali bo ta salitev tako praznično dejanje za večino Izolanov. Izkušnje s Komunalo, ki se je preselila v industrijsko cono bi lahko bile bolj poučne ob odločanju glede lokacije Upravne enote Izola, da o prispevku k umiranju starega mestnega jedra niti ne govorimo. Edino kar je pri vsem tem pozitivnega je to, da bodo zaposleni in obiskovalci zdaj imeli boljše prostorske pogoje za delo in za svoje opravke. In kdaj se bo selitev začela? Ce bo šlo po sreči (ali nesreči) že pred novim letom.
PRVA DIAMANTNA POROKA PRI NAS
V soboto 29. oktobra je bila poročna dvorana v Besenghijevi palači še posebej slovesna, saj je gostila prvo diamantno poroko. Šestdeset let skupnega življenja sta namreč potrdila zakonca Obreza iz Kajuhove ulice v Izoli. Seveda sta ob tej priložnsti iz rok županje in matičarke Brede Pečan prejela tudi priložnostno darilo, brez obveznih podpisov in poljubov pa tudi ni šlo.
NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333	rezervacija miz mi/ 675953