Strokovne razprave GDK: 907 : 903 Korenine prihodnosti gozdarstva: gozdarstvo ~ot organska sestavina kulture naroda - da, celo nekaj več Dušan MLTNSEK* Izvleček: Mlinšek, D.: Korenine piihodnosti gozdarstva: gozdarstvo kot organska sestavina kulture naroda- da, celo neka; več. Gozdarski vestnik, št. 4/2000 . V slovenščini, cit. lit. 21. Gozdarstvo bodočnosti- sonaravno gozdarstvo na ot·ganskih temeljih razmišljanja in ustvarjanje mnogonamenskega gozda za visoko kakovost življenja kot rešitev za človeško družbo prihodnosti . Ključne besede: gozdarstvo, gozd, gozdna učilna, kognitivno gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, smernice razvoja. ZA UVOD NEKAJ RESNIC, KI SE JIH LAHKO SRAMUJEM O Naj začnem s preprostim dejstvom, ki nas opozarja, da ob pomanjkanju cilja zadremlje sleherna aktivnost Gozdarstvu ciljev, povezanih z originalnimi idejami, ni nikdar primanjkovalo, saj je bilo usmerjeno k na- čelom trajnosti, in to načrtno vsaj zadnjih dvesto let, podzavestno pa glede na značaj stroke že mnogo po- prej. Toda okoliščine, predvsem pa agresivnost ne- katerih drugih gospodarskih področij, so delu z goz- dom organski razvoj zavirale in onemogočale. Izjeme so bili le svetli momenti, kratka obdobja, ki so bila gozdu in naravi nasploh naklonjena. Uničevanje na- rave in njenega gozda je zgodba o rojstvu in uspešnem razvijanju človekovega RAZ-UMA, ko je človek začel in nadaljeval svojo razdiralno početje z uničevanjem naravnih, ekosistemskih tvorb, kot so npr. gozdovi, vodovje itd., in to delo nadaljuje še danes (CHAR- GAFF 1995, MEYER-ABICH 1988, 1990, PRIGO- GfNE 1988). Človek je z nomadsko miselnostjo, pred- vsem z živinskim gabcem (s tercetam: govedo, ovce, koze), počel največje zlo v zgodovini uničevanja nara- ve širom sveta (BOHLER 1 EGGER 1 VOGLER 1 WANNER 1990, FERGUSON 1984, HAENSCHKE 1982, LORENZ 1969, MARKL 1986). Ta nomadska miselnost se je ohranila v "modernem" človeku tako, da to delo "uspešno" nadaljuje na različne načine, prikrito s koruznim( polji, z uničevalno vzrejo živali, z deform.iranjem gozdov v nenaravne tvorbe, z indu- strializacija dežel, vse brez slehernega spoštovanja naravinih, za življenje nepogrešljivih danosti. "No- madski lobi" počenja to danes po vsem svetu. Lep primer pri nas je, ko se poizkuša po pičlega pol stoletja uspešnega revitaliziranja gozdov ponovno agresivno * D. M. prof. dr. dr. he. c., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, 1000 Ljubljana. SLO 196 in uničevalno zapraviti doseženo s slovenskim goz- dom. Potrebno je oživUanje naravnega gozda z vsemi funkcijami, potrebnimi za kakovost življenja, s sana- ravnim ravnanjem, ki ga je razvilo evropsko gozdar- stvo kot odpor agrarni miselnosti. Razumljivo, da se ta ponovni zločin ne sme po- srečiti, čeprav obstajajo mnoge okoliščine, ki bi k takšnemu usodnemu spodrsljaju lahko pripomogle . Naj naštejem nekatere od njih: - Osveščenost slovenskega človeka je razmeroma skromna, kar je treba pripisati pomanjkljivi izobraz- bi . Gozdarstvo v Sloveniji je razvilo določen način delovanja, ki se ga da prikazati s tetraedrom s štirimi oglišči: l. izobraževanje strokovnjaka, 2. raziskovalno delo, 3. praktično delo z gozdom, 4. osveščanje javnosti. To je izredno racionalen in uspešen način dela stroke v neki majhni državi, kjer z nenehnimi povratnimi informacijami bogatimo svoje znanje in večamo us- peh pri delu z naravo. Danes na podlagi rezultatov v naravi ugotavljamo, da smo bili zelo uspešni, vendar smo premalo poudarjali delo z javnostjo. In prav premalo osveščena javnost je tista, ki se premalo zaveda, kaj naravni ekosistemi, kot je npr. gozd, za življenje v resnici pomenijo. Kako lahko je prepričati javnost o pomenu oz. nepomenu gozda, pove nekje zapisana primerjava tovarne Mercedes s površino 1 O ha s površino vseh gozdov v Nemčiji. Na površini lO ha naj bi ta tovarna ustvarila tolikšen donos kot vsi nemški gozdovi skupaj. Zelo primitiven in lažen prikaz, v katerem ni zajeta množica najrazličnejših življenjskih funkcij gozda, od katerih je življenje odvisno. Na rakšen in podoben način se javnost pre- GozdV 58 (2000) 4 D.: Korenine pričuje, daje premalo hrane in so nam zato potrebna koruzna morja, živinske oz. živalske megafarme in podobno (HAENSCHKE 1982). Takšni prikazi pov- sem zameglijo bistvo narave in njenega gozda, ker ne temeljijo na ekološkem knjigovodstvu, v katerem je vsa škoda, storjena v naravi, vračunana in v kate- rem cene nekega produkta govorijo resnico. - Agrarna razdrobljenost v Sloveniji presega vse meje. Za primerjavo navajam podatek za Avstrijo: ta ima 3,6 mio ha gozda in 230.000 posestnikov (ust. infor- macija). V Sloveniji paje na 1,1 mio ha gozda prib l. 300.000 gozdnih posestnikov, torej 5-krat več. Po- dobne razmere so v kmetijstvu. Vse to nam narekuje, da moramo razviti povsem lastno koncepcijo rav- nanja z gozdom kot našo skupno dobrino brez po- snemanja drugih. Predvsem pa se moramo vprašati, zakaj je do takšnega stanja sploh prišlo. - Živimo skrajno vprašljivo življenje, ko se niti ne za- vedamo, kako smo kot uj eto človeško bitje v tehni- ficiranem živalskem vrtu psihično prizadeti (FROMM 1979, LASZLO 1 LORENZ 1969). Goz- darjevo delo, ki temelji na spoznavanju naravinih zakonitosti, je zato vse bolj usmerjeno v raziskavo bodočnosti in opozarjanje javnosti, kam vodi sedanja miselnost. Hkrati pa zahteva ta koncept kreativnost pri ravnanju z gozdom kot še vedno dokaj pohablje- nim ostankom pristne narave. 2 POTREBNO JE POZNATI PRETEKLOST, DA BI LAHKO BILI USPEŠNI V PRIHODNOSTI Velika nesreča sedanjega časa je, da se sedanja družba iz preteklosti noče učiti, kar je v velikem nas- protju z razvojno potjo zdrave ustvarjalne družbe. Ni- česar začetega ne pustimo, da bi dozorelo in pokazalo svoje sadove. Naglica in njeni instrumenti nas silijo, da ostajamo podpovprečna družba. Pri delu z gozdom in z naravo nasploh se to odraža izrazito negativno. Povprečnost je usodna, je odraz nekulture. Pri delu z gozdom pomenijo dolgoročen razvoj, zorenje in sto- letja odraščanja živo nasprotje naglici in neizkušenosti. Gozd je simbol strpnosti, trajnosti "modrosti" in s tem resnične kulture in naspro~e velocifističnemu* kme- tijstvu in vedenju družbe nasploh. Če je tako, potem je potrebno poznati in tudi dou- meti pota gozdarstva od nomadskih konceptov iz dav- nine pa vse v današnji čas kot zakoreninjeno bolezen "' Goethejeva skovanka iz besed velocitas in lucifer (v njegovem znanem delu Faust že 200 let nazaj), ko pesnik opozarja, kako vrag goni človeka k vse večji naglici. GozdV 58 (2000) 4 sestavina kulture naroda več človeške nekulture. Hkrati pa je treba primerjati napore gozdarske znanosti in prakse, kako pobegniti in razviti ustvarjalna, naravi prijazna pota ravnanja z gozdom v Sloveniji. O bilanci uspešnosti in spodrsljajih govore: - Skoraj 200 let naporov gozdarstva pri revitalizaciji gozda na krasu. - Beg iz agrikulturnega načina razmišljanja k sona- ravnemu delu z gozdom zadnjih 1 OO in tudi več let (MLINŠEK 1 972). Uveljavljanje principa trajnosti z začetki pred 200 leti. - Izgon nomadskega patenta- živinski gobec v obliki terceta govedo-ovca-koza - iz gozda in hkrati uki- nitev steljarjenja kot dodatnega zločina nad naravo. -Uvajanje kognitivnega koncepta gospodarjenja z goz- dom v vsej Sloveniji s pomočjo kontrolne metode in gozdnogojitvenega načrtovanja (MLINŠEK 1994). - Občutno povečanje biosubstance v slovenskem goz- du v obdobju 1950-1990, ko se je količina deblovine povečala s 140m3/ha do današnjih več kot 200m3/ ha (v povprečju za Slovenijo). Kar je veliko v primerjavi z izsekanimi gozdovi v predvojnih časih in še vedno malo v primerjavi s tistim, kar bi morali v gozdu imeti, ali pa v primerjavi s Švico, ki ima v svojih gozdovih v povprečju že nekaj manj kot 400 m3 oz. ton deblovine na hektar. -Prepoved ekstenzivnih, naravi tujih posegov v gozd (goloseki) in uvajanje točkovno - negovalnega sis- tema ravnanja z gozdom. Zaustavitev velikopovr- šinskih primitivnih krčitvenih teženj okoli leta 1960. - Uvedba biološke amortizacije kot neke vrste pred- hodnika, (edinstvenega na svetu) "ekološkega knji- govodstva". -Afirmacija gozdarstva Slovenije v svetu s stanjem gozda in ne nazadnje s svetovnim kongresom IUFRO l. 1986. -Dojetje pomena rastišča in fitocenološko kartirana Slovenija (50-70% vseh gozdov) kot edinstven po- men na svetu; hkrati dojemanje rastišča (njegovega življenja) in bi oceno loške združbe kot nedelji ve ce- lote. - Razvoj aktivnega varstva narave z razvijanjem in uvajanjem sonaravnega (naravi prijaznega) ravnanja z gozdom kot naprednejše zvrsti v primerjavi s kla- _sičnim varstvom narave z ''ograjo". Torej negovalno varstvo narave kot edina pravilna pot. - Posebej je treba poudariti razvojno pot gozdarstva kot nenehnega boja z birokratsko diktaturo države 197 1\llin~t:k. D.: Korenin...: in defetizmom, ki sta največja sovražnika narave. Saj je poznano dejstvo, da gozd ni zelena miza, kjer naj bi rasel les, gnojen s črnilom in papirjem. Gre za uspešne napore> ki nam jih svet zavida in ki so tudi kažipot v bodočnost. Predpogoj za bodočo razvojno pot slovenskega gozdarstva je poleg dojemanja preteklosti pred- vsem nadaljnje razvijanje novega drugačnega na- čina razmišljanja, razmišljanja s pomočjo gozda. Razvijati sozvočje z naravo pomeni opuščanje an- tropocentričnega gledanja in razlaganja narave. An- tropocentričnost mora zamenjati biocentrično doje- manje narave (SCHWEIZER 1984). Posledica antro- pocentrične fi1ozofije je uničeno sookolje in močno prizadeta človekova notranjost in njegovo vedenje. Biocentrična naravnanost človeka, ki mu je temelj spoštovanje življenja kot življenja, lahko dojame tudi bistvo gozda kot naravi no stvari no za ohranjanje in za uspešen razvoj življenja. Napačno dojemanje narave je razumljiva posledica usedline mnogih milijonov naših prednikov še iz nomadskih obdobij, ki so nam vtisnila roparski odnos do sookolja in človeka oddaljila od njegove matere narave. Dojemanje gozda kot vr- hunskega samodejnega stvarstva narave v idealnih življenjskih pogojih nas opozarja, da so življenjski procesi in razvojne zakonitosti v pragozdu veljavni, in pomembno je, da jih človek spoštuje pri sleherni svoji aktivnosti, vedenju, gospodarstvu, vzgoji, izo- braževanju in drugje. Spoznavanje pragozda nam razkrije nov pristop k dojemanju življenja. Dojeli bomo, zakaj bolno, izna- kaženo naravno rastišče povzroča bolno življenje in bolnega človeka (MARKL 1986). Dojeli bomo, zakaj so obdelovalne površine, še posebej s kemijo krm lj ene površine, izvor za nastajanje defektnega in bolnega življenja. Zemlja v svojem naravnem razvoju je pro- dukt sozvočja med živim in neživim substratom (ki ima svojo lastno življenjsko pot). In sozvočje teh dveh življenj pomeni težnjo in uspešno uveljavljanje vital- nega življenja. Gre za vitalnost življenja, kije odvisna od moči lokalnih silnic na eni strani in globalizacijskih trendov na drugi strani, ob nenehnih poizkusih uvel- javljanja življenja v naših pogojih v gozdnem ekosis- temu, ki ga narava za uveljavljanje življenja propagira in ustvarja v naši evropski sredini na vsakem koraku. In če nenadoma ugotavljamo, daje to gozdno življenje zamenjalo koruzno polje in podobni umetni človekovi konstrukti, potem se počasi le zavedamo, kako nevama zavoženo je človekovo življenje. 193 sestavina kulture naroda- da, edo Ob takšnem in podobnem razglabljanju ugotav- ljamo, da so naše predstave o naravi polne stereotipov. Vprašaj mo se, zakaj smo slepi in zakaj nas nekdo slepi. In kaj se bo zgodilo, ko se bomo otresli stereotipov, katje npr. zlagana kulturna krajina? Družba brez ste- reotipov ima vse pogoje, da postane uspešna družba bodočnosti z atributom kulturna družba. Kulturna družba brez potreb po šminkanju mrtvega telesa narave in tolaženja prizadete notranjosti človeka, kulturna družba, ki živi v resničnem sozvočju s pristno naravo. 3 GOZDARSTVO POTREBUJE NOVO IZRAZO- SLOVJE, PREDVSEM PA POIMENOVANJE TISTIH LAŽIGOZDNIH TVORB, KI JIM NE MOREMO REČI GOZD Pod izrazom gozd razumem polnokrven gozdni ekosistem, katerega številne ekosistemske funkcije niso prizadete in kjer prevladuje določeno sozvočje med številnimi funkcijami, ki jih gozd spontano oprav- lja. Kritično vrednotenje uspešnosti funkcij gozda nas bo kmalu privedlo do razočaranja. Ugotoviti bomo morali, da imamo zelo majhen delež resničnega gozda in velik delež iznakaženih gozdnih tvorb, kjer je učinek gozdnih funkcij komaj omembe vreden. Dosledno ka- tegoriziranje različnih gozdnih tvorb glede na moč in kakovost gozdnih funkcij nas bo streznilo. Ugotoviti bomo morali, da mladi sestoji na velikih površinah ne morejo biti gozd, ampak so šele gozd v nastajanju. Podobno velja za smrekove monokulture na tujem rastišču, za izsekane drevesne sestoje, steljnike, gr- mišča (pionirska in degradirana). Skratka, ugotoviti moramo, kaj lahko glede na moč funkcij imenujemo gozd in česa ne in kaj je treba storiti, da bi negozd zopet postal gozd. Še bolj kot gozdar potrebuje to razliko- vanje javnost, zato da bi znali vrniti gozd kontinentom in še posebej naši Slovenij i. Ugotavljamo torej, da je Evropa gozdnato zelo rev- na. Ne le zato, ker prevladuje umetna savana. Ne le zato, ker nima več gozda v Sredozemlju, temveč zato, ker so mnogi njeni gozdovi zgolj zelene kulise, lažni gozdovi. Evropski človek živi na odru, z zelenimi kulisami dekoriranem odru. Na tem odru se človek sprašuje, kako nazaj na naravno sceno življenja. To je eno od osrednjih življenjskih vprašanj. Zanima nas, kaj storiti. Evropa potrebuje novo gozdarstvo, nasvete pa išče v ostankih svojega pragozda. GozdV 58 (2000) 4 ivl l inscl-.. 1 .: nrcn ine prilwdnosti gozdor.-tva: go;dnrs11 n 1-.lll nrg:111si-.J s..:sl.J \· inn kulture nmod:1- t.fn, (X ]tJ nekaj \' t' l 4 DRUGAČEN NAČIN RAZMIŠLJANJA OD NAS ZAHTEVA, DA DOJAMEMO DOMOVINSKO PRAVICO GOZDA V NAŠI KRAJINI Zakaj ne bi dojeli, da ima v naši krajini gozdno življenje predpravico praprebivalca te krajine? 1n če je tako, potem je naša dolžnost, da naravo oz. njen gozd zaprosirno za bivalno vizo za sožitje z gozdom, ki nenehno zahteva svoj življenjski prostor ponovno na- zaj. Kot sonaravne naravnani gozdarji bomo mnogo dojeli, tudi npr. to, da je staro drevo nepogrešljiv se- stavni del družbe in mu moramo zato posvečati po- sebno pozornost. Dojeli bomo resnico o sookolju. To je pojem, ki mora zamenjati pojem okolje, ker je le-to antropocentrična označba zgolj za človekovo okolje. Naš celosten pogled pa govori o življe!Uu in njegovem sookolju. V tako dojetem sookolju nam bo lažje razu- meti, da sta npr. gozd in sladkovodni sistem nedeljiva celota. In v tako razumetem sookolju odpade cela vrsta nepotrebnih vodogospodarstvenih predpisov. Kajti gozd kot naravni regulator vodnega režima ne sme biti v nobenem primeru prizadet glede svoje vodne funk- cije. Osveščanje in razkrinkavanje stereotipov in na- domeščanje le-teh z resničnimi dejstvi ne pomeni nič drugega kot zahtevo po kultiviranju kapitalizma kot družbenega procesa. Dovolj nam je posnemanja krat- kovidnih agramih konceptov in beganja od ene napake k novim grehom, ki se jim v zadnjem času pridružuje računalniška evforija z informacijsko "drisko" z mno- go znanja in z bore malo modrosti (WEfZENBAUM 1991, 1994). Gozda in lesa se tudi v bodoče ne da od- misliti od sestavine naše kulture. V nobenem primeru pa ne pride ponovno v poštev podrejanje gozda in ravnanja z njim demonstvu tehnike, na kar je z vso resnostjo opozarjal že Albert Scbweizer (SCHWEJ- ZER 1984) in zelo nazorno prikazoval tudi priznani filozofHans Jonas v svojih delih o znanosti in odgo- vornosti (JONAS 1984). Gozdarstvo je že zdavnaj razvilo idejo o trajnost- nem razvoju in delu z gozdom kot skrbi za potomstvo. Ta etična vrednota temelji na znanstvenem spoznanju in modrostnih izkušnjah, ki govore, da tiči skrivnost uspešno delujočih funkcij v nenehni harmoniji vseh v gozdu delujočih silnic (KOSTLER 1967). 5 ČLOVEK V ŽIVALSKEM VRTU BEŽI IZ UJETNIŠTVA IN ODKRIVA GOZD KOT REŠI- TELJA Zgodovina gozda v Sloveniji je, tako kot povsod, ropanje in uničevanje narave. Dokazi za to so pri- morski Kras, belokranjski in suhokranjski steUniki, GozdV 58 (2000) 4 pohorske monokulture itd. Povsod, kamor pogleda kritično oko, naletimo na gozdne kulise, ki naj bi bile gozd. Povzročitelj vsega paje človekova požrešnost v obliki živinskega gobca in lakomne države v obliki davkov. Do čudežnega zasuka je prišlo le tu in tam, npr. v Švici pred 1 OO leti pa tudi pri nas v iztekajočem se 20. stoletju. Z zemeljsko oblo pa človek še kar naprej ravna kot s slačipunco in nadaljuje s svojo prakso, ki jo je v bistvu zastavil že v času nornadstva. Odnos do Zemlje je ostal nespremenjen, spremenile so se le tehnologije. Naj spomnim le na obsežne in druge zaokrožitve polj (Fiurberein.igung) širom zahodne Evrope, kjer so za- okroževali posestva in polja za čim racionalnejšo stroj- no obdelavo, skanalizirali vodovje, odstranili ostanke gozdne vegetacije itd., skratka perfektuirali barbarstvo nad naravo. Podobnajunaštva smo opravljali tudi pri nas, toda na srečo v manjši meri. Naravne okoliščine v Sloveniji namreč preprečujejo, da bi se umetna sa- vana veliko površinsko razširila. Kmetje po kognitivni poti iskal primeme površine za kmetovanje in je temu primerno krčil gozdove z občutkom in opazovanjem, sicer bi jih hudoum iki odnesi i. Tako so nastale enkrat- ne mozaične in z gozdom prepleta joče se gole površine z zelo dolgim gozdnim robom, ki znaša po naši oceni najmanj 40.000 km (dolžina ekvatorja) in kjer prihaja do velike pestrosti in do velikega ekološko pozitivnega učinka, ki blaži ekološko vprašljiv učinek umetne sa- vane, beri agrarne površine. Modema agrokemijska miselnost je povsod sub- tilno prisotna, njene posledice v obliki psevdosavane pa podzavestno vzbujajo revolt prizadete človekove notranjosti, vse kot produkt človekovega pošastnega neznanja in neodgovornega početja. In vendar prihaja postopoma do preloma. Globalizacijski val pustošenja se sicer nadaljuje. Vendar se z druge strani pojavljajo lokalno drugačni trendi kot revolt in protiutež glo- balizacUi. Gre za splošen pojav, ki je poznan v naravi, predstavlja pa posebno poglavje razmišUanja, ki ga zaradi časovne in prostorske stiske izpuščam. Moč lokalnega je treba dojemati kot revolt globalnemu. V lokalnem je porajanje izvirnega kot protiutež biro- kratskemu, pomeni revolt materije in duha kot proti- utež razdejanju življenja in njegovega sookolja (NA1SBITT 1994). Močno prizadeto življenje človeka išče izhod in se zateka k izvorom pris ble narave, kamor zagotovo spada tudi GOZD. Nastajanje varstva gozdov kot posebne zvrsti gospodarjenja (bolje ravnanja) z gozdovi pomeni višjo, razvitejšo stopnjo klasičnega varstva okolja; v njem je zajeto celostno varstvo živ- 199 Mlinšek, D.: Korenine prihodnosti gozdarstva: gozdarstvo kot organska scstavinn kulture nnroda- da, celo nekaj več ljenja s komponentami, kot so energijska, mehanična, ekološka, psihična, družbena, vzgojna, če hočete tudi ezoterična, skratka kakovost življenja. Gre za nas- pro~e maskiran ju matere zemlje, ko poizkuša človek z masko skriti ekološko pa tudi duhovno revščino na Zemlji. Medtem ko ostaja varstvo narave v naivni razvojni fazi) poizkuša sonaravno ravnanje z gozdom slediti kontinuiteti narave z namenom razvijanja in zagotavljanja kakovosti življenja. Gre torej za celos- ten, ekosistemski pristop oz. približevanje naravi. Zato naj postane naša šola v bodoče tudi univerza v univerzi gozdnega ekosistema oz. ekosistema gozdnate krajine. Pri tem gre za razvoj, za vztrajanje, in ne za podiranje ali pa za posnemanje tujega, in to naj bi postalo goz~ dars tvo na našem, slovenskem, specifičnem rastišču. In temu primerno naj bi se v bodoče vse bolj orientirala tudi bodoča slovenska družba. 6 MOGOČNA, ODRASLA DREVESA MOLČE GOVORE IN GROZEČE OPOZARJAJO Človek jih noče poslušati in razumeti. V njihovih stoletja nastajajočih deblih je shranjenih tisočkrat več pomembnih informacij kot pa v vseh naših računal­ niških napravah. In prav v tem dejstvu je njihova veli- čina. To moramo dojeti, ker je gozd enkraten pripo- moček za dojemanje bistva življenja. S takšnim znan- jem obogateno človeško bitje ne bi doživljal o spodr- sljajev, ki nas spremljajo pri vsakdanjem življenju, kaj šele v političnih forumih. Naše sookolje bi drugače) bodrilno izgledalo in delovalo. Dojeti gozd in njegovo ekosistemsko delovanje, pomeni dobiti spoštovanje do njegovih silnic in modrosti. Gozdarstvo, torej ravnanje z gozdom in gozdnato krajino, ta naloga še čaka. Resda je bilo že mnogo storjenega, vendar bi bili domišljavi, če ne bi ugo- tavljali, da smo kljub vsemu šele na začetku. Goz- darstvo v Slovenij ije uspešno zastavila kontaktiranje z naravnim gozdom na ekoloških temeljih, in to kogni- tivno pot spraševanja narave o njenem reagiranju na gozdarjeve negoval ne posege v gozdu, kadar poizkuša nekatere funkcije gozda oživljati oz. krepiti. Pripomo- ček, ki ga pri tem uporablja, je gozdnogojitveno načr­ tovanje in tip gozdarskega načrtovanja nasploh. Pri tem nas čaka poglabljanje tega dela oz. pripomočkov. Bionika, na katero se naslanjamo, je veda, ki odkriva naravine patente za uporabo v tehniki. Pri tem dela veliko napako, da naravi iz njene celote iztrga njene iznajdbe. Posledica tega je uporaba teh patentov s škodljivimi stranskimi učinki, ki so za sookolje mno- 200 gokrat škodljivi, ker so bili naravi ukradeni (iztrgani). Naša naloga je> da z nenehnim opazovanjem in pre- verjanjem odkrivamo skrivnosti narave, jih ne kra- demo, temveč si jih izposoj amo za razvoj kakovosti življenja, torej za kultivirano sozvočje med človekom in naravo. Z drugimi besedami, potrebna sta gozdar in njegovo odgovorno delo; le-to je sicer odlika stroke, saj smo povedali, da že 200 let uporabljamo princip trajnosti, ga dopolnjujemo, pa vendar pri tem delu posameznikom tudi spodleti. Te posamezne spodrsljaje pa opazovalci radi posplošujejo. Zato se bodoče goz- darstvo nima pravice motiti, tj. delati napak, temveč z odličnim ravnanjem z gozdom delovati kot vzor in učitelj pravega varstva narave. Iz povedanega sledi, da gozdarstvo v neki deželi, kot je Slovenija, tudi v bodoče rešuje zgolj originalnost idej in njihovo izvajanje. Ta originalnost je v bistvu, v delu z gozdom, v pouku z gozdom, pogojena s spe- cifičnostjo naših naravnih rastišč, vse to kot uspešen odpor globalizacijskim trendom. Čas je, da se otre- semo raznih ideologij in začnemo razmišljati z ničle, z ekološko potjo(= gospodinjstvo Slovenije) kot dejst- vom. To pa pomeni konec klasične deifikacije denarja kot produkta religiozne nekroze, kot je to zapisal Emmanuel Todd (BATESON 1985). Na takšnih temeljih razvita gozdarska znanost in njen študij pomenita nadaljevanje že uspešno začetega oblikovanja nove šole oz. nove vsebine izobraževanja. ln ker imamo srečo, da se ukvarjamo z gozdom kot ekosistemsko tvorbo, smemo mirno trditi, da spada tako usmerjena stroka med predhodnike drugačnega, višjega nivoja univerze, kjer se pojavljajo kognitiv- nost, inventivnost, predvsem pa celostno opazovanje z gozdom in gozdnato krajino kot prvo violina v štu- dijskem orkestru. Le na ta način se lahko uspešno izognemo nevar- nostim moderne informatike (WEIZENBAUM 1991, 1994), ki jo smemo uporabljati zgolj kot orodje. Pred njo zbežimo v naravo gozda, kar bo rešitev tako za gozd kot tudi za človeka. V bodočem načrtovanju in ravnanju z gozdom je potrebno v sozvočju z naravo ustvarjati gozd, ki bo dajal ton in oporo celostnemu življenju, torej tudi člo­ veku v krajini. Gozdarstvo brez celostnega pogleda na življenje bi bilo defektno. Naši gozdnogospodarski načrti to sicer upoštevajo. Gozd v Sloveniji mora dajati celosten življenjski ton. Zakaj to omenjam? 7.0% Slo- vencev biva na 30 % gričevnate in ravninske krajine v Sloveniji. Prav na teh območjih z gosto naseljenostjo paje gozd v mnogih primerih lažigozd, ki gaje nujno GozdV 58 (2000) 4 treba zopet spremeniti v gozd kot učinkovito bivalno sookolje. Podobno velja tudi za gorski gozd, ki je in- direkten sooblikovalec gričevnatega življenja, saj je njegova varovalna funkcija nenadomestljiva krovna funkcija za življenje v Sloveniji, še posebej v nižavjih. z drugimi besedami, hiša ne sme dominirati nad kra- jino, temveč mora gozdnata krajina dominirati nad hišo. In prav na tej točki se dogajajo največje napake. Ne le da hiša dominira nad krajino, temveč tudi mrtvi deli krajine (nespoštovanje rastišča, ki tudi živi svoje lastno življenje) dominirajo nad krajino. To je pojav, ki postaja zaradi vse večje uporabe težkih strojev in ranjevanja matične podlage in vse večjega deformi- ranja agrarnih površin vse bolj pereč. Tovrstna opo- zorila so nujna, če se zavedamo, kaj gozd v bodoče pomeni kot kreator, kot ekološki gospodar in kot veliki učitelj v deželi, v kateri moramo razviti poseben tip gospodarstva in življenja, ki bo specifičen za bodoče enkratno življenjsko soo kolje kot garancija za visoko kakovost življenja. Z drugimi besedami, eldorado Slo- venije za življenje in psihično zdravje Slovencev in turističnih obiskovalcev s predznakom kulturni tu- rizem. Pri vsem tem igra les kot enkraten, nenadomestljiv narav in patent izredno pomembno vlogo. Moti se tisti, ki meni, da je polnokrven gozd s trajno učinkovitimi funkcijami v okolju mogoče ustvariti brez posebno skrbne nege lesne substance. Gozd je vse prej kot kamnolom, beri lesotom. Njegova resnično visoka kakovost nastaja ob specifičnih pogojih in je za naravo kot bivalno sookolje človeka nenadomestljiva organ- ska substanca. Res pa je, da je to substanco lesna in- dustrija razvrednotila z nekulturnim načinom prede- lave. Les kot mnogonamenska snov v našem so okolju spada med tiste substance, ki za svojo rast, predelavo, razkroj itd. porabijo daleč najmanj energije v primer- javi z umetnimi snovmi. Poleg tega ta neokrnjen les, uporabljen v bivalnem okolju, seva temu okolju tudi svoj energijski potencial in blagodejno deluje na pre- bivalca takšnega prostora. V porabi in predelavi lesa mora zato priti do temeljitega zasuka. To Sloveniji ne bo težko, saj je dežela s tradicijo v plemeniti predelavi lesa, ki jo je potrebno le oživiti. Oživiti pa moramo tudi spoštovanje lesa kot enkratne, redke, vsestransko uporabne plemenite naravne substance, katere neokr- njena prisotnost v gozdu v gozdnati krajini in v ožjem bivalnem okolju človeku predstavlja neprecenljivo vrednoto življenja. Gozd kot enkratna, edinstvena vrednota, odnos do njega, prikazan na ravni kulture, in gozdarjev o delo v GozdV 58 (2000) 4 sestavina kulture naroda - več sozvočju z naravo so mogočni izzivi Sloveniji, ki te- melji na začetkih, zastavljenih v dvajsetem stoletju in delno tudi že poprej. Druga polovica dvajsetega sto- letja je bila še uspešnejša. Kar je uspelo gozdarstvu, ni uspelo nobeni drugi gospodarski veji. Stroka se nahaja na polovici sonaravno uspešne poti z označbo kultura. Tako profilirano stroko zahtevata narava in obolela človeška družba (FROMM 1979). Druga pod- ročja človekove aktivnosti korakajo v večini primerov po stari, nezdravi, naravi tuji poti. Le-ta zna omamiti posameznika v naših vrstah, da bo zagovarjal nekdanjo mehanistično pot. Pot, za katero veljajo podobni izreki, kot je Neka neumnost, ki je slučajno v modi, ne more roditi nič pametnega (pisatelj Theodor Fontane) ali pa Takozvane resnice imamo na sumu, da so zelo ne- stanovi/ne (Wilhelm Busch). Posebno globoka pa je naslednja misel: Neumnost postane nevidna, ko doseže dovolJ zajetne dimenzije (Bertold Brecht). Prikazan razvoj gospodarjenja z naravo v službi človeka, ki prihaja, pa je nekaj posebno privlačnega. Stroka bo nadaljevala z delom, ki si ga je zastavila tako, da postajata gozd in gozdnata krajina gozdarjev laboratorij, v katerem stroka trajno kreativno eksperi- mentira in s pomočjo narave izpopolnuje gozd oziroma iz negozda nastaja pravi gozd. Gre za šolo izpopol- njevanja, kjer je gozdar trajni učenec. Hkrati paje tako oskrbovan gozd odličen objekt v naravi za preizo- braževanje in osveščanje javnosti. Gozdar postane po tej poti pedagog s posebno nalogo: izobraževanjem in preobrazbo prebivalcev s svojim delom in z dodatnim poučevanjem. Gozdarjev gozd je pri tem osrednji pri- pomoček. S takšnim konstruktom bomo zajeli vrsto gozdarskih aktivnosti z zagotovilom po kakovostno neoporečnem ravnanju z gozdom in hkratnem izo- braževanju javnosti. Razumljivo, da potrebujemo za takšno kompleksno delo, ki je enkratno zanimivo in ki nenehno vzpodbuja k novim idejam, posebej zato pripravljene pedagoške programe. Celo več. Razmisliti je treba o tem, kar je naredila Norveška, kjer je goz- darski službi uspelo v vse šolske programe, od osnovne šole do univerze, vključiti kot redni predmet znanje o gozdu, ki ga poučuje regu lama gozdarska služba. Le- ta porabi za to delo 20 % svojega rednega delovnega časa (ustna informacija direktorja gozdarskega inšti- tuta Norveške (Ass)). Začetki takšnega pouka datirajo v leto 1982. Rezultat tega pouka je, da so gozdarji ustvarili skupen jezik z javnostjo in še posebej s poli- tiko. Kaj to pomeni, kaže razmišljati v naši družbi. Tudi za Slovenijo bi bilo nujno, da ustvarimo nekaj podobnega, kar bi pomenilo zanimiv in učinkovit ka- 201 l'vllin~t!k. D.: Korenine kov ostni skok, saj bi poleg osveščanja javnosti goz- darstvo prenašalo naša razmišljanja in izkušnje tudi na druga področja človekovih aktivnosti. Torej Slo- venija kot gozdna učilnica v naravi, kot izziv in hkrati zagotovilo za uspešen razvoj gozdarstva in Slovenije hkrati. POVZETEK Ob pomanjkanju svežih ustvarjalnih idej ni priča­ kovati ustvarjalne bodočnosti. Hkrati je potrebno poz- nati preteklost, da bi lahko bili uspešni v prihodnosti. Za stroko, kot je gozdarstvo, ki je glede na naravo gozda primorana razmišljati večdimenzionalno, je to še posebej pomembno. V prispevku je prikazan izvirni greh od narave odtujenega človeka in njegov vpliv na uničevanje sookolja. Predpogoj za uspešno osvobodi- tev iz stereotipnih oklepov preteklosti je povsem nov način razmišljanja. To, kar je slovensko gozdarstvo v 20. stoletju uspešno zastaviJo (npr. vračanje gozda krasu, Schollmayerjev uspešni poizkus v merilu 1 : 1 itn.). Nadaljevanje tega in izvedba popolnega zasuka v načinu razmišljanja in dela z naravo pa pomeni goz- darstvo kot resnično kulturo nekega naroda, sozvočje človekovega dela in narave gozda, imenovano sana- ravno ravnanje z gozdom, in zdravljenje psihično pri- zadetega človeka moderne družbe. Izgubljen človek ponovno odkriva gozd kot rešitelja, kot glavno sesta- vino bivalnega okolja. Hkrati ponovno odkrivamo les kot pomembno prvino našega sookolja. Gozd je po- novno človekov učitelj in vzornik. Raznaravljen svet in njegova renaturalizacija potrebujeta zopet resnični gozd, in ne gozdnih kulis, in z resničnim gozdom iz- popolnjen profil gozdarja in gozdarske službe, kjer bo gozdar poleg že obstoječe ekološke, ekonomske in tehnične usposobljenosti intenzivnejše usposobljen tudi kot psiholog, vzgojitelj in učitelj. Slovenijo je glede na naravne danosti treba jemati kot eldorado gozdnate kraj ine, gozdarstvo pa kot predhodnika aktiv- nega varstva okolja in vzor gospodarstvu nasploh. 20:2 sestavina kulture naroda- da. celo vec Viri BATESON, G., 1985. Okologie des Geistes.- Suhrkamp. BOHLER, 8./ EGGER, J./ VOGLER, W./ WANNER, H., 1990. Bedrohte Umwelt-kranker Mensch.- V. Hans Huber, Bern, Stuttgart, Toronto. CHARGAFF, E., 1995. Ein zweites Leben.- Klett-Lotta Stuttgart. FERGUSON, D. N., 1984. Sacred Cows.- Library ofCongress Card Catalog. FROMM, E., 1979. Ha ben oder sein.- DTV. Munchen. HAENSCHKE, F., 1982. Die Gigantische Verschwendung.- V. Kindler, Munchen. JONAS, H., 1984. Das Prinzip Verantwortung.- lnselverlag. Frankfurt a. M. KLEINSTOCK, J., 1989. Forstschritte auf Widerruf.- KJell Coua Stuttgart KOSTLER, J. N., 1967. Wald-Mensch- Kultur.- Paul Parey. LASZLO, E. Die innemen Grenzen der Menschheit- Horizonte Verlag Rosenheim. LORENZ, K., 1969. So kam der Mensch auf den Hund.- Deutscher Taschenbuch Verlag Munchen. MARKL, H., 1986. Natur als Kulturaufgabe.- Deutsche Verlagsanstalt Stuttgart. MEYER- AB ICH, K. M., 1988. Wissenschaft ftir die Zukunft.- V. C. H. Beck, Munchen. MEYER- AB ICH, K. M., 1990. Aufstand fUr die Natur.- Carl Hanser Verlag Munchen, Wien. MLINŠEK, D., 1972. Ein Beitrag zur Entdeckung der Postojna kontrolmethode in Slowenien.· Hamburg/Berlin, FWC, H. 4-5, s. 291-296. MLINŠEK, D., 1994. Was ist naturnahe Waldwirtschaft in Okologische Waldwirtschaft H. Graf Hatzfeld Herausgebcr).- V. CF Milller. NAISBITT, J., 1994. Global Paradox.- L D. Schauer - Dtisseidorf. PRIGOGINE, J ., 1988. Vom sein zum werden.- Pi per Munchen. SCHWEIZER, A., 1984. Wi wir iiberleben konnen.- Herdcr Spektrum Freiburg im Breisgau, WEIZENBAUM, J., 1991. Kurs auf den Eisbcrg.- V. Piper Munchen. WEIZENBAUM, J., 1994. Wererfindet die Computer myten?- Herder Spektrum, Freiburg. GozdV 58 (2000) 4