V SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII Št. 15 CENA 23 din Glavni urednik Milan Bajželj ovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, petek, 22. 2.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Vključitev Iskre Reteče k Iskri Železniki ram narejen, manjka še denar Progi J? treh letih prvi dober pristop k sanaciji Iskrine tovarne gospo-9lr*jskih aparatov v Retečah — S pripojitvijo k Iskrini tovarni v ^kznikih bi postopoma uvedli nov proizvodni program — Za !*legovo uvedbo potrebujejo 900 milijonov dinarjev, vendar ni l^Sn°. kdo jih bo dal — Lansko poslovno leto bodo zaključili s J** milijoni dinarjev izgube, tri četrtine jo bo pokrila Iskra sa-preostalo sredstva iz skladov skupnih rezerv , škofja Loka — Po treh letih, od-J*r Je Iskrina tovarna gospodinjskih r^atov v Retečah zašla v težave, je aborat o njeni pripojitvi k Iskrini st|VSrni v Železnikih prvi dober pri- ?P k sanaciji tovarne, je na torkovi j^J1 ocenil škofjeloški izvršni svet. °dal pa je, da mu manjka trdna de-mar?a zgradba, saj se brez nje ne bo °c odločati o združitvi. Predvideva postopno ukinitev se- anJega proizvodnega programa in uvajanje novega, na kar so tako v tehnološkem kot strokovnem pogledu v Železnikih pripravljeni. Letos naj bi imel novi program 20-odstotni delež, sestavljati naj bi začeli nekatere asinhronske motorje, gospodinjske aparate in sesalnike. Do leta 1990 bi stari proizvodni program povsem usahnil in reteško tovarno bi preusmerili k novim izdelkom. Dober sanacijski program je torej pripravljen, vendar še ni jasno, kdo Smučarski tek in golf na jezeru — V nedeljo, 24. februarja, bo na zamrznjeni!1 blejskem jezeru spet veselo. Turistično društvo Bled bo pripravilo dve tekmovanji. Ob 11. uri bo smučarska tekaška tekma. Na ledeni ploskvi dodobra zamrznjenega Blejskega jezera je namreč nekaj centimetrov primrz-J^enegia snega, zato bo smučarski tek po Blejskem jezeru prav privlačen. G 14. uri pa se bo začel golf turnir. Za igralce, navajene mehkih travni-K°v, bo brez dvoma silno zanimiv. Mikaven seveda tudi za gledalce. Turi-stično društvo Bled bo najboljšim smučarskim tekačem in golfistom pode-luto pokal. zjb. Krun m moKa |^aJ pravijo gorenjske pekarne po nedavni podražitvi moke Pj kruha — Pekom se položaj ne bo izboljšal, le pri pecivu, Kl je dražje za 50 odstotkov, bodo pridobili Od 19. februarja je moka za 18,7 odstotka dražja, kruh pa za 18 odstotkov. Tako je sklenil Zvezni izvršni svet s soglasjem republiških in pokra-Jlnskih izvršnih svetov, zato da bi odpravili sedanja nesorazmerja pri ce-J^h, zagotovili redno preskrbo domačega trga in čim bolj gospodarno pora- 0 moke in kruha v državi. , . Že lani so nastala neskladja med cenami pšenice, moke in kruha. Da '.zagotovili večji odkup, so žitno-mlinarske organizacije vse ponujene ko- me pšenice odkupovale po cenah, ki so bile določene za prvi razred, in so e zato na izgubi za 0,90 dinarja pri kilogramu. Stroški niso bili priznani nebu v cpni moke, ki tudi ni bila obremenjena s stroški za skladiščenje pšenice T"" 2,20 dinarja za kilogram. Življenjski stroški so se s to podražitvijo povedi za okoli 0,78 odstotka. Izgube žitno-mlinarskih organizacij so dosegle v državi že 1088 milijo-^0v dinarjev. Zvezni izvršni svet se je naposled odločil za realne cene mo-*e in kruha, da bi s tem preprečil tudi nesmotrno porabo. In kaj pravijo gorenjski peki ob nedavni podražitvi? u • Milan Drakulič, direktor temeljne organizacije PEKS Škof j a Loka: ""•"ejšnje zaostajanje cen je bilo za peke hudo boleče, saj so se pekarne 2|*ašle v izgubah in v težkem ekonomskem položaju. Kljub sedanji podra-*|tv' pa se poslovni rezultati ne bodo bistveno izboljšali, pričakovati mora-/?° tudi ustrezen odziv tržišča. Nekaj nam bo podražitev vsekakor prine-■M*i saj je v kilogramu kruha 70 odstotkov moke, težili pa nas bodo še ved-stroški za energijo in prevoz. Naša pekarna je poleg tega še v investiciji. "H'vno povprečno napečemo 12 ton kruha za Loko, del Kranja in Ljublja-, Imamo več domačega kruha kot standardnih vrst, tako da pečemo več °t dogovorjenih 30 odstotkov osnovnih vrst. j. • Viktor Benčan, direktor temeljne organizacije ŽITO Pekarne !**anj: »Mi pričakujemo enak ekonomski položaj kot je bil do zdaj, vendar Saj tako velikega nesorazmerja ne bo več in tudi slabše ni. Vsak dan na-uTCtrno ^° ^ *on kruha za kranjsko občino, od tega okoli 40 odsto- H()V osnovnih vrst kruha. Dogovor je, da se struktura kruha ne sme bi-t^Vt'no spreminjati in da morajo pekarne dnevno dati na trg vsaj 30 odsto-^')v osnovnih vrst kruha. Pri nas smo delali tako tudi do zdaj. Precej, za °dstotkov, pa se je podražilo pecivo — tu se nam bo položaj izboljšal, §»• tem k° v'*Je cene kruha zaradi drage elektrike in prevozov ne prina- 1° kaj prida več denarja.« D . ^ Jože Vidic, direktor temeljne organizacije Žito iz Lesc: »Moka se je jj gazila za 18,7 odstotka, kruh pa za 18 odstotkov — se pravi, da položaj Dr rne ne ^° boljši, ampak pri nas celo slabši, Pecivo pri nas namreč ^ ^"stavlja le 8 odstotkov vse proizvodnje, zato nam dražje pecivo ne pri-, *a bistveno več dohodka. Struktura kruha ostane ista, napekli bomo več j. 30 odstotkov osnovnih vrst za obe občini, Jesenice in Radovljico, ki ga Snirt*j>ita dnevno 20 ton. V novih cenah, ki pekom ne prinašajo dohodka, °h niso upoštevane znatno višje cene energije in drugi stroški.« ^___ D. Sedej bo dal denar za njegovo uresničitev. Za osnovna in obratna sredstva bi potrebovali 900 milijonov dinarjev. Tolikšnega bremena Iskrina tovarna v Železnikih sama ne bo zmogla, saj bi sicer zašla v denarne težave. Računajo predvsem na finančno sodelovanje Iskre ter na kredite Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Pri tem seveda ne bo pomembno le, da bodo denarno pomoč dobili, temveč tudi pod kakšnimi pogoji, saj so obresti na običajne kredite danes visoke. Nov proizvodni program bo v rete-ški Iskri zaposlil 300 delavcev, kar pomeni, da jih bo 70 ostalo brez dela. Napravili bodo natančen seznam, katere bi razporedili v proizvodnjo in za katere poiskali delo drugje. Lansko poslovno leto bodo v Iskrini tovarni v Retečah zaključili s 420 milijoni dinarjev izgube, kar je malo manj kot so napovedovali, vendar štirikrat več kot leto poprej. V okviru Iskre bodo pokrili 260,5 milijonov dinarjev izgube, 105 milijonov dinarjev s sredstvi, ki jih imajo gospodarske organizacije škofjeloške občine v občinskem in republiškem skladu skupnih rezerv, preostalih 54,5 milijona dinarjev pa s posojili poslovnih in Iskrine banke. Najkasneje do 13. junija, ko bo minilo leto dni od ukrepov družbenega varstva, naj bi pripojitev reteške k Iskri v Železnikih uresničili. Če bo denarna zgradba elaborata kmalu zgrajena, lahko že prej. V nasprotnem primeru bo upravičen le stečaj, podrobna analiza njegovih učinkov bi brez dvoma prepričala marsikaterega sofinancerja, da je bolje pomagati. M. Volčjak ijp delo Radovljica — Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti radovljiške občine je po sklepu občinskega sindikalnega sveta že v začetku februarja razposlala v 142 organizacij združenega dela in delovne skupnosti obsežno poročilo o delu SIS v lanskem letu. Poročilo prikazuje uresničevanje načrtov in navaja aktualna vprašanja skupne porabe v lanskem letu. Delavci gradivo obravnavajo ob razpravah o zaključnem računu in gospodarjenju v letošnjem letu. Teden slovenske drame — petnajstič Pričenja se letošnji jubilejni Teden slovenske drame v Kranju. Zakaj petnajstič? Zakaj drame? Zakaj slovenske? In zakaj v Kranju? Kakor da nam je povsem jasno, da ne gre le za goli seštevek dozdajšnjih analov tega dogajanja, ampak za nenehno ustvarjalno kljubovanje zoper sprijaznjeno s t vsega z vsem, zoper kulturno mrtvilo, ker je kultura pojav, ki ga je treba ves čas držati pokonci, kakor držimo pokonci življenje samo, v oblikah, ki ga ohranjajo in bogatijo. Kakor da nam je povsem jasno, da drama ni samo zvrst med zvrstmi umetnosti, ampak pomeni najbolj živahno, najbolj odmevno stičišče med literarnimi ustvarjalci, gledališkimi umetniki in njihovim občinstvom, pomeni duhovno žarišče, v katerega stopamo revni, tako eni kot drugi, v skupnem duhovnem in ustvarjalnem prizadevanju, v premagovanju nenehne devalvacije vrednot v ni-čevnost nesveta, nesocialne, nekulturne narave in nemorale, in iz katerega se vračamo bogatejši v kritičnem vrednotenju osebnega in družbenega, kulturnega in estetskega, neposredno doživetega in usmerjenega v življenjsko perspektivo. Kakor da nam je povsem jasno, da »na Slovenskem smo mi gospodar«, oziroma nismo, če zanemarimo svojo kulturo in kulturnost, če dovolimo kulturno brezbrižnost in stagnacijo, če svojo zgodovino zacementiramo v muzejsko dogmo, če svoj jezik omrtvimo v literarno zgodovino in še živega prepustimo drugim. In kakor da nam je povsem jasno in samoumevno, da je Kranj pač izbrano mesto. Pa se je Kranj sam izbral, da bo slovenski kulturi in kulturni politiki povrnil in poplačal, kar mu je bilo odvzetega pred tremi desetletji ob ukinitvi poklicnega Prešernovega gledališča; tega Gorenjska še zdaj nima, kljub vsej svoji bleščeči gledališki tradiciji od Linharta do Šeliga, kljub pomenu in moči Gorenjske dežele v kulturnem in gospodarskem prostoru celotnega slovenskega ljudstva. Ta Kranj vrača z dobrim. Njegov gledališki festival je izjemen po svoji zamisli in je pomemben delež kulturnemu dajanju in žrtvovanju za celotno kulturno bitje našega ljudstva. In kot tak je Teden slovenske drame v Kranju delovna in ustvarjalna kulturna svečanost, ki ji gre vsa naša pozornost in dobronamemost. Franci Zagoričnik da bi moralo biti povišanje pokojnin 1. decembra 1984 6,1 odstotno in ne le 4 odstotno (z veljavnostjo 1. januarja lani), januarja letos pa bi se po istih ocenah pokojnine morale povečati za 20,62 odstotkov in ne samo za 15 odstotkov. Upokojenci bodo najbrž kar težko izračunali poračun, ki ga bodo prejeli z aprilsko pokojnino. Zato le povejmo, da naj izračunajo približno 5 odstotkov decembrske pokojnine in jo množijo z dvanajst meseci. Pri 20.000 dinarjev pokojnine znese poračun za minulo leto okoli 11.500 dinarjev, j) s Po novem V armadi tudi pogodbeni vojaki Beograd — Na zasedanju zveznega zbora skupščine Jugoslavije 13. februarja so največ pozornosti posvetili obravnavi nekaterih vprašanj v zvezi z našo obrambno pripravljenostjo. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških oseb ter zakon o otroškem dodatku in drugih oblikah otroškega varstva vojaških zavarovancev vnašata zlasti nekatere novosti iz zvezne zakonodaje na teh področjih. Pomembnejšo novost vpeljuje zakon o službi v oboroževa-nih silah, ki opredeljuje tudi status vojaka po pogodbi za določen čas. Vojaški obvezniki bodo po novem namreč lahko po odslužitvi vojaškega roka ostali pogodbeno v armadi še tri leta. V tem času se bodo izpopolnjevali in bodo lahko nato prevzeli tudi starešinske dolžnosti. Za Opravljanje dodeljenih nalog bodo prejemali ustrezen osebni dohodek. Kot so pojasnili v obrazložitvi zakona, bodo s tem zagotovili v oboroženih silah dovolj ljudi za nekatere zahtevnejše naloge, obenem pa bo ta rešitev koristna, ker bo številnim mladim zagotovila delo.. Z zakonom so še uvedli v oborožene sile sistem nagrajevanja in napredovanja po de- Višje pokojnine Kakor pravi statistika, se je v minulem letu ustavilo padanje realnih osebnih dohodkov, realna vrednost pokojnin pa se je še naprej nižala. To boleče občutijo številni upokojenci, posebej tisti, ki prejemajo najmanjše pokojnine, saj niti najnujnejših življenjskih stroškov ne zmorejo več. Osebni dohodki so se v minulem letu kar precej povečevali, a sistem usklajevanja osebnih dohodkov s pokojninami je silno zapleten, zato morajo upokojenci na usklajevanje (povišanje) pokojnin čakati kar precej časa. Osnova za izračun ali poračun pokojnin je rast osebnih dohodkov, pokojnine pa za njimi zaostajajo za 50 odstotkov. Lani smo v Sloveniji trikrat povečali pokojnine: julija za 7 odstotkov, oktobra za 11 odstotkov in decembra za 4 odstotke. Ob vseh povečanjih pokojnin so dobili upokojenci poračun tudi za nazaj. Zdaj še niso uredno znani odstotki povišanje osebnih dohodkov — od 52 do 56 odstotkov — kar pa bo znano marca, ko se bodo delegati pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločali o povišanju pokojnin. A je že znano, da bo treba pokojnine uskladiti in izplačati poračun za lansko leto. Zdajšnja predvidevanja kažejo, PIAKETA OliClNE JESENICE ZA DRŽAVNE HOKEJSKE PRVAKE — V čast igralcem hokejskega kluba Jesenice, ki so v letošnjem državnem prvenstvu osvojili že enaindvajseti državni naslov, je predsednik skupščine občine Jesenice France Brelih v prostorih Kosove graščine na Jesenicah prir&dil ttprejem :a hokejiste in predstavniki' kluba, /.a ta naslov jim je občinska skupščine Jesenice podelila najvišje občinsko priznanje, plaketo mesta. 1'redsednik TKS Lojze Kotnik pa je državnim prvakom izročil umetniško sliko. \a tem sprejemu so bili ludi predstavniki HK Jesenice, predsednik IS Jesenice Srečko Mlinaric in družbenopolitični delavci občine. To najvišje priznanje je za HK Jesenice iz rok predsednika Fmnca Iirclihu prejel kapetan moštva Teter Klemene, (-dh) — loto: F. Perdan lu in rezultatih dela. Vaš turistični servis KOMPAS KRANJ (S) O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22. FEBRUARJA 1985 PO JUGOSLAVIJI Lani 84 prekinitev dela Na Hrvaškem so sindikati razpravljali o prekinitvah dela in ugotovili, da se je število v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo. Lani je bilo 84 prekinitev dela ali za 31. odstotkov več kot prej. Pri njih je sodelovalo 7.300 delavcev, prekinitve dela pa so trajale povprečno šest ur. V 85 odstotkih so bili vzroki prenizki osebni dohodki. Največ prekinitev pa je bilo v gospodarstvu. Jeklo dražje za tretjino Delavski svet zeniške železarne je sklenil, da se bo njihovo jeklo podražilo za tretjino, za 30 odstotkov. Sklenili so tudi, da se bo sivo surovo železo podražilo za 35 odstotkov, za enak odstotek se bo podražila železova ruda. Zbor gasilcev škofjeloške občine Škofja Loka — V soboto, 23. februarja 1985, ob 18. uri bo v novem domu družbene samozaščite na Trati občni zbor Občinske gasilske zveze Škofja Loka. Delegati gasilskih društev bodo obravnavali poročilo predsedstva o opravljenem delu zveze v preteklosti, sprejeli smernice srednjeročnega programa gasilskih organizacij v občini ter potrdili letošnji program dela in finančni načrt. Med drugim se bodo dogovorili tudi o praznovanju 30-letnice Občinske gasilske zveze Škofja Loke, sprejeli nove člane predsedstva ter zaslužnim članom podelili priznanja in odlikovanja. (S) Delegate zanima Kdo prejema pomoč v kmetijstvu? Jesenice — Angelca Vidic iz krajevne skupnosti Žirovnica je na minuli seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Jesenice postavila delegatsko vprašanje, kdo v njihovi krajevni skupnosti prejema pomoč v kmetijstvu in koliko znašajo ta sredstva. V skladu za kmetijstvo skupščine občine Jesenice so se nadvse potrudili in takoj odgovorili, čeprav so začudeni, saj so iz krajevne skupnosti Žirovnica po različnih delegatskih poteh delegati tudi v kmetijski zemljiški skupnosti pa tudi v samoupravnih organih sklada, ki namenja pomoč kmetom kooperantom. Odgovarjajo, da denar dobijo le kmetje kooperantje, višina pomoči pa je odvisna od tržnih viškov, mesa in mleka. Sezname predloži KŽK, TOK Radovljica, ki pripravi tudi priporočila. Na žirovniškem območju je bilo deležnih pomoči devet kmetov, iz sklada pa so sofinancirali izgradnjo dveh zbiralnic — v Za-breznici in na Potokih. Sodelovali so tudi pri urejanju skupnih pašnikov od Žirovnice do Rodin D. S. V prostorih krajevne skupnosti na Primskovem so predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter šole priredili majhen sprejem in počastili C)0-letnico njihovega krajana Janeza Kosterova, nosilca Partizanske spomenice 1941 — Foto: D. Dolenc Počastili so svojega krajana Primskovo pri Kranju — Te dni je praznoval 60-letnico Adolf Kosterov Janez s Primskovega, nosilec Partizanske spomenice 1941. Na prisrčno tovariško srečanje so ga povabili so-krajani, krajevna organizacija zveze borcev, krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije Primskovega, udeležil pa se ga je tudi predsednik Občinskega odbora zveze borcev Franc Puhar-Aci, soborec Kosterova. Janeza Kosterova so prišli pozdravit in mu čestitat tudi otroci podružnične šole Simon Jenko na Primskovem, saj je bil dostikrat njihov gost in jim pripovedoval o težkih partizanskih dneh. Adolf Kosterov—Janez se je pridružil krimskim partizanom decembra 1941. Po borbi na Ključu se je za kra tek čas vrnil v ilegalo na ljubljanski teren, že konec maja 1942 pa se je priključil 1. Slovenski brigadi 2. grupe odredov in prišel z njo na Gorenjsko. Pri Lučinah je bil ranjen, ko je okreval pa je bil takoj spet <;rpdi borb v Poljanski in Selški dolini, v borbi na Zirovskem vrhu. Italijansko kapitulacijo je doživel na Dolenjskem. Tedaj je postal komisar štabne čete Prešernove brigade. Z njo je prišel spet na Gorenjsko in od Sorice pa do Mrzlega vrha razbijal nemške in belogardistične postojanke. Od tod je šel kot borec VDV v borbe za osvoboditev Primorske, vse do osvoboditve Trsta. Janez Kosterov je bil neustrašen mitraljezec. 34 mesecev, skoraj tri leta, je nosil mitraljez. Še danes ima zaradi tega eno ramo nižjo od druge. Nič koliko junaških doživljajev sestavlja njegovo 4-letno borbo. Na kratko je tudi na petkovi slovesnosti orisal svojo partizansko pot, toda štiri leta borbe so bila dolga, predolga, da bi jih lahko strnil v pripoved enega večera. Bilo pa je to prijetno tovariško srečanje s starim partizanom. Srečno, Janez Kosterov, in še veliko zdravih let ti želimo! D. Dolenc Bežen pogled v inšpekcijsko delo V jeseniški občini niso sprejeli poročila o delu inšpekcijskih služb za Gorenjsko — Člani izvršnega sveta pravijo, da so gorenjske inšpekcijske službe slabo organizirane in premalo učinkovite Jesenice — Člani jeseniškega izvršnega sveta na minuli seji niso sprejeli poročila o lanskem delu in problematiki uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Člani so menili, da je poročilo preveč splošno in daje le bežen pregled v dejavnost gorenjskih inšpekcijskih služb. Že nekaj let v jeseniški občini ugotavljajo in opozarjajo, da so naše gorenjske inšpekcijske službe slabo organizirane, saj so z njihovo organizacijo povezani preveliki stroški, ki jih plačujejo družbenopolitične skupnosti. V razmerju s stroški je učinkovitost premajhna. Inšpektorji se veliko zamudijo s tem, da potujejo od občine do občine, kar ni v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Predstavniki upravnih organov so vsaj v večini primerov poudarili, da je sodelovanje s posameznimi inšpektorji prešibko. Inšpektorji, ki opravljajo nadzor nad kooperantskimi pogodbami zaposlenih delavcev, se na davčni upravi sploh ne oglasijo in tako ne morejo zanesljivo vedeti, koliko delavcev je zaposlenih pri posameznih zasebnikih. Če bi bilo tega sodelovanja več, bi lahko ob poročilih natančno ocenili, kako naprej — zdaj pa poročila inšpekcijskih služb za Gorenjsko le ugotavljajo stanje in razmere ter opozarjajo na probleme. Nadaljnje poti za razreševanje problemov pa že leta in leta ni. Na Jesenicah so tudi povsem naključno odkrili, da je morda kaznovalna politika posameznih inšpekcijskih služb po občinah različna, zato so zahtevali, da inšpekcijske službe predložijo poročilo o delu tudi v drugih gorenjskih občinah. Primerjalni podatki bi povedali še veliko več. Zahtevali so tudi program dela za letošnje leto. D. Sedej 31 novih hiš v Zasipu Razgrnili bodo zazidalni načrt stanovanjske zidave v Zasipu, ki poleg 31 individualnih stanovanjskih hiš predvideva tudi trgovino in ohranja prostor za otroški vrtec Radovljica — Zavod za urbanizem z Bleda je izdelal zazidalni načrt stanovanjske zidave v Zasipu. Obravnaval ga je že občinski izvršni svet in ga z dodatnimi predlogi dal v enomesečno javno razgrnitev. Načrt bo razgrnjen v avli občinske skupščine, v prostorih krajevne skupnosti Zasip in stanovanjske zadruge Dom v Radovljici. Ljudje ga bodo torej lahko podrobno pregledali, dobili odgovore na vprašanja in pravočasno dali pripombe in predloge. Zazidalni načrt Zasip—cona SD 12-4, kakor so ga strokovno poimenovali, obsega 4,16 hektara zemljišča pod starim vaškim jedrom, za gostilno in cesto v Mužje, torej tik ob novih hišah. Stavbne parcele v povprečju merijo po 588 površinskih metrov, pol hektara bodo ohranili za izgradnjo otroškega vrtca, za trgovino pa sta namenjeni 0,2 hektara zemljišča. Predvidena je izgradnja 31 individualnih stanovanjskih hiš. V osnutek zazidalnega načrta ni vključena izgradnja družbenih stanovanj v sklopu trgovskega objekta, saj je svet krajevne skupnosti takšno možnost zavrnil. Občinski izvršni svet je ob obravnavi osnutka načrta predlagal, naj predvidijo tudi možnost oziroma potrebne lokacije za obrt. Kakšna sodi tja, bodo še določili. Predlagal je tudi, naj bi ob izgradnji trgovine zgradili tudi družbena stanovanja. V času javne razprave bodo dobili tudi mnenje skupnosti otroškega varstva radovljiške občine glede izgradnje otroškega vrtca, saj bo moral biti usklajen s predvideno mrežo vrtcev v občini. Obstoječi vodovod bo zadoščal tudi ::a potrebe novih stanovanjskih hiš, zgradili bodo le potrebne cevovode, obnovili zbiralnik in požarni bazen. Odvajanje odpadnih voda je predvideno z navezavo na zbiralnik VS na območju Jermake na Bledu, z možnostjo odvajanja deževnice v Savo. Za oskrbo z električno energijo bodo morali zgraditi novo transformatorsko postajo v naselju. Letna seja kranjskega sindikata Delavci izgubljajo zaupanje Kranj — Družbenoekonomski odnosi, nagrajevanje po delu, socialna politika in uveljavljanje učinkovitejših metod dela v osnovnih sindikalnih organizacijah so bile lani nosilne naloge občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Družbenoekonomsko stanje je slabše kot leto poprej in kot so predvidevale resolucije. Nekaj organizacij združenega dela je poslovalo na robu rentabilnosti, izgube so se povečevale. Vse to je močno omajalo delavčev življenjski standard. Sindikat je sicer s priporočili, kako utrditi gospodarstvo, skušal omiliti nezavidljiv socialni položaj delavcev, vendar z rezultati niso zadovoljni. Redke so namreč tovarne, ki so kritično razčlenile vzroke za svoje gospodarsko stanje in poiskale učinkovite notranje rešitve. Tekoče spremljanje gospodarskih rezultatov postaja stalna naloga sindikata, žal pa so obravnave periodičnih in zaključnega računa mnogo-kje le formalnost, kampanjske in neučinkovite. Kranjski sindikat ob letu znova ugotavlja, da imajo delavci kljub razsežni obravnavi rezultatov in planov od sindikalnih skupin naprej še premalo vpliva na ustvarjanje in delitev dohodka. Tudi nagrajevanje po delu zaostaja. Lani je realna vrednost osebnega dohodka tako upadla, da je tako rekoč izgubil svojo ekonomsko vrednost in motivacijsko vlogo. Na žalost vse bolj postaja socialna kategorija, to pa so ugodna tla za razraščanje uravnilovskih teženj. Tako ni nič čudnega, če sposobni in pridni delavci izgubljajo zanimanje za delo. Lani je sindikat sicer skušal uveljaviti sa- moupravne sporazume dejavnosti, ki po posameznih panogah enotno rešujejo vprašanje nagrajevanja To va, skć čni ja, Pol Pre Na koi ver Pa dri. *n< sis um nis Po\ r-ef sm %\ K s nja 0 e lah* kra hod Tel ena vod ko žen *al več jerr 'in« ■ko stri da %■ i', s , * Dre teži naj bi predstavljalo tudi merilo na-grajevanja po delu, vendar jih vsi še niso osvojili. Ravno zaradi gospoda!" skih težav bi morali uveljaviti nag*3" jevanje po delu, če hočemo boljše tf zultate, večjo produktivnost, manjse proizvodne stroške, več dohodka. Socialna politika sindikata v te«1 razmerah dobiva vse večjo vlog0. Sindikat se sicer drži načela, da je le delo temelj socialne varnosti, vendar mora v današnjih gospodarskih raZ' merah malce popustiti. Kjer delo ne zagotavlja socialne varnosti, se rajo delavci zatekati po razne socia1' res ne pomoči. V takšnih razmerah dfi" Za lavci pričakujejo, da se bo sindika1 odzval njihovim življenjskim probio mom. Lani se je recimo lotil prev°' zov na delo, podražitve stanarin »J! Vod porasta stroškov bivanja, pa tud1 rne, ozimnice. Na mnoge probleme dtf;velj volj hitrovreagira, vselej pa ni dovolj} pos vpliven, morda tudi strokoven, da b' °b ] bil učinkovit. Ker je nemalokrat pri'; t siljen k vlogi »gasilca« dnevnih ^j^v žav, najbolj perečih pa ne more °r j>ra praviti, pri delavcih izgublja ugled i"'kaj zaupanje. -Na seji občinskega sveta Z3J Kranj so razpravljalci iz tovarn zen omajanega gmotnega položaj8 delavcev načeli tudi problem zap0' slovanja, gradnje stanovanj, upoko/ jencev na robu revščine, problema*1' čen položaj zdravstva in podobno Kljub problemom niso pozabili °* vrsto odgovornih nalog, ki jih čakaj0 to in prihodnje leto. Med najp0 membnejšimi so volitve. D. Z. Zlebir I Kje in kako bomo gradili Povprašali smo v gorenjskih občinah, kakšne so letošnje in prihodnje možnosti (in težave) za tako imenovano blokovno ter individualno stanovanjsko gradnjo di računajo, da se bodo razmere s stavbnimi zemljišči nasploh zaostrile. Upajo pa, da bodo problem pravčasno rešili s sprejetjem prostorskih delov dolgoročnega plana občine. Pred leti sprejeti zakon o varovanju zemljišč je marsikje v Sloveniji načrtovalcem stanovanjske gradnje povzročil precejšnje težave. Domala povsod se je (ali pa se še bo) priprava stavbnih zemljišč precej podražila, marsikje pa tudi zavlekla. Opremljanje manj kvalitetnih zemljišč za gradnjo razumljivo terja dodatna sredstva, napore in tudi več časa. Ker pa je stanovanjska gradnja še kako aktualno vpršanje, smo povprašali po gorenjskih občinah, kakšne so letošnje in prihodnje možnosti (in težave) za tako imenovano blokovno ter individualno stanovanjsko gradnjo. V jeseniški občini imajo kot družbeno usmerjeno gradnjo opredeljeno tako gradnjo pretežno družbenih stanovanj kot tudi gradnjo individualnih, ki jih pretežno izvaja Stanovanjska zadruga Zelezar. Za letos so na področju gradnje družbenih stanovanj pridobljena stavbna zemljišča v Centru II — 2. faza in na Hrušici Center. Na obeh območjih naj bi se letos gradnja začela. Nadalje je predvidela gradnja na področju MIŠ II Jesenice, TVD Partizan Jesenice in Center I Jesenice. Na slednjih dveh območjih bo gradnja potekala v prihodnjem srednjeročnem obdobju, na območju MIŠ II pa je letos predviden zaključek gradnje. Kar zadeva individualno gradnjo, imajo letos pridobljena zemljišča za okrog 45 enot. Stavbna zemljišča pa ne predstavljajo odpiranje novih sosesk, marveč zaključevanje obstoječih, ki so že v gradnji (Breg, Belo polje, Hrušica in posamezne lokacije v občini). Stanje v prihodnjih letih pa ne bo tako ugodno, ker so prostorski izvedbeni akti šele v postopku sprejemanja in sicer za področje Blejska Dobrava, Kranjska gora in Kranjska go-ra-Log. Na teh območjih je predvidena organizirana individualna gradnja. V prihodnjih letih tu- V kranjski občini bo letos potekala priprava in komunalna oprema zemljišč za 739 stanovanj v 28 blokih na območju Planine III Klanec. V Šenčurju že poteka gradnja individualnih stanovanj. Pripravlja se tudi sprememba zazidalnega načrta, da bi namesto vrstnih hiš zgradili stanovanja v blokih. Ob obstoječih Gradbinčevih blokih na Zlatem polju je predvidena gradnja še dveh blokov z 38 stanovanji. V Naklem bo končano komunalno opremljanje zemljišč za 34 individualnih stanovanjskih objektov. Na območju Drulovke bo letos odkupljeno celotno zemljišče za individualno in blokovno gradnjo za okrog 483 stanovanj. Gradnja dveh stanovanjskih blokov z 52 stanovanji je predvidena tudi na Planini-kotlar-na. Za Britof-Gorenje (obrtna cona) se bo letos pripravljala dokumentacija, prav tako pa tudi za Britof Sever (Voge) za individualno in blokovno gradnjo. Za prihodnje srednjeročno obdobje je torej gradnja dokaj opredeljena. Bolj določne okvire je ta trenutek težko postavljati. Vsekakor pa velja, da se bo sedanje razmerje med družbeno in individualno gradnjo, ki je bilo 55:45 v korist družbene gradnje, spremenilo. Predvideva se namreč razmerje 70:30 v korist družbene gradnje. Kar pa zadeva individualno gradnjo se pravkar v razprave vlijučujejo tudi krajevne skupnosti v občini. V družbenem razvoju radovljiške občine so individualno gradnjo za letos opredelili v Zasipu, Vrbnjah, Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Poddo-bravi in v Brezovici pri Kropi. S tem v zvezi pote- kajo tudi priprave za ureditev oziroma pridobitev zemljišč ter dokumentacije. O številkah bi zato ta trenutek še težko govorili. Na področju družbene gradnje pa je na Bledu predviden en stanovanjski blok (in še dva objekta), v Bohinjski Bistrici objekt z 31 stanovanji in nadomestni stanovanjski objekt na Prešernovi v Radovljici. Manjši program je tudi v Kropi za Stočje. Letos pa se začne tudi komunalno opremljati novo sosesko center v Lescah, kjer bo v naslednjih petih letih potekala družbena stanovanjska gradnja. Sicer pa je v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvidena tudi rekonstrukcija oziroma nadzidava obstoječih objektov v Gradnikovi v Radovljici. Gradnja za potrebe Bleda se bo preselila v Gorje. V Bohinju pa naj bi se proti koncu obdobja začela ob objektu Jožeta Ažmana. Pričakujejo, da bodo načrtovani stanovanjski fond zgradili. Zanimanje za individualno gradnjo je še vedno precejšnje. Sicer pa bo gradnja družbenih stanovanj potekala hitreje v prvem delu srednjeročnega obdobja. V tržiški občini ugotavljajo, da imajo trenutno zemljišč za gradnjo dovolj. Družbena stanovanja v blokih gradijo na območjih, kjer nadomeščajo dotrajan stanovanjski fond. To je predvsem na Ravnah in v zvezi z revitalizacijo mesta. Približno enako bo opredeljena gradnja tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pri individualni gradnji pa na leto zagotavljajo prostor za okrog 40 objektov. Trenutno pripravljajo načrt za Stagne. Nekaj prostora pa je tudi še v ostalih zazidalnih načrtih kot sta Žiganja vas in Snako-vo. Razen tega pa so mogoče manjše dopolnitve (do pet objektov) v obstoječih naseljih. Še najmanj prostora za individualno gradnjo je na območju mesta oziroma v krajevnih skupnostih Ravne, Bistrica Pristava. V prihodnjem obdobju, bo, kot rečeno, blokovna gradnja potekala na Ravnah in v okviru revitalizacije. Za individualno gradnjo pa bodo le- tos pripravili zazidalni načrt za Palano nad Krl' žami. Za obdobje po letu 1990 pa naj bi bile n8 voljo površine na Blatih v KS Križe in sicer nd 23 hektarih. Za zdaj predvidevajo, da bo na Bja', tih potekala družbena in individualna gradnj8' Ob vsem tem pa je pomembna ugotovitev, da po trebe po stanovanjih in tudi gradbenih zemlj1' ščih v občini dokaj dobro rešujejo. V škofjeloški občini je letos prostor v Dašnji^1 za štiri individualne objekte. Za blokovno gra° njo pa se pripravlja zemljišče v Trnju. Sicer P so na območju Železnikov letos mogoče še pol. dave v obliki plomb, nadzidav in prizidkov- 1 Škof j i Loki so pod Plevno zasedene že vse lokacije, po preselitvi farme pa bo v prihodnjem °v dobju na voljo še 37 lokacij". Po skupinski dok11 mentaciji, po kateri ni predvideno organiziral1 pridobivanje zemljišč, je v Sv. Duhu še šest lok9 cij.v Virmašah štiri, na Godešiču dve in 11 Hrastnici deset. Na celotnem območju pa so i^^ goče tudi plobme, prizidki, nadzidave in sicer okviru urbanih naselij. Še najslabše je v Polja^, ski dolini, razen na Hotavljah, kjer je sprejet lil banistični red in so še lokacije. V Žireh pa je s deset lokac'j v okviru zazidalnega načrta. S|c^ pa v občini sproti iščejo lokacije in preverjal možnosti za gradnjo. Za naprej pa bo gradnja opredeljena z dolgo1^. čnim planom, urbanističnimi zasnovami in Stjjj mi mikroregijskimi centri. Le-ta bo sprejet * nec tega leta, medtem ko bo srednjeročni Fj gram s tem v zvezi sprejet februarja prihod^J leto. Ob pripravljanju teh dokumentov pa bo skušali sproti pripravljati nekatere prostors izvedbene dokumente. Tako naj bi bili za Po'L ne oziroma Gorenjo vas, Škofjo Loko in še za Železnike ti dokumenti pripravljeni pred . doma že prihodnje leto. Sicer pa prihodnje leto škofjeloški občini pričakujejo določen zastoj področju individualne stanovanjske gradnje. A. Zalar PiI§K, 22. FEBRUARJA 1985 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LrAS Preobrazba visokega šolstva Ne gre za sveže pleskanje stare fasade Ljubljana — Široka javna razpra-?• ki jo je v sredo sklenila problem-.*a konferenca ZKS o idejnopoliti-ruh vprašanjih dolgoročnega razvo-*visokega šolstva, je potrdila, da je ^uda za problemsko obravnavanje ^esnove visokošolskega izobraževali upravičena. Do jeseni mora biti °nčana programska reforma uni-er?e, celovita preobrazba univerze jj je kontinuiran proces, ki ga terja "^žbeni razvoj. Ta zahteva nova ?arVJa, kakovostnejši izobraževalni lstem in sodobno univerzo, tesneje peščeno v združenem delu. Komu-'sti na problemski konferenci so ^Udarili, da dolgoročnega procesa etorme gmotne težave v družbi ne ^ejo zavreti ali ga omejiti zgolj na 4 anje didaktične pedagoške po- pravke. Okrepitev znanstvenoraziskovalnih in vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti, dopolnitev samoupravne zgradbe visoke šole, utrditev odnosov svobodne menjave dela, programska uglasitev univerze z združenim delom, uveljavitev permanentnega izobraževanja in dograjevanje kadrovske politike so le nekatere sestavine preobrazbenega procesa. Na problemski konferenci so komunisti skušali odgovoriti na dve ključni vprašanji: kako je do zdaj potekala programska preobrazba visoke šole in kakšna so pota in razpotja celovite presnove. Že opravljena reforma je globoko posegla v ureditev univerze, zatorej ne gre zgolj za novo pleskanje stare fasade, kot skuša- Korak k uravnilovki? I^atek, tak, kot je bil zaradi prekinitve dela sprejet v Iskri Tematiki, je vse prej kot korak k izboljšanju sistema nagrajeva-o Po delu — Če pa je Telematika trenutno res izjema, pa ideje .i^akih dodatkih za vse nikakor ne bi bile sprejemljive še za ^Ke kranjske delovne organizacije J^anj — Draginj ski dodatek bi jJJJjo rekij 2600 din visokemu en-h-^nernu dodatku k osebnemu do-Tei za Januar izplačanemu v Iskri l;rnatiki. Januarski dodatek je bil lotr Voh - a vse delavce od tistih v Proiz-l^nji d0 vodstvenih, enak za delav-£ na tekočem traku kot tudi za in-TatrJa v raziskovalnem oddelku, ^pšen dodatek je kot vemo, posle-ti£a Prekinitve dela v Iskri Telema-^ oziroma v dveh tozdih - ATC in Več Potem ko Je že bll° sprejeto po-j.f^nje osebnih dohodkov s februar-]•m letos za 10 odstotkov. S takšnim , farnim povečanjem — vsem ena-~ se prav vsi delavci sicer niso reševati le postopoma s posameznimi izboljšavami. Rešitve v stilu — vsem enako — bi lahko konec koncev pripeljale le v ulico brez izhoda, kar pa je prav gotovo jasno ne le vodilnim delavcem, pač pa vsem zaposlenim v Iskri Telematiki. Ni pa izključeno, da se ne bi mogle take rešitve pojaviti znova in kdo ve — morda tudi uspešno. Vendar pa bi se s tem sedanji odtok strokovnega kadra po vsej verjetnosti tako povečal, da bi s tem nastalo za Telematiko ndvo, nadvse resno stanje. Že v zadnjih dveh letih je Telematika izgubila 57 strokovnjakov, sedanje, ki so kajpak potrebni za izpeljavo proiz- ;.u — se prav vsi delavci sicer niso Kajpa«. puucuiu i^^v« r fr ?rinjali, toda pod pritiskom dejstva, vodnih programov pa zeli za vsako ^ ip n^u^ii« /iskriv, K^ctn. ceno obdržati. Uravnilovka v oseb- je prekinilo delo dobrih 15 odstopov zaposlenih v delovni organizaciji" so klonili tudi tisti, ki so sicer ved-n° glasno govorili proti uravnilovki, j ^av na to pristajanje na uravni-°vko pa so še posebej opozorili člani jjtejsedstva občinskega komiteja ,.^S Kranj, ko so v sredo razpravi ja-0 položaju v Iskri Telematiki. Ze 2es- da gre v tej delovni organizaciji a ^iemno kritične razmere, ko se 2en doslej še nepokrite izgube v ^teklem letu pojavljajo še naprej Vrfr?Ve ob zagotavljanju redne proiz-j^nje. Vendar pa to ne bi smelo po-^niti, da je v takih razmerah treba -javne pravilnike o nagrajevanju [J?sPraviti v predale. Res je tudi, da • reševanju gospodarskega položa-trenutno ni mogoče pripraviti tudi vsem nov, boljši pravilnik za na-, aJevanje po delu in bo verjetno ne-aj časa to občutljivo področje treba ceno obdržati. Uravnilovka v osebnih dohodkih pa prav gotovo ne bi pomenila jezu za odliv precejšnjega dela strokovnjakov. Treba pa je pogledati še drugo stran posledic, ki jih utegne sprožiti takšen uravnilovski način reševanja osebnih dohodkov. Kljub temu, da imajo tudi v ostalih delovnih organizacijah Iskre pa tudi v drugih delovnih organizacijah kranjskega gospodarstva pravilnike o nagrajevanju, pa ideje o podobnem enkratnem izplačilu draginjskega dodatka padajo na dokaj plodna tla. Za nezadovoljne in za socialno varnost zaskrbljene delavce je tak uravnilovski dodatek vsekakor prijeten obliž. Po drugi strani pa takšna delitev osebnih dohodkov ruši vsa razmerja, odpira nove probleme in vodi nazaj v stari sistem »fiksnih plač«, nikakor pa ne v izboljševanje nagrajevanja po delu. L. M. 7 y na delovnem Mestu Ob težkih kosih Pločevine y . skladišču jeseniškega Uni verzala, delovne organi-*acije Merkur, je vedno pol-J10 gradbenega materiala, k Pločevine — Delo v skladišču je naporno Rijavec z Jesenic je pri-ei na delo v skladišče jeseniške-£a Univerzala, delovne organiza- Je Merkur, pred tremi leti iz je-^ruške Železarne. Kot skladiščni Qelavec ima vsak dan dopoldne Pravka s pločevino, ki jo v skla-, lscu nakladajo in razkladajo za nuPce iz vse občine. Čeprav delo vlkakor ni lahko, je z njim zado-.°J.le, kajti, kot sam pravi, je pri- ei.s hujšega na boljše. V Zelezar-v le delal.na tri izmene, tak delo-turnus pa človeka prej ali slej utrudi. ^ *zaposleni v skladišču razkla-Va8°ne in tovornjake, ki jL .ajajo iz vse Jugoslavije. Plo-£.v>no zapnemo in jo lepo razlo-**o. Ni težko, če io lahko zaporno jo nekateri očitati nosilcem visokošolske reforme. Nekatera temeljna načela usmerjenega izobraževanja šo se že začela uveljavljati: načrtovanje razvoja je dolgoročno, večja je vzajemnost izobraževanja in znan-stveno-raziskovalnega dela, deloma uspeva tudi že povezava s srednjih usmerjenim izobraževanjem. Dodiplomski študij je že v tej fazi širšega profila kot poprej, predvideni pa so tudi številnejši programi podiplom-sivcgu studija. Nekatere pomanjkljivosti ostajajo: »predavateljska univerza«, ki hromi ustvarjalnost in učinkovitost izobraževanja, podvajanje programov, na pol poti je poenotenje vsebin splošnih in strokovnih predmetov, delovna praksa študentov je nepopolna. V nadaljnjem preobrazbenem procesu čakajo komuniste nedokončane naloge, med njimi tudi tesnejše prepletanje izobraževalnega dela z znanstvenim raziskovanjem. Odpravljanje pomanjkljivosti zavirajo številna odprta vprašanja v strokah in disciplinah ter v njihovi povezanosti, premalo vpliven in razčlenjen uporabniški interes, zastoji v svobodni menjavi dela, institucionalna razdrobljenost in nedorečena samoupravna organiziranost. Tudi gmotne zmožnosti družbe so omejene. Čeravno so materialne razmere nespodbudne za razmah ustvarjalnega ozračja in idejno-politične akcije na univerzi, so hkrati tudi izziv za nosilce presnove univerze. Zahtevnost teh nalog od komunistov v izobraževanju terja precejšnjo zrelost. Dokončna stališča o preobrazbi visokega šolstva bo na prihodnji seji sprejelo predsedstvo CK ZKS. D. Z. Žlebir Zavrnili predlog novih cen JESENICE — Temeljna organizacija jeseniškega Integrala je spet predlagala, da se v mestnem in primestnem prometu povišajo cene prevozov, vendar so člani jeseniškega izvršnega sveta predlog zavrnili. Jeseniški prevoznik predlaga, naj bi vožnje v mestnem prometu plačevali po 30 dinarjev, žetoni naj bi bili po 26 dinarjev, podražile naj bi se tudi mesečne vozovnice. Zdaj v Sloveniji ni enotnih cen prevozov. Še bolj kritična je kvaliteta prevozov, vsaj na nekaterih linijah. V Ljubljani bodo cene prevozov 50 dinarjev, 45 dinarjev pa bodo morali odšteti za žetone. Obenem so se dogovorili, da bodo mesečne vozovnice prodajali po bolj sprejemljivih cenah. Prevoznike so prisilili, da zdaj izdajajo okoli 80 odstotkov mesečnih vozovnic, 8 odstotkov je plačil z gotovino in 12 odstotkov v žetoni. Člani izvršnega sveta so zavrnili predlagani paket podražitev in priporočili, naj se vendarle prevozniki .na Gorenjskem domenijo za enotne cene vozovnic in naj predložijo usklajen cenovni paket. Različni predlogi, ki se vse češče pojavljajo, preveč spominjajo na izsiljevanje podražitev. D. Sedej ne - Po več kosov skupaj, silno ti r.°dno pa je, če je treba poprije-r»a m k°s vsake8a položiti ^. "a. Najmanj prijetno je pozi-r»UH p0seDei letošnji, ko pritisne Ha* mraz' delati pa je treba zu-lis Ut*i poškodbe, razni urezi, fsja° tako redke, če si nepazljiv. h„..Srečo pa se še ni zgodilo kaj tj0.ri Univerzalu zaslužim kar r°' ne morem se pritoževati. Milan Rijavec, skladiščni delavec —- Folo: D. Sedej. Odvisno je od tega, kakšna je realizacija in tako dobim od 25.000 do 30.000 dinarjev mesečno. Če je potrebno nadurno delo, dobim še kaj več. Všeč mi je predvsem to, da sem zaposlen le dopoldne. V temeljni organizaciji so zadovoljivo poskrbeli za topel obrok med delom, zanj sami plačujemo po 30 dinarjev. Nasploh je družbeni standard dober, ob morju imamo domove in prikolice v okviru delovne organizacije Merkur.« Milan Rijavec je še mlad in močan, zato niti ne pomisli, da je delo tudi fizično težko in zahteva krepkega moža. Osem ur nakladati ali razkladati pločevino, povrh vsega pa še pozimi, ko je živo srebro krepko pod ničlo, ni lahko. Zraven tega pa je še precej nevarno, saj je vedno treba izredno paziti, da se težki kosi pločevine dobro zapno in varno preložijo. D. Sedej Za Kredo ni rešitve Za posodobitev pridobivanja jezerske krede v Radovni ni pravega zanimanja in vse kaže, da bo šla blejska Kreda v stečaj Bled — Razmere v blejski delovni organizaciji Kreda so brezupne. V vodo je padla zadnja rešitev, ki se je še nakazovala novembra lani. Medvoški Color namreč ni pokazal pravega zanimanja za pomoč pri posodobitvi pridobivanja in predelave jezerske krede v Radovni. Brez posodobitve pa Kreda nima bodočnosti, s sedanjim načinom predelave se bo izguba le kopičila. Izjalovila so se torej štiriletna prizadevanja za posodobitev predelave krede, ki je bila hkrati zamišljena kot ozdravitev delovne organizacije. Ostane le stečaj. O tem je spregovoril že občinski izvršni svet, ki druge rešitve ne vidi več in je sodil, naj takoj po zaključnem računu v skladu z zakonskimi predpisi začno stečajni postopek. Dotlej pa je naložil direktorju, naj skrbno pazi, da ne bi po nepotrebnem povečali stroškov, naj organizira predelavo in prodajo nakopane krede, išče skupaj s skupnostjo za zaposlovanje možnosti za prezaposlitev delavcev v druge delovne organizacije, pa seveda pripravi sestanek z delavci. V blejski Kredi je zdaj zaposlenih 16 delavcev, od tega 8 v proizvodnji, 3 v upravi, 5 pa je sezonskih delavcev. Imajo okoli 600 ton nakopane krede, iz katere je moč pridobiti okoli 500 ton uporabne krede. Pogodbenih naročil nimajo, prihajajo le sproti, po telefonu. Kreditov imajo za okoli 2 milijona dinarjev, terjatev borih 100 tisoč dinarjev. M. V. Ob drevesih pozabljamo na gozd Posvet o zagotovitvi večje idejnopolitične enotnosti ter večje učinkovitosti pri izvajanju dogovorjenih akcij iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v stanovanjskem gospodarstvu Kranj — Ta obrnjena prispodoba je najbolje opozorila na stanje in ponazorila številne probleme, s katerimi se srečujemo v stanovanjskem gospodarstvu pri uresničevanju sprejete stanovanjske politike. Hkrati pa je to tudi potrditev mnenja, da probleme moramo rešiti. Posvet Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je na pobudo predsedstva republiške konference SZDL minulo sredo v Kranju (podobni regijski posveti pa so v programu tudi drugod po Sloveniji) prav gotovo pripomogel k želenemu poenotenju izhodišč za nadaljnje delo, k zagotovitvi večje idejnopolitične enotnosti ter k večji učinkovitosti pri izvajanju dogovorjenih akcij iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v stanovanjskem gospodarstvu. Gorenjska v problematiki stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji ni izjema. Ugotovitev, da družbena gradnja stanovanj v republiki v sedanjem obdobju nenehno upada, velja tudi tu. Čeprav bomo letos v Sloveniji zgradili še potrebnih 7300 stanovanj za uresničitev programa v tem srednjeročnem obdobju (58.000 stanovanj), se veliko večje težave napovedujejo v prihodnjem obdobju. Slaba organiziranost na področju gradnje se začne že pri pripravljanju dokumentacije in nadaljuje pri opremljanju stavbnih zemljišč. Že zdaj je znano, da bo z ustanovitvijo skladov stavbnih zemljišč treba urediti vire oziroma sredstva, vendar bodo morale sodelovati tudi banke. Ob uveljavljanju ekonomskih stanarin pa vsekakor ne smemo zanemariti tudi sistema subvencioniranja. Nesporno je, da bomo stanovanja morali graditi, vendar pa bodo načrtovalci oziroma interesenti morali biti udeleženi tudi pri stroških za komunalno urejanje. Večja usklajenost bo potrebna med izvajalci in med sorodnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Vprašanj je veliko, pomembno pa je zlasti tisto o ohranjanju in vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda. Čeprav so bili v razpravi pomisleki o možnostih postopnega prehoda na realne ekonomske stanarine, bo to prav gotovo ena osnovnih nalog v prihodnjem obdobju. Visoka inflacija ne govori temu v prid. Vendar pa ob nenehni gradnji novih stanovanj pomeni zanemarjanje že zgrajenih tavanje v temi. Nevzdržne so ugotovitve, da ponekod denarja primanjkuje, drugje pa ostaja veliko sredstev zamrznjenih. Prepričanje, da je v komunali (voda, kanali, toplota) povsem razumljivo in normalno, da v programe vgrajujemo 30-odstot-no izgubo,je zmotno. V sedanjem težavnem obdobju se moramo organizirati tako, da bomo denar, ki nam ponekod ostaja, porabili tam, kjer ga nujno potrebujemo. A Žalar Preložena seja škofjeloške skupščine Škofja Loka — Škofjeloška občinska skupščina obvešča, da bo zasedanje skupščinskih zborov, planirano za 20. marca, 26. marca (družbenopolitični zbor) in 27. marca (zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Tako so se odločili predsedniki skupščinskih zborov zaradi zamude pri posredovanju delegatskega gradiva v Delegatskem obveščevalcu, ki je nastala zaradi tiskanja gradiva. Sekretariat občinske skupščine se opravičuje in tudi prek Gorenjskega glasa obvešča o spremembi. GLAŽEK ŠE NI PRAZEN ... Kot bi huda ura udarila v ponedeljek v sejno sobo kranjskega obrtnega združenja. Do zadnjega kotička so jo napolnili ogorčeni gostinci, ki so zahtevali sklic sekcije gostincev, da pridejo do dna novim prometnim davkom, posebno zveznemu, ki bo podražil alkoholne pijače do astronomskih višin. Ogorčenje je metalo na dan obtožbe kot »prohibicija po jugoslovansko«, »sabotaža na turizem«, »moderna nacionalizacija« in podobno. Za kaj gre! 26. decembra je Zvezni izvršni svet po hitrem postopku sprejel ukrep, po katerem se bo zvezni prometni davek na alkoholne pijače občutno povečal, poleg tega se bo pa v zasebnem sektorju obračunaval od prodajne cene, medtem ko bo v družbenem sektorju še naprej obračunavan od nabavne cene kot doslej, poleg tega pa bo ta davek za družbeni sektor še za 30 odstotkov nižji. Pri zasebnikih naj bi za pivo veljal prometni davek po stopnji 61,40 odstotka, za naravne žgane pijače 45 odstotkov, za umetne alkoholne pijače pa kar 89,5 odstotka. Gostinci ne bi bili gostinci, če bi takoj ne izračunali, da bi jim po takem izračunu na primer od steklenice viskija, ki ga nabavijo po 2.500 dinarjev, prodajajo pa po 10.000 dinarjev, ostalo le 120 dinarjev dohodka. Pivo bi morali, če bi hoteli zraven količkaj zaslužiti, prodajati po 250 do 300 dinarjev. Nekateri so celo izračunali, da bodo. če bodo prodajali tako, šli celo v izgubo. Da se nobena juha ne popije tako vroča, kot se skuha, se je pokazalo tudi tokrat. Po zadnjih informacijah ni osnova za obračun zveznega prometnega davka cena pijač na ceniku, temveč lastna prodajna cena, to je nabavna cena + stroški + pribitek (dohodek gostinca). Od tega seštevka se obračuna prometni davek in to je zdaj končna prodajna cena. Po tem izračunu bo pivo v poprečnih gostilnah lahko po 95, 100 dinarjev, pri litru viskija pa bo gostincu ostalo precej več kot le 12 jurjev dohodka. Vino se v tem »špilu« še najmanj podraži, komaj 5 odstotkov, zanj še naprej velja, da je to hrana, če ga pijemo zmerno. Več pa bo treba odšteti za žganje, posebno pa še za umetne žgane pijače. Kje je iskati vzrok za tako odločitev v zveznem merilu? Eden je zagotovo ta, da pri nas družbeni sektor izkazuje dvakrat večji promet, kot enak zasebni gostinec. Taki pokazatelji se kažejo že vrsto let. Utaja prometa in davka je kot na dlani. Zasebni gostinci, posebno lastniki bifejev, so prijavljali malo prometa, po drugi strani pa vidno bogateli. Prodajne cene so bile tu pri pijačah po tri do petkrat višje od nabavne cene. In manjši lokal je bil, bolj je cvetel. Tu so le nalivali in praznili kozarčke. Nobene kuhinje, nobene hrane, nobene umazanije, nič se ni moglo skvariti, usmradi-ti, nič ni bilo treba zavreči. Prodalo se je vse, do zadnje kaplje. Čisto v drugačnem položaju so gostinci, ki nudijo gostu tudi hrano. Ti niti ne ženejo takega hrupa, saj vedo, da bo solidna postrežba še vedno v dobri hrani, v dobrem pristnem vinu. Žgana pijača, če bo pač tako draga, naj bo, saj jo bo konec koncev tudi plačal gost. Tudi se ne bo s tako povišanimi cenami žganih pijač zamajal naš turizem. Res JL, ua ima ii..... . .iomaci gost vsak dan manj denarja za žgane pijače, bo pa zato bolj zdravo živel. Tuji gost bo pa vsaj znal ceniti drago pijačo in je ne bo več kot doslej, v posmeh naši cenenosti, zlival v cvetlična korita. Verjemite, resnično se je tako dogajalo. Naj ima ceno, jo bomo vsaj pili z občutkom, ne pa goltali brez smisla za kvaliteto in za mero. Ni prav in pošteno, da sta zasebni in družbeni sektor v tako neenakem položaju. Družbeni sektor ima večjo režijo, pa mu zato gledamo skozi prste. Saj bi jo tudi zasebni sektor lahko imel, če bi hotel, toda se obnaša bolj gospodarno, več funkcij združuje v eni osebi: je nabavni, je kuhar, je natakar, je čistilec, če hočete. V družbenem sektorju je pa vse to strogo ločeho. Bognedaj, da bi tam kdo moral namesto drugega kaj narediti. In tudi ni prav, da taki ukrepi pridejo tako hitro. Mnogi mladi ljudje, ki so videli zgled pri dobroidočih malih lokalčkih, so si najeli kredite, opremili lokale in računali na dober posel. Če je bilo kdaj še slabše, gostilne so bile vedno polne. Ta dober posel se zdaj izmika. Prvič zaradi padanja življenjskega standarda, drugič zaradi visokih davkov in manjšega ostanka dohodka, pa zaradi blagajn in žigosanih trakov in kartic ... To je res. Bodo pač morali še kaj drugega ponuditi gostu v svojem lokalu, če bodo hoteli služiti. Tako služili, kot so doslej, pa ne bodo več. A kljub vsemu vpitju, naj družbeni sektor vzame njihove lokale, bi le rada poznala tistega, ki bi ga dal iz rok. D. Dolenc O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 22. FEBRUARJA jjjj P ČRTOMIR ZOREČ ■ ' " PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU '_______<____> Redke so velike družine Da bodo le delovni in pošteni! ... pravita Ani in Primož Mohorič z Gubčeve ulice v Kranju za svojo četico desetih otrok, med katerimi je prvi privekal na svet pred štirinajstimi leti in zadnji 4. januarja letos. Kranj — Primož, Aleš, Matjaž, Anka, Tomaž, Mateja, Kristina, Martina, Grega in Andrej, 36-letni oče Primož in enako stara žena Ani — to je Mohoričeva družina, ki se stiska v dvosobnem stanovanju z dvema kabinetoma v Gubčevi ulici v Kranju. Primož je zaposlen kot trgovec v kranjskem Merkurju, Ani se je ob tako velikem številu otrok povsem posvetila družini. »Otroke imam rad in mi pomenijo več kot, denimo, nov avto, razkošna hiša ali katerakoli druga gmotna dobrina. Otroci so življenjsko bogastvo, ljubezen, veselje. Dobrine so mrtva stvar. To je najbolj iskren odgovor na vprašanje, zakaj toliko otrok,« pravi Primož. »Ne, niso nenačrtovano ih nepričakovano padali z neba! Vsak nov družinski član je meni in Ani pomenil dodatno obveznost in odgovornost. Midva pred tem nisva bežala. Tudi sam izhajam iz številčne, devetčlanske družine s Pod-blice, tudi moj oče in mama sta se rodila v družini, kjer je bilo veliko otrok, in tudi ženo sem dobil v številčni, šestčlanski družini v Liveku nad Kobaridom.« Skorajda si ne moremo predstavljati, kako se 12-članska družina lahko prebije skozi mesec le z eno plačo. »V Merkurju zaslužim mesečno okrog 32 tisočakov, poleg tega dobim še 19 tisoč dinarjev družbene podpore. S tem denarjem-ne bi mogla shajati — samo januarja morava plačati za stanovanje, vodo, elektriko in komunalne storitve 23 tisočakov — če ne bi popoldne pomagal prijateljem in sodelavcem pri raznovrstnih de- lih. Vsega sem navajen, od motorne žage do krampa in lopate, in zato me tudi v sedanjih gospodarskih razmerah ne skrbi. Dokler bom lahko delal, otroci ne bodo lačni in bodo imeli tudi vse najnujnejše za življenje. Omeniti moram tudi pomoč Merkur-jevega sindikata ter moje sodelavce in sodelavke, ki radi odstopijo najinim otrokom oblačila in obutev od svojega naraščaja. To je veliko vredno. Ob tem, da skušam popoldne čimveč zaslužiti, moramo živeti skromno, varčevati in gledati na vsak dinar. Ni me sram povedati, da je pri nas meso na mizi običajno le enkrat tedensko, da rojstne dneve praznujemo brez tort in bleščečih svečk, da otroci nosijo oblačila in obutev drug za drugim, od najstarejšega do najmlajšega, da ne moreva vsakemu kupiti svojih sani in smuči.. . Žena je doma in že s tem, da varuje otroke, veliko zasluži, saj vemo, koliko danes stane oskrba v vrtcu ali jaslih. Skrbi in dela pa v tako številčni družini tudi ni malo.« Osemdeset kvadratnih metrov za dvanajstčlansko družino. S prostorom ste na tesnem? »Že res, da stanovanje ni veliko, toda večjega s centralnim ogrevanjem tudi ne bi mogla vzdrževati. Za zdaj še kar gre; večja stiska bo nastala potem, ko bodo otroci že večji. Primož, Aleš, Matjaž, Anka in Tomaž hodijo v osnovno šolo, nekateri dopoldne in drugi popoldne, Mateja obiskuje malo šolo. Nekaj več gneče je le ob koncu tedna, ko smo vsi doma; vendar tudi takrat ni tako hudo, ker se nekateri učijo, drugi gledajo televizijo, tretji se igrajo. Spomladi in poleti, ko je lepo vreme, smo po- V kovorski šoli je zdaj toplo Tržič — Osnovna šola v Kovorju je stara že blizu sto let. Nekaj adaptacij je že doživela, lansko jesen in zimo pa ponovno. Tokrat so po vsej šoli potegnili centralno ogrevanje, zamenjali so spodnja okna, uredili so sanitarije, učenci so dobili nove umivalnice, spodaj pa so uredili tudi manjšo jedilnico, ki bo služila obenem tudi kot knjižnica in čitalnica. V spodnji učilnici, kjer je bila doslej pomožna telovadnica, bo odslej spet razred. Učenci kovorske šole imajo telovadbo največ zunaj, čez leto na igrišču, pozimi na snegu, za orodno telovadbo in gimnastiko pa koristijo telovadnico centralne Bračičeve šole na Bistrici. Trije razredi so zdaj na podružnični osnovni šoli heroja Bračiča v Kovorju, oziroma dva oddelka: 1. razred je sam, 2. in 3. razred pa obiskujejo učenci skupaj. Tovarišici Irma Lipovec in Andreja Sajovic učita vsega 40 otrok. Brez dvoma je šola središče dogajanja v vasi. Tu ima svoj prostor tudi krajevna skupnost in vse družbenopolitične organizacije Kovorja. Krajevna skupnost Kovor se izredno hitro širi. V bližnji bodočnosti bo tu zgrajenih še okrog 50 novih hiš in takrat bo nujno, da bi šola prešla nazaj v 4-razredno šolo. Danes namreč šolarji 4. razreda obiskujejo centralno šolo v Bistrici. Če bi bil tu še en razred šolarjev, bi se otrokom ne bilo treba voziti v Bistrico, razbremenjena bi bila centralna šola, ki se že čuti utesnjeno in že razmišlja o izmenskem pouku, pridobila pa bi tudi krajevna skupnost, kajti tovarišici in šolarji sodelujejo pri vseh krajevnih proslavah in prireditvah. Cel razred učencev, posebno še, ker gre za višji letnik, bi pri tem veliko pripomogel. Pouk bi bil v tem primeru v Kovorju seveda 2-izmenski, kajti na voljo sta le dve učilnici, vendar je to še vedno bolj sprejemljivo, kot pa da se otroci vozijo v šolo v Bistrico. Kovorska šola je zjjaj topla. Poleg centralne kurjave so prostore naxe^ dile tople in prijetne tudi lesene obloge na stenah. Zaradi pomanjkanja denarja so za pomoč poprosili ZLIT Tržič, ki je pokrovitelj kovorske šole in dobili so 90 kvadratnih metrov desk. Zelo so hvaležni delavcem ZLITA za ta njihov prispevek. Kot pove ravnatelj osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici Janez God-nov, so vse tržiške šole potrebne večjih ali manjših popravil. Izračun je pokazal, da bi potrebovali vsaj 60 milijonov dinarjev za obnovo vseh šol, saj je marsikje treba zamenjati strehe, tlake in podobno. Na podružnični šoli v Lešah so lani izolirali učilnice, prepleskali okna, tla v jedilnici in drugih prostorih so obnovljena, urejene so sanitarije, še vedno pa je tu problem kurjave, saj je še vedno le v razredu toplo. Tudi na centralni šoli bo treba na novo prekriti streho, kajti salonitke so dotrajane, prestaviti pod v telovadnici in misliti bo treba tudi na izoliranje stropov in sten. Na vseh tržiških šolah gre namreč prav zaradi gradenj brez izolacij ogromno energije v izgubo. Enkrat, vendar naj bi bilo to čim prej, bi Tržič moral ugrizniti v to kislo jabolko. Vsaka zima brez izoliranih sten in stropov, šol, bo vzela ogromne denarje za kurjavo. D. Dolenc poldne ter v soboto in nedeljo le redko vsi doma; takrat gremo v naravo, nabirat borovnice, gobe, maline, na obiske k prijateljem, sorodnikom in sodelavcem. Med zimskimi počitnicami so bili Primož, Matjaž in Aleš na smučanju pri stari mami, Anka in Mateja sta hodili gledat lutkovne predstave in poslušat pravljice v knjižnico, poleg tega so se igrali še z vrstniki pred blokom. Že res, da svojim otrokom ne moreva nuditi toliko kot, recimo, družine, ki imajo enega ali dva otroka, vendar mislim, da bistveno niso bili in ne bodo prikrajšani. Če bodo delovni in pošteni, potem sva cilj dosegla.« Ob vsej tej skrbi za družino vam ostaja čas tudi za družbenopolitično dejavnost. »Zadnja leta sem delegat Merkurja v zboru združenega dela občinske skupščine in enakega republiškega zbora ter poleg tega tudi predsednik hišnega sveta na Gubčevi 7. Ko sem sredi sedemdesetih let končal politično šolo, so me nagovarjali, da bi šel še na Višjo upravno šolo v Ljubljano. Takrat sem se temu odrekel, ker sva z ženo ravno urejala sedanje stanovanje in nisem imel ne denarja in ne časa, vendar pa misli na šolanje še nisem povsem opustil.« Številne mlade družine pravijo, da so otroci v sedanjih razmerah velik izdatek in breme. Se s tem strinjate? »To je le izgovor, beg pred odgovornostjo in obveznostmi. Nekateri se niso pripravljeni odreči za novo življenje udobju in dobrinam.« C. Zaplotnik VAŠA PISMA SMO RES SAMO FOLKLORA? - Soglašam z enim od gasilskih veteranov, starim 83 let, ki je pisal RTV Ljubljana, CK ZKS in Gasilski zvezi Slovenije, da se mu vedno bolj dozdeva, da jemljemo pri nas gasilce kot folkloro, ne pa pomembno družbeno organizacijo. Sicer ne bi bilo na RTV in v časopisju vedno dovolj prostora za najrazličnejše zadeve, za gasilstvo pa ponavadi zmanjka časa in prostora. V praksi pa seveda ni tako. Če kje pustoši ogenj, pokličemo gasilce! Ce je kje preveč vode, se prav tako najprej obrnemo na gasilce, da varujejo! Tudi če vode zmanjka, so prvi gasilci, ki naj jo pripeljejo. In še so takšni »čeji« ... Torej smo samo potrebni, če je posameznik ali družba v nevarnosti, sicer pa ostajamo največkrat anonimni. I. Petrič, Čirče 14, Kranj DOGODEK V PREŠERNOVI HIŠI V KRANJU 8. februar je že od vojnih časov kulturni praznik slovenskega naroda, vsakega Slovenca posebej. Postal je dan, ko nam budi ponos, da smo Slovenci, da smo narod, katerega kultura je kljub majhnosti naroda evropska, njen sestavni del. Prešeren, genij duha in peresa, je v težkih časih podiral meje ozkosti, samopomilovanja, presegal nacionalno, socialno, moralno in kulturno ozkost. Prešernu je namenjeno veliko prostora v najrazličnejših učbenikih, njegovo ime nosijo zbori, ustanove, ulice, trgi, osrednje kulturne nagrade. Prešernovo ime je zasidrano tudi že v glavicah malčkov v vrtcih. Vedo, da je bil velik mož, da je pisal pesmice za odrasle, da je bil zaljubljen v neko teto Julijo, ki ga ni marala, da je živel v Kranju, otrokom razdajal fige in jih imel nasploh rad, da je bil hudo bolan in je zaradi tega v Kranju umrl. Kaj bi od malčkov še hoteli več? Ko bodo odrasli, bodo o tem možu vedeli še veliko več, vedeli bodo, kakšne pesmi je pisal, kaj je njihov smisel in še marsikaj bodo zvedeli o Prešernu. Mar ni že sedanje znanje najmlajših imenitna osnova, da bodo kasneje o Prešernu res želeli še kaj vedeti. Vendar se tega očitno ne zavedamo. Sicer ne bi bilo dogodka dan pred slovenskim kulturnim praznikom. Večja skupina petletnih otrok iz kranjskega vrtca se je ustavila pred Prešernovo hišo v Kranju. Ena od tovarišic je šla v hišo, da bi se dogovorila o ogledu Prešernove spominske sobe, druga pa jim je pred vhodom pripovedovala o Prešernu. Malčke je zanimalo, kakšna je njegova soba, kakšno je imel opremo in kako je prišel skozi obokana vrata, če je bil tako velik kot so ga pred tem videli na spomeniku. S spoštovanjem so čakali tovarišico, da se vrne in jih popelje v sobo. Pa niso dočakali. Ne morete v hišo in spominsko sobo, ker nimate denarja. Mar je to tako, so razmišljali malčki, kot recimo v trgovini, kjer brez denarja ne moreš kupiti lizike? Ali moraš torej imeti tudi za spoznavanje Prešernove zapuščine denar. Saj ne bomo kupili sobe, jo odnesli domov . . . Samo bolje bi radi spoznali velikega Prešerna. Ce je pa tako, potem je povsem isto, ali greš v trgovino po liziko ali pa k Prešernu! Prof. I). Torkar, Kranj (4. zapis) Kot posebnost one dobe, ko so nekateri sosedje hoteli imeti ločeni svoji hiši, omenimo ozek prehod, ki pa ga danes ni več. Vodil je med današnjima hišama Prešernova ulica št. 7 in št. 9. Menda se ga je posluževal tudi Prešeren pri svojih čestih poteh od doma do sodišča in okrajnega komisariata, ki sta oba uradovala v vogalni hiši na Glavnem trgu (danes Titov trg št. 25). Okence iz pesnikove spalnice na ta sta-romestni prehod obstaja še danes. Sploh pa so bili taki prehodi med hišami nekoč zelo običajni. Rekli so jim kar »mačje steze«. Med hišami ljubljanskega Gornjega trga (nekdanje Florijanske ulice) je ohranjenih še več takih steza ali prehodov. Torej je bilo tako: vhod v svoje stanovanje in odvetniško pisarno je imel Prešeren iz današnje Tavčarjeve ulice; iz današnje Prešernove ulice pa je bil le vhod v Puino kavarnico. Bila je zares »pri roki« in pesnik je gotovo večkrat posedel v njej, vsaj iz pripovedi njegove nečakinje Marijane vemo, da ga je prihajala klicat v »kafetarijo«, če ga je kdo iskal v stanovanju ali v pisarni. Tu je posedal, premišljeval ali pa se pomenkoval s priložnostnimi gosti, ki jih gotovo ni nikoli manjkalo. Tu ali pa v katerikoli od takratnih oseminštiridesetih kranjskih gostiln je bilo ob temnih in hladnih zimskih večerih gotovo prijetneje posedati, ko pa je bila svečava v tistih časih v stanovanju kaj borna. V kavarnici in pa v krčmah je gorelo vsaj več sveč hkrati. In toplo je bilo. Doma pa tema in mraz, posebno tam, kjer ni bilo srečnega družinskega življenja. Sporočilo iz teh let ve še povedati, da je pesnik v družbi raje poslušal kot sam govoril. Če pa je že kaj rekel, je bilo to preudarno, duhovito in ne preveč glasno. Vpil ni nikoli. Če se je razburil, je raje utihnil in potrpel. Zato je tudi doma dal sestri Katri prav skoraj v vsem. Še to so vedeli povedati sodobniki, da Prešeren v zadnjih letih sploh ni popival. Pač pa je dolgo, dolgo srkal svojo merico, postavljeno na mizni vogal. Od časa do časa se je sklonil in napisal na listič kako domislico ali pa verz. In takoj nato je spet utonil v premišljevanje. Družbe v Kranju ni iskal. Prej družba njega. Saj je bil šegav in prijeten sogovorec, če se je razvnel. Njegova posebnost pa je bila, da je nenadoma vstal izza mize, se na kratko poslovil in odšel. VAŠA PISMA »PREKLICANO SOGLASJE ZA TERMIKO« Odgovor na članek z enakim naslovom, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 8. februarja. Gorenjski glas je v 1L številki v petek, 8. februarja 1985, objavil članek M. Vočjak »Preklicano soglasje za Termiko«. Daje problem onesnaževanja zraka na Trati pereč, vemo vsi. Temu je bila namenjena javna razprava leta 1981 in tri seje skupščine v njenem mandatu. Iz stališč teh razprav je izhajal svet krajevne skupnosti pri obravnavi lokacijskih zahtev Termike, da ne izda soglasij za širjenje proizvodnje, temveč le za tiste zahteve, ki bodo vplivale na sanacijo ekoloških razmer. Svet krajevne skupnosti že štiri leta daje soglasja k lokacijam. Soglasja sprejema svet na svojih sejah po predhodni obravnavi gradiva. Tako je svet na 35. seji 30. januarja letos izdal Termiki soglasje za izvedbo notranje plinske mreže, kar bo ob napeljavi plina do Trate bistveno zmanjšalo dosedanje onesnaževanje. Na 33. seji 27. septembra lani pa je svet sprejel soglasje za gradnjo nadomestnega objekta za operativno vodenje proizvodnje (upravno zgradbo), manipulativni skladiščni prostor parkirišča, rekonstrukcijo manipulativnega dvorišča in rekonstrukcijo dela obstoječega objekta za centralne garderobe delavcev. Krajevna skupnost je samo eden od dejavnikov, ki dajejo soglasje k nameravanim gradnjam. Razen nje je še vrsta strokovnih institucij, ki s svojega področja lahko bolje ocenijo smotrnost in upravičenost zahtev. Stališče krajevne skupnosti je pri tem zanemarljivo, saj naše skupnosti takrat, ko je Temuka gradila, sploh nihče ni vprašal za soglasje. Komisija, osnovana na zahtevo predsednika sveta na skupščini, je 11. februarja pregledala zapisnike in ugotovila, da so bile seje sklepčne, da se je na njih o soglasjih razpravljalo in so bila le-ta soglasno sprejeta. Komisija je ugotovila, da soglasij sploh ni podpisal predsednik sveta \lilan Osovnikur, ampak tajnik na osnovi sklepov. \ovinarka pa trdi, da je podpisoval soglasja predsednik sveta takore-koč sam. Vsekakor je to neumestno. Pročelje »Prešernove hiše v Kranju* stranske, Tavčarjeve ulice št. Naj še to povem o hiši, v kater' 1 doktor Prešeren pisal svoje zadnje Pr j vne akte in Florian Pua točil črno ka z žganjem, da se je prav v tej hiši, v 28 četku 19. stoletja, rodila poznejša I ščakinja na Turnu pri Preddvoru, jfl bančičeva, mati prve slovenske pe^\ ce in pisateljice Josipine Turno! ske. Puin naslednik v lokalu pod Prese novim stanovanjem, Konrad Geiger,'( preuredil kavarno v gostilno »Pri raf' Izvesek je označeval to krčmo še nS* let po prvi svetovni vojni. Lastništvo hiše je bilo do 1. 1889 v i° kah Mavrjevih potomcev. Potem Pa .( se kot lastniki zvrstili: Franc Roble* njegova vdova, Anton in Marija Bi vec, od 1. 1927 pa do prehoda v druz|r no lastništvo je bila hiša v posesti N ti je in Marije Kokl, ki sta si ure*}* bivših kavarniških oziroma g°st'( ških prostorih manufakturno trgovi V Prešernovi stanovanjski sobi, v P štoru, kjer je pesnik živel in umrhr je bilo skladišče blaga ... Vse doti« da hiša ni prešla v družbeno lf_ (1. 1948) in je bil pozneje v njej urej Prešernov spominski muzej. Še hujša je trditev novinarke v na' daljevanju, da se je pri soglasjih za nove stanovanjske bloke ob šoh ravnalo enako, pri čemer trdi, da bodo bloki oinrali širitev šole, kar se je že pokazalo. O tem vprašanji na skupščini sploh ni bilo govora-Da je trditei? popolna dezinformacija, govori dejstvo, da je svet šole Cvetka Golarja enako kot krajevna skupnost dal soglasje za gradnj0 blokov. Pri tem je šola že v gradnja Vsi zapisniki sej, katerih sklicatelj je bila krajevna skupnost, so arhv virani in nobeden ni izgubljen, ko1 trdi članek. Statuti krajevnih skup' nosu V škofjeloški občini res W opredeljujejo točno, kdo lahko i2' daja soglasja. V ostalih krajevni'} skupnostih dajejo soglasja ali ta)' nik ali komisije za komunalne za' deve. V naši krajevni skupnosti pa smo menili, naj bo to svet. TemV štiri leta nihče ni ugovarjal. Res pa je, da lahko skupščina ali zbor občanov izničita sklepe sveta, saj M višja organa. V konkretnih prime' rih pa verjetno ni bilo prav, da )e. do preklica prišlo, saj so nekate*1 posamezniki skupščino zapeljali Vrsta rezultatov — nov most tifi Suhi, družbeni prostori, prostori 1°; knjižnico, banka, pošta in še marši' kaj — govori, da svojih nalog rt*' smo opravljali tako slabo. Doživel smo neupravičeno kritiko novina*' ja in posameznikov, ki doslej v kra' jevni skupnosti še niso nič storil1; In rezultat? Člani sveta se zaneslj1' vo nikoli več ne borno vključevali I delo kateregakoli organa v kraje' vni skupnosti. Člani sveta KS Trata Članek je bil kot posebna točk8 sprejet na 38. seji sveta krajevi skupnosti Trata. Predsednik sveta: Milan Osovnikar k d '< Gasilci in obletnica y( osvoboditve Kranj — Letos praznujemo ^ obletnico osvoboditve. V partij ^ . skih enotah je sodelovalo tudi ve1 članov gasilske organizacije, za^ bil njihov delež pri osvoboditvi I movine velik. Zato se mora gas1 jt^ organizacija vključiti v praznovj* j 40. obletnice osvoboditve, prav pa se mora spomniti svojih čl^ - i/i ki so darovali življenja za svobo" Mt,-i I. Petr»' KULTURA 5. STRAN O LAS KULTURNI KOLEDAR ril p* eM 0 0ka a* ki' iidc žb< la SI P itd la- 3 3 r 0 l- C (1 o U i* )( r 'X z-h i} o ti 4 a 'ji t a v v li r-r i. i' t) , PŠENICE — V razstavnem sa-'°nu Dolika si lahko ogledate raz-?tavo slik grafika Nejča Slaparja 'i Kranja. Drevi ob 18. uri bo upD Svoboda Tone Čufar v salo-nu kolika priredil glasbeno-lite-r*rni recital, v katerem bodo na-**°pili flavtistka Barbara Mikula, ^nistka Maja Komel in člani Amaterskega gledališča Tone Ču-far z Jesenic, ki bodo tolmačili iz-Drane pesmi dr. Franceta Prešerna. ^ gledališču Tone Čufar bo v Neljo, 24. februarja, ob 10. uri n ob 14.30 v Žirovnici, v dvorani Sa Breznici Vaša naša matineja, tokrat boste spoznali flavto in ^l°kilavto. Nastopili bodo učenci p^oda za glasbeno in baletno zobraževanje iz Ljubljane in nji-!J0va tovarišica Nataša Hladnik. *Udj vj( otroci, ki boste prišli na ?atinejo, prinesite s seboj blok-!lavte. Zakaj ne bi pokazali, kaj 2e znate? . BLED — V nedeljo, 24. februarja ob 17. uri bodo v Kazini hotela ark gostovali igralci jeseniške-?a gledališča s Petanovim Obtožim volkom. .VRBA — Prešernova rojstna ^a je ponovno odprta vsak dan 0(19. do 16. ure, zaprta je le ob po-nedeljkih. OOSLOVČE — Finžgarjeva roj-stna hiša je razen ponedeljka j^Prta od 9.30 do 16. ure, ob sobo-ah in nedeljah pa od 12. do 16. Kranjska gora - v raz stavnih prostorih Liznjekove domačije si lahko ogledate razstavo "Arhitektura na Zilji«, ki jo je podedovalo slovensko kulturno Prosvetno društvo iz Bistrice v Oljski dolini. Liznjekova domači-^ je odprta ob torkih, četrtkih in s°botah od 17. do 19. ure. KADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaže radovljiške graščine je ?^Prtu razstava fotografij Franca golmana, člana fotokluba Andrej ^rešern z Jesenic. KRANJ — V Prešernovi hiši je pdprta dokumentarna razstava o frešernovih nagrajencih v letih r*5do 1967. V galeriji Mestne hi-Se si lahko ogledate razstavo Go-»?nJska mesta v stari fotografiji. , Mali galeriji in v Stebriščni v°ram- Mestne hiše pa se pred-j^avUa akademski slikar Franc Vlesarič iz Murske Sobote. , ?KOFJA LOKA — V galeriji na l0skem gradu si lahko ogledate Ustavo fotografij mednarodnega mojstra Vlastje Simončiča. , v knjižnici Ivana Tavčarja bo-j? v ponedeljek, 25. februarja, ob y- uri predstavili novo številko .uerarnega glasila Sejalec, ki ga 2?aja Zveza kulturnih organiza-ri Škofja Loka. V torek, 26. fe-ruarja, ob 17. uri bo ura pravljic, Sredo, 27. februarja, ob 18. uri Sa Predavanje z diapozitivi — Jvetozar Guček bo predstavil Ha-aie in Pearl Harbor. ^OMŽALE — V salonu Meblo lahko ogledate razstavo likov ii?el Jožeta Stražarja. l JESENICE — Danes ob 16. uri u?do jeseniški gledališčniki za perice osnovne šole Toneta Cu-arJa z Jesenic uprizorili Prešer-v0v Krst pri Savici in dramo a^h A. Smoleta. caK domu upokojencev na Jeseni-1R i bo Jeseniško gledališče ob °-10 uprizorilo Petanovega Obtoka volka-jv^ERKLJE — Dramska skupina J;UI) Davorin Jenko iz Cerkelj bo v s°boto, 23. februarja, ob 19. uri dvorani zadružnega doma pre-i lerr»o uprizorila kmečko veselo-rjr° s petjem avtorjev Josipa princa in Marjana Beline. Salji-jP zdraho o meji med sosedoma vrižem in Kražem bodo ponovili nedelj0, 24. februarja, ob 16. uri. Bre-REZJE - v domu DPO na ia 2^an bo v nedeljo, 24. februar-druH ^' uri kulturno umetniško ?orii 0 Jo*e I>aPlor Besnica upri-\* komodijo P, Ustinova Ko-do srednjih vej. Sprehod skozi slovensko ljudsko glasbo V soboto, 9. februarja,je dvorana v besniškem domu družbenih organizacij gostila koncert ljudske glasbe, ki ga je skupaj s tamburaši iz Reteč pripravila instrumentalna sekcija KUD-a Sava Kranj V soboto, 9. februarja, je dvorana v besniškem domu družbenih organizacij gostila koncert ljudske glasbe, ki ga je skupaj s tamburaši iz Reteč pripravila instrumentalna sekcija KUD-a Sava Kranj Začetki instrumentalne sekcije sicer segajo domala 20 let nazaj — od prvega harmonikarja, ki je igral za spremljavo tedaj porajajoči se folklorni skupini, prek postopnega vključevanja drugih instrumentov, pa do današnje pestrosti zasedbe, toda sobotni nastop je bil vendarle nekaj posebnega. Bil je njihov prvi samostojni nastop! Obiskovalci so preživeli s savskim KUD-om prijeten, ljudsko domač večer. Pa tudi poučen in tu in tam še-gav, za kar je z izvirnimi napovedmi poskrbel savski organizator kulture. Skupaj z izvajalci ljudske glasbe so se obiskovalci lahko sprehajali po ljudskem glasbenem izročilu prek Selške doline, ki jo je »predstavila« ljudska godčevska skupina z značilnim ceperlom, prek Bele Krajine, ki jo je skozi melodije predstavil tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, pa prek Koroške skupaj z milozvenečimi citrami, nato po Prekmurju in s triom po Reziji, ■h pa po primorski ljudski glasbi in nazadnje z narodno zabavnim kvintetom šo po domači, gorenjski pesmi. Svoj prvi javni krst je doživel tudi venček izvirnih dolenjskih melodij, ki bo ob bližnji 20. obletnici folklorne skupine Sava Kranj spremljal novo postavitev dolenjskih plesov Pev- ' ski trio je zapel z ljudsko godčevsko skupino, pa tudi ob citrah. Njihova Predica je nekatere ganila do solz. Kako to, da so se po toliko letih odločili za samostojen koncert? Vodja instrumentalne sekcije Janez Fa-bijan odgovarja zelo preprosto: Cilj je približati ljudem slovensko ljudsko glasbo, in to na kar najbolj kvaliteten način. Tudi kar najbolj kvalitetno spremljati folkloro, kar ob njeni 20-letnici postaja še pomembnejše. »Spoznali smo, da je nastop najboljša vaja«, pravi vodja sekcije. In na uho povedano: pripravljajo snemanje kasete, kar jih je za samostojen koncert tudi močneje motiviralo. Seveda prvi samostojni nastop nikakor ne bo ostal tudi zadnji in zagotovo nanj ne bo potrebno čakati tako dolgo kot je bilo na prvega! Sploh pa ne, ker pravijo, da bodo vsakršnega vabila za nastop od srca veseli. D. Šeško S. knjižne police Izbrane novele Iva Andrića Veličine pisateljskega opusa, kakršnega predstavlja Andričevo pisateljevanje, je bržčas odveč podrobneje (in znova) predstavljati. Vsa njegova poglavitna dela so bila že prevedena v slovenščino in tako smo ga mogli že zgodaj dodobra spoznati kot izjemno plodnega in neustavljivo ustvarjalnega avtorja, brez dvoma tako tudi zaslužnega Nobelovega nagrajenca za literaturo. Že od malih nog ga je zanimala zgodovina, zato ni čudno, da prav zgodovina pomeni temeljno okostni-co njegovega celotnega literarnega dela. Zgodovinskost zasledimo tako v praktično vseh njegovih romanih (Travniška kronika, Na Drini most, Prekleto dvorišče in Omerpaša La-tas), kakor tudi v precejšnjem delu njegovih krajših literarnih prispevkov. Tako kot roman je pri Andriću tudi novela pomenila močan izpovedni adut. Zato ni nič nenavadnega, da nam Mladinska knjiga v 217. zvezku zbirke Kondor ponuja v branje izbor njegovih novel pod skupnim naslovom Misel, ujeta v divjini. Ob Andričevi novelistiki se je — tudi zaradi lažjega razumevanja — treba ozreti tudi na besede Isidore Sekulič, srbske pisateljice, ki je že pred leti ugotovila, za kakšno razliko gre med novelistiko Vzhoda in Zahoda. Medtem ko je na Zahodu novela predvsem zamisel, načrt, naracija in duhovitost, pravi Sekuličeva, pa pomeni novelistika na Vzhodu nič drugega kot čaranje. Andrić je poznal oboje, toda večkrat se je vračal k dogajanjem na Vzhodu, k islamskim elementom, k V ve5 Poezije 4 ^oanikovi hiši ^^u»!tb,iuna - V Vodnikovi hiši v oerojev iz Pirnič pri Medvodah ft,'uvii 1 veter poezije, v katerem bosanski zaostalosti, ki jih je kot zgodovinar seveda dobro poznal in ki so v človeku sproščali razna podzavestna stanja in nagone ter bruhali na površje v obliki različno krutih surovosti in grozot. In ne nazadnje, tudi smrt je bila na Zahodu drugačna kot na Vzhodu . . . Kondorjev izbor predstavlja deset novel, mod katerimi praktično ni nobene, ki bi ne kazala na določeno posebnost Andričevega literarnega izražanja. Za najmanj štiri iz izbora (Most na Žepi, Mustafa Madžar, Potovanje Alije Djerzeleza in Anikini časi) so že mnogi literarni kritiki povedali, da sodijo v sam vrh svetovne novelistike, to dejstvo pa pravzaprav že samo po sebi pove dovolj o namembnosti pričujočega izbora. Prevode je večinoma oskrbel Janko Moder, po enega pa Severin Šali in Tone Potokar, obširno spremno besedo pa je prispeval Miha Mate. Knjiga je izšla konec lanskega leta v nakladi 2500 izvodov. BORIS BOGATAJ Koncert v puštalski kapeli V organizaciji glasbene šole Škofja Loka bo v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu koncert v izvedbi flavtistke Helene Poles in pianistke Maje Ogrin. Izvajali bosta dela Frantisa Poluenka, Johannesa Brahmsa, Ja-nija Goloba in Sergeja Prokofjeva. Vsi ljubitelji tovrstne glasbe vljudno vabljeni. rja p^dstavili' pesmi Marku Kis- b 17. in 19.3». - .IM Prizor iz krstne uprizoritve Zelena je moja dolina v izvedbi Prešernovega gledališča Prešernovo gledališče Kranj 15. Teden slovenske drame Danes se začenja Teden slovenske drame 85 bo odprla krstna uprizoritev Alenke Goljevšček »Zelena je moja dolina« v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja — Podelitev nagrade in priznanja — Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl — Nov oder Danes se začenja jubilejni 15. Teden slovenske drame, ki ga vsako leto organizira kranjsko Prešernovo gledališče. TSD je brez dvoma že nekaj let osrednji kulturni in tudi politični dogodek Kranja, ki mu je kljub vsem težavam v zvezi z odrom uspelo obdržati Teden. »Kamen spotike« vseh kulturnikov je z letošnjim letom tako odpravljen. Kranjsko gledališče dobiva svoj prepotrebni obnovljeni oder, za katerega se je gledališče dobesedno borilo več kot deset let. Vztrajnost se je obrestovala z uspešno zaključeno adaptacijo odra, ki je bila sredi sezone glede na kasnitve del že krepko pod vprašajem. Ob današnji otvoritvi TSD 85, tako kot že nekaj let bo podeljena »Nagrada Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo, ob tem pa še »Griin-Filipičevo priznanje« za slovensko dramaturgijo, bo govoril dr. Matjaž Kmecl, član izvršnega sveta SR Slovenije, kranjsko gledališče pa bo krstno uprizorilo noviteto Alenke Goljevšček: ZELENA JE MOJA DOLINA. Avtorica je v tej sezoni postala izjemno popularna po svoji bridki komediji »Pod Prešernovo glavo«. Kranjsko uprizoritev so pripravili igralci Tine Oman, Janez Dolinar, Miran Kenda, Tina Primožič, Milena Jekovec, Biba Uršič, Jože Vunšek, Rastko Tepina, Vojko Kunčič in Nejko Jošt ob režiserju Alešu Janu, scenografu Sveti Jo-vanovicu, kostumografki Alenki Bartl in lektorici Nadi Sumi. Predstava »Zelena je moja dolina« bo v okviru abonmaja Prešernovega gledališča odigrana vsaj še petnajstkrat, očitno pa je že, da bo dosegla prodoren uspeh tudi na gostovanjih, saj je zanimanje že pred premiero preseglo pričakovanja. Tudi sicer je Teden praktično razprodan. M. L. Spored 15. Tedna slovenske drame Petek, 22. februarja Ob 18.30 ob 19.30 Sobota, 23. februarja ob 19.30 Nedelja, 24. februarja ob 19. uri ob 22. tiri Ponedeljek, 25. februarja ob 19.30 Torek, 26. februarja ob 1 li. uri ob 19.30 ob 22. uri Sreda, 27. februarja ob 16. uri ob 19.30 Četrtek, 28. februarja ob 13. uri ob 19.30 ob 22.30 Petek, 1. marca ob 19.30 ob 9.30 ob 13. uri Sobota, 2. marca ob 15.30 ob 19.30 Otvoritev 15. Tedna slovenske drame,Otvoritev ra/.M:t ve gledaliških fotografij Toneta Stojka — v Gorenjskem muzeju \, Podelitev nagrade Slavka Gruma in Grun-Filipičevega priznanja — V Prešernovem gledališču sledila bo uprizoritev A, Goljevšček Zelena je moja dolina v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj R. Šeligo, Ana, v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava bo v Ljubljani, avtobus bo izpred Creine odpeljal ob 18.30 D. Jančar, Disident Arno/ in njegovi v izvedbi SNG Drama Maribor — predstava bo v Prešernovem gleda-lišču. G. Gluvio, Borutovi« poletje — predstava bo v Delavskem domu v Kranju. I. Hergold, Paracels v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča i/. Trsta — predstava bo v Prešernovem gledališču Boris A. Novak, Velika in mala luna v izvedbi SNG Drama Ljubljana - predstava bO V Prešernovem dališču za Gimnazijo Kranj Boris A Novak, Velika in mala luna — predstava v Prešernovem gledališču Pogovori v hiši Kar Is tein v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane — predstava bo v garažah UJV Martin Krpan v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane ~ predstava v Prešernovem gledališču za Clim-nazijo Kranj Martin Krpan — predstava v Prešernovem gledališču I. Pregelj-M. Kmecl: Plebanus Joannes v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice — predstava v Prešernovem gledališču za Šolski center za blagovni promet Kranj Plabanus Joannes — predstava v Prešernovem gledališču G. Gluvic-M. Zupančič, Mardcore v izvedbi eksperimentalnega gledališča Glej iz Ljubljane — predsuiva v garažah UJV R. Šeligo, Svatba v izvedbi gledališča August Gesarec iz Varaždina — predstava v Prešernovem gledališču Zakaj fantkv jočejo v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Murske Sobote — predstava nu Osnovni šoli Bratstva in enotnosti Kranj Zakaj fantki jočejo — na Osnovni šoli Stane Žagar Kranj A. Goljevšček, Pod Prešernovo glavo, v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane — predstava v Prešernovem gledališču za Gimnazijo Kranj Pod Prešernovo glavo — predstava v Prešernovem gledališču J GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 22. FEBRUARJA 198$ pomen česna v prehrani Velika zdravilnost česna sloni na treh organskih snoveh, to so žveplo vsebujoče eterično olje ali alilpropildisulfid, nadalje organsko vezana jodova spojina in organska kremenčeva kislina. Te tri snovi v prevelikih količinah dražijo sluznico in kožo. V manjših količinah povečujejo prekrvavljenost sluznice in spodbujajo prebavne organe, kar zdravi zaprtje, driske, pospešuje delovanje jeter in žolča. Česen tudi preprečuje gnilobne procese v črevesju, zdravi bolezni dihal, zlasti je učinkovit pri zdravljenju tuberkuloze. Ker česen ugodno deluje tako na črevesje, srce in pljuča, ga smatrajo za najstarejšo zdravilno rastlino. V česnu je tudi precej fo-storja, 134 mg na 100 g, 38 mg je kalcija, 33 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina BI in B2 ter 0,6 mg niacina. Najpogosteje uporabljamo Barbara Kregar, dipl. ing., kozmetičarka in pedikerka nega za moške Tudi moški potrebujejo specialno nego kože, kajti koža moškega se v pomembnih točkah razlikuje od kože ženske. Četudi je močno razširjeno mnenje, da je moška koža dovolj čvrsta, da lahko shaja brez nege, ne smemo prezreti, da je tudi obremenjena z nečistim ozračjem, toplotnimi spremembami in z vsakodnevnim britjem. Marsikateri moški je to že spoznal in se zaupal specialni kozmetični negi. Mnogi pa ne vedo, da bi svoji koži lahko občutno pomagali. Čeprav kozmetična industrija reklamira dovolj moške kozmetike, je le-ta še vedno zapostavljena. Večina moških da prednost prhanju zjutraj in po športu. Mnogi se pri prhanju poslužujejo penečih kopeli z izbranimi rastlinskimi olji, ki imajo velike negovalne sposobnosti. Gladka in dobro prekrvavljena koža da prijeten in svež občutek ves dan. Po napornem dnevu tudi kopel z dodatki eteričnih olj ne zgreši svojega cilja. Zaradi izsušenosti moramo po kopeli ali prhanju kožo natreti z losionom za telo. Potenje je najbolj naraven pojav na svetu. Pot kot tak je brez vonja. Toda na zraku, v dotiku z bakterijami, se razkroji in oddaja neprijeten vonj. Moški se običajno pod pazduho ne brijejo, zato imajo bakterije ugodne pogoje. Deodoranti vsebujejo antibakterijske komponente, ki preprečujejo razkroj potu in s tem neprijeten vonj. Antiperspi-ranti zožujejo pore in s tem zmanjšujejo potenje. Obe sredstvi vsebujeta decentni parfum, ki preprečuje neprijeten vonj. Električno britje je neproblematično in hitro, toda pri mnogih brivnik ne obrije dovolj globoko, zato se dlake ukrivijo in vrastejo v kožo. To vodi do vnetja. Zato uporabimo vodico Pre-shave. Po britju pa je še priporočljiva dezinfekcija z vodico After-shave. Vedno se brijemo po prhanju. Voda omehča dlake do 60 odstotkov. Tako ima moški, ki bi bil rad negovan od glave do nog, celoten program. Za končno nego uporablja moški Eau de Toilette ali Eau de Cologne z decentnim vonjem, katerega okolica le rahlo zazna. česnovo tinkturo, ki jo pripravimo iz 1/4 kg olupljenega česna namočenega za 14 dni v liter žganja. Steklenico zamašimo z voskom, jo postavimo na toplo in večkrat dnevno pretresemo. Precejena tinktura je uporabna eno leto. Za preprečevanje bolezni vzamemo vsak dan 10 do 15 kapljic te tinkture, pri omedlevi-ci pa s to tinkturo natremo čelo, pri močnih krčih pa pijemo tinkturo in z njo masiramo trebuh. Tudi na trdovratne rane dajemo v vato namočeno tinkturo. Čes-nova tinktura zdravi tudi nečisto mozoljasto kožo po obrazu, nespečnost, gliste, boleča pike žuželk, kožno jetiko in čire. Ker pa ima česen izredno močan duh, ki je nekaterim neprijeten, lahko v česnovo tinkturo damo 10 odstotkov cveta poprove mete ali pa validol to je mentolov ester baldrijanove kisline, tako popolnoma izgine duh po česnu. Poleg tinkture pa lahko uporabljamo strt česen , pomešan z medom za zdravljenje prehlada, hripavosti, bronhitisa, kašlja, krvnih potpludb — za kar pripravimo obkladek. Za zdrvljenje kamnov in bolečin v mehurju zmešamo tri strte stroke česna s toplim vinom in vse popijemo. Pri zdravljenju glist pa česnov sok pomešamo z mlekom. dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije zmrzline Mraz prizadene človeka postopoma. Najprej se pokažejo spremembe na tistih delih telesa, ki so od srca najbolj oddaljeni: prsti rok in nog, uhlji, nos. Govorimo o zmrzlinah. Če pa je podhlajeno celo telo, pa govorimo o splošni podhladitvi, po domače o zmrznjenju. Človek je pri zmrzlinah pri zavesti in čuti pekoče bolečine v prizadetih delih telesa; v začetku bleda koža postopoma postane rdeča, modrikasta; prsti ali uhlji so hladni, trdi. Kasneje nastanejo mehurji, koža je modrikasta, bolečine izginejo. V prvi pomoči moramo upoštevati nekaj osnovnih navodil: ne drgnite zmrznjenih delov telesa, dovoljeno je uživanje toplih, slad-kanih čajev, ne pijte alkoholnih pijač, ogrevanje mora biti postopno, počasno, previdno. Praktično bomo ukrepali tako, da gremo oziroma da prenesemo ponesrečenca v topel prostor. Roke ali noge potopimo v hladno vodo (10*C), na nos ali uhlje pa damo hladne ob-kladke. Z dolivanjem tople vode počasi segrevamo vodo, v kateri namakamo prizadete dele telesa. Šele po dveh urah smemo z dolivanjem segreti vodo na 40 stopinj. Če je bila zmrzlina resnejša — z modro kožo in mehurji — je po končanem ogrevanju treba prizadete dele pokriti s sterilno gazo in preprečiti gibanje z imobilizacijo. Tako oskrbljen ponesrečenec mora po najkrajši poti k zdravniku. Začetne zmrzline se že pokažejo v pojavu, ki mu po domače rečemo, da nam »zanohta«. Bolečine se pokažejo v prstih ali uhljih, ko pridemo v topel prostor. Roke hladimo v snegu ali pod curkom hladne vode, na ušesa pa damo hladne obkladke — in bolečine bodo popustile. Trenja in masaže ne priporočamo. Tudi zmrzline je moč preprečevati. Pn daljši hoji v snegu in ob mrazu se je treba toplo obleči in obuti. Ne pozabite, da vlažne noge ali roke najhitreje zmrznejo. Obutev mora biti nepropustna za vodo in dovolj prostorna. Rokavice s prsti so manj primerne kot tiste brez prstov. Oslabel starostnik ali otrok, la* čen, neprespan ali vinjeni utrpi zmrzline prej kot drugi ljudje. Kajenje zoži žile tudi v oddaljenih delih telesa, zato se ga je treba izogniti, če ste izpostavljeni mrazu. Ne podajajte se v velikem mrazu na neznane izlete in ne odhajajte pozimi zvečer sami, mogoče vinjeni iz gostilne domov, če je pot dolga in osamela-Na otroke, ki so v snegu v velikem mrazu celo popoldne, lahko pride do zmrzlin, če so neprimerno obuti in oblečeni. Prej ali slej se obleka in obutev premočita. To pa lahko prepreči' te, če ga pravočasno pokličete, da se preoble-če. Ozebline so stare posledice manjših zmrzlin. Gre za prizadetost žil, zato se ob spremembi vremena pojavijo bolečine, pečenje in srbenje kože. Pregnali jih boste z izmeničnimi kopelmi in masažo. dr. Tone KOŠIR Točno — No otroci, kdo mi lahko pove kakšen primer za »odgovornost«? — Jaz, tovariš: na hlačah imam dva gumba; če se eden odtrga, nosi drugi vso odgovornost. po pustu teknejo ribe krompir še malo drugače Krompir a la Garbo Očistite nekaj velikih krompirjev. Ne olupite jih, prerežite jih in izdolbite večino sredice, tako da ostane le 1 cm debela stena. Lupino krompirja premažite z oljem in specite v pečici. S takim krompirjem je svoje redke goste postregla slavna Greta Garbo. Kraljevi sesekljani krompir V posodi segrejte 1 žlico olja. Dodajte 20 dkg neolu-pljenega, skuhanega sesekljanega krompirja in 20 g drobno sesekljane čebule. Začinite s soljo. Potem dodaj- te 3 žlice mleka in kuhajte brez mešanja, dokler se -na dnu ne zapeče. Nato obrnite krompir kot omleto in postrezite s peteršiljem. Domače tanko ocvrte krompirjeve rezine Tega krompirja lahko pojeste, kolikor hočete. Krompirja ne olupite, le dobro ga očistite in narežite na tanke rezine. Te na široko naložite na pekač, rahlo premažite z oljem, posolite in pecite pri zmerni vročini 40 minut. Ugasite ogenj, krompir pa naj ostane še 15 minut v pečici. Skuše s slanimi sardelami Potrebujemo: 1 kg skuš, 60 g slanih sardel, 2 dl olja, 0,5 dl kisa, 50 g čebule, 30 g kaper, list peteršilja in 2 g popra v zrnju. Skuše očistimo in operemo ter damo kuhat v osoljeno mrzlo vodo. Dodamo na kose narezano čebulo in poper. Ko voda zavre, pustimo ribe kuhati še 5 minut. Potem skuše vzamemo iz vode, jim odstranimo glave in srednje kosti. Kose samega mesa položimo na krožnik. Zdaj posebej na drobno sesekljamo slane sardele (filete) in jih damo na vroče olje, dodamo kapre in kis in malo popražimo. To omako zdaj prelijemo čez skuše. Pustimo, da jed, preden z njo postrežemo, malo postoji, da se meso navzame dodatkov. Jed je posebno okusna, če jemo hladno. Škarpina s krompirjem Potrebujemo: 1600 g škarpine, 1000 g krompirja, 100 g čebule, 10 g česna, 1,5 dl olivnega lovorjev list, poper in sol. Krompir olupimo, operemo ^ razrežemo na večje kose. Pole-2' mo ga v namazano posodo za p čenje, dodamo na večje kose 113 rezano čebulo, drobno seseklj8 česen in lovorjev list. Posoli1? in popopramo, prelijemo s P0' vico olja in damo peči v Pe^.'c°0 Med tem časom skrbno očisti"! škarpine, porežemo bodice, op? remo, osušimo in z notranj strani posolimo. Ko je kromP' že na pol mehak, položimo o1*, krompir škarpine. Prelijemo J1 še s preostankom olja in pečen" na temperaturi okoli 220 stop1™ 30 do 40 minut. Ribe servira«1" na podolgovate krožnike, 0^r°, njih pa naložimo krompir in r nudimo. Oba recepta sta vzeta iz ke receptov istrska kuhinja, zbir po skusite! Oboje je izredna p°s stica. In ribe bodo prav zdaj Ir pustnih norčijah, ko smo se p^ objedli suhega mesa, dobro dele Kulturni praznik v Adergasu Osmega februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. Takrat se spominjamo smrti Franceta Prešerna. Ob tem dnevu so bile po vsej Sloveniji številne prireditve. Tudi v Adergasu smo praznovali kulturni praznik v nedeljo, 10. februarja. Velika množica si je ogledala srečanje treh dramskih skupin: prvo igrico Žogica nogica so igrali igralci iz Trboj, Pepelko igralci z Visokega, Cil-kino punčko in Prodajalko Metko pa so igrali domači igralci iz Adergasa. Igrica Žogica nogica pripoveduje o žogici, ki je imela roke, noge in glavo. Ker je razbila lonček, je odšla z zmajem. Dedek in babica sta jo iskala in jo na koncu našla pri zmajih. Pe-pelka pripoveduje o deklici, ki je ves dan samo pospravljala, za druge stvari se pa ni zmenila. V igricah Cilkina punčka in Prodajalka Metka se otroci igrajo. Cilkina punčka je zbolela, zato je njena mama poklicala zdravnika. Med tem časom pa je prišel Cilkin brat in namesto punčke v voziček položil svojega medvedka. Ko je prišel zdravnik, je moral pregledati oba. Igrica Prodajalka Metka pripoveduje o trgovki, ki je izgubila zadnjo stranko. Zato je morala zapreti trgovino. To srečanje kulturno umetniških društev mi je bilo všeč, saj tako spoznavamo kulturno življenje v drugih vaseh. Igralci pa so spoznavamo med seboj in si izmenjujemo izkušnje. Vsaka igrica je bila po svoje zanimiva. Predstava je trajala dve uri. Predsednik KUD Borec je Silvo Sire. Je zelo delaven, saj skrbi za kulturno življenje v naši vasi. Skoraj vsakih štirinajst dni imamo kakšno kulturno prireditev. Sam napiše tekste za igrice in skrbi za izvedbo, zato smo zelo ponosni na svojega predsednika. Nismo pa zaprti le v domači kraj, ampak imamo svoje nastope tudi drugje po Gorenjski. Knjižničarski krožek Nada Sajevic in Mat je Vreček, 6. b OŠ D. Jenko Cerklje Tudi mi smo imeli kulturni dan co pred knjižnico, da smo kupili Odmeve izpod Krvavca in prebrali marsikaj zanimivega o sebi in o našem delu. V šolski dvorani so nas že čakali lutkarji naše šole, ki so zaigrali igrico Ukradeni nosek. Kulturni dan smo sklenili z ogledom filma Kapetan hizula hali. Zgodba se dogaja med vojno, glavni junaki so trije dečki. Enemu izmed njih sovražniki ubijejo deda in sedaj mlad fant postane kapitan dedo-ve ladje. Zaradi številnih kulturnih dejavnosti, ki smo jih imeli to dopoldne, smo bili zadovoljni. Tako smo tudi mi prispevali drobec h kulturnim prireditvam ob 8. februarju. Marija Grošelj, 6. d knjižničarski krožek OS Davorin Jenko Cerklje V petek, 8. februarja, smo imeli na šoli kulturni dan. Spomnili smo se našega največjega pesnika Franceta Prešerna in velikana naše revolucije Edvarda Kardelja, po katerem nosi ime pionirski odred naše šole. Najprej smo si ogledali igrico Obtoženi volk, ki so jo zaigrali učenci osnovne šole Bratstvo in enotnost s Planine. To je moderna priredba oziroma nadaljevanje Grimmove pravljice Rdeča kapica. Nato smo imeli malico, sledil pa je zanimiv ogled razstave del slikarjev amaterjev iz naše okolice. Razstavljali so: Lojze Kalinšek, Damjah Štirn, Dolf Starovašnik. Predstavili so se tudi učenci foto-krožka s svojimi fotografijami. Učenci knjižničarskega krožka smo pripravili razstavo o Edvardu Kardelju in Francetu Prešernu. Da ne bi leteli prehitro mimo razstave, smo morali ugotoviti naslove objavljenih Prešernovih pesmi ter se naučiti eno pesem. Izredno veseli so bili tudi člani ui«juu4an.o£a odbora šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca, ki so izdali ob kulturnem dnevu letošnjo prvo številko. Vsi smo oblegali stojni- 8. februar — kulturni praznik 8. februar je kulturni praznik. Na ta dan leta 1849 je umrl dr. France Prešeren. V spomin-nanj smo imeli v šoli proslavo. Sodelovala sem pri pevskem zboru. Zapeli smo tri pesmi. Na obisk v šolo pa sta prišla pisatelj Slavko Pregel in urednik Cicibana Božo Kos. Slavko Pregel je po rodu Ljubljančan. Napisal je kar veliko knjig: Strašna bratranca, Geniji v kratkih hlačah in druge. Piše dve novi knjigi. Vprašal nas je, kakšen naslov naj ima knjiga, da se bo začel z besedo »Geniji«. Večina je bila za to, naj bo »Geniji brez hlač«. To smo se smejali. Božo Kos se je predstavil kot urednik Cicibana. Povedal je, kako Ciciban nastaja. Najprej mora urednik poiskati pisatelje ali pesnike, da mu napišejo kratko zgodbo, pravljico ali pesem. Potem vse skupaj zbere in pošlje v tiskarno. Tam gre čisto bel papir skozi valje, nanj pa natisnejo tekste, članke, pesmi... Pri barvanju je težje. Stroj uporablja štiri barve: rumeno, rdečo, modro in črno. Če potrebujejo drugačne barve, jih morajo zmešati. Potem gredo pobarvani listi čez tako imenovano »pečico«. Tam so številni plinski ognji. Papir hitro drvi čeznje, pri tem pa se barve posušijo. Ce pride do okvare, se papir vžge. Proti koncu proslave nam je Božo Kos narisal nekaj risbic. Nekaj po drugi uri sem prišla domov. Mamo je že skrbelo, kje hodim toliko časa. Povedala sem ji, kako je bilo in pomislila, kako lepo bi bilo, če bi na tak način še velikokrat proslavljali kulturne dogodke. Martina Horžen, 5. b OŠ heroja Bračiča Tržič Tudi jaz sem doživela kulturni praznik 8. februarja praznujemo kulturni praznik oziroma obletnico Prešernove smrti. V spomin na Franceta Prešerna po vsej naši domovini prirejajo proslave, predvajajo filme, opere in igrajo igre. Za kulturni praznik smo si učenci sedmih in osmih razredov ogledali filmsko opero Knez Igor. Čeprav je nismo dobro razumeli, saj je bila v ruskem jeziku, nam je bila vsem všeč. Pripovedovala je, kako knez Igor odide v vojsko, mesto pa prepusti mlajšemu bratu. Ko je brat vladal v mestu, so ljudje začeli popivati, le Jaroslava je težko pričakovala svojega moža Igorja. Ko se Igor vrne v mesto, zopet srečno zavlada in skupaj z ljudstvom odide na vojsko. Po filmski predstavi smo odšli na proslavo v šolo. Najprej so nam učenci zaigrali Prešernovo Turjaško Rozamundo, ki smo si jo z zanimanjem ogledali. Nato pa nam je Pekov pevski zbor zapel nekaj Prešernovih pesmi. Proslava se mi je zdela zelo dobra, saj smo se z njo spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Katja Premrl, 7. a OŠ heroja Bračiča, Tržič Slalom v Bormiu Komaj sem čakal nedelje in moškega slaloma na svetovnem prvenstvu v Bormiu v Italiji. Zelo sem bil vesel, ko je Bojan Križaj s štartno številko ena dosegel drugi čas prvega teka. Zadovoljen sem bil, da sta se dobro uvrstila Tomaž in Rok. Zelo žal mi je bilo Jožeta, saj je Škofjelo-čan. Med odmorom smo kosili in zopet težko čakali drugega teka slaloma. Vsi smo želeli, da bi Bojan dobil medaljo. Toda športna sreča tokrat ni bila na njegovi strani. Bil je peti, kar je prav tako odlično. Tudi Roka ni spremljala sreča, čeprav je imel najboljši vmesni čas. Bravo fantje, pa drugič, morda v Kranjski gori! Domen Poljanec, 3. b OŠ Peter Kavčič Škofja Loka dopisniški krožek Obiskala nas je Ela Peroci Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, da nas bo obisk3'3 Ela Peroci. Prišla je 8. februarja, ko praznujemo kulturni Praznlv Priredili smo proslavo. Nastopili smo z recitacijami, šolski PeV*L zbor pa je zapel nekaj pesmic. Nestrpno smo čakali, kaj nam bo P:, vedala Ela Peroci, saj poznamo precej njenih knjig. Prebrala na«1; odlomek iz knjige Aja tutaja. Potem je odgovorila na naša vpras nja. Na koncu nam je podelila bralne značke. Želim si, da bi nas še kdaj obiskal kak pisatelj ali pisateljic3, Janja Solomun 2. a, OŠ Kokrica Sneženi mož Med zimskimi počitnicami smo se s prijateljicami dogovarjale, da bomo naredile velikega sneženega moža. Začele smo valiti kepe. Kar naenkrat se je Suzana spomnila: »Sneženi mož bo stal pred našo hišo!« Jaz sem vzkliknila: »Kar misli si, snežak bo stal pred mojo hišo!« Toda s tem se ni strinjala nobena od prijateljic. Vsaka je hotela da bi imela sneženega moža pred svojo hišo. Predlagala sem, da snežaka postavimo na sosedovem travniku. Vse so bile za to. Spet smo začele delati sneženega moža. Suzana je prinesla velik rdeč korenček in staro metlo. Marjana je prinesla premog, ki bo služil za gumbe in snežakove oči, jaz pa sem prinesla star lonec za klobuk. Čez nekaj trenutkov je na travniku že stal velik sneženi mož. Bile smo vesele, da smo se. tako lepo sporazumele. Emira Konjevič, 6. b OŠ Cvetko Golar V petek, 8. februarja, * imeli proslavo. Praznovali s^ slovenski kulturni praznik- ,( proslavo smo povabili pisatelj, Elo Peroci. Pred proslavo se^' jo predstavljala zelo mlado, 9 t sem jo videla, se mi je zdela K stara. Učenci naše šole smo P^ pravili nekaj točk. Ko smo P^j slavo končali, smo pisateljic0^; suli z vprašanji. Skoraj na J vprašanja nam je odgov°\jj Prebrala nam je pravljico, 14 J, je napisala. Na koncu nam delila Prešernove značke M plome. Prvo srečanje z Elo ™ ci mi je bilo všeč. Petra Mikloša 4. a OŠ Kokrica NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK' PLAČATE MANJ Z* MALI OGLAS. J PETEK, 22. FEBRUARJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 23. 2. 8.00 Poročila - 8.05 Kmečke otroške igre: Kačji ris - 8.20 T- Pavček: Čenčarija - 8.30 A. Ingolič: Udarna brigada, Ponovitev 5. dela lutkovne nadaljevanke - 8.45 Pedenj-žep - 9.15 Miti in legende, Egipčanski miti: Zgodba o dveh bratih - 9.30 Otroška televizija: Rumena oddaja, nanizanka TV Beograd -10.00 Periskop - 10.30 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic, 1. del. kanadska poljudnoznanstvena serija -10.55 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Danes — Galerijo Maribor -H.35 Spoznano neznano, oddaja o znanosti - 12.15 Poročila (do 12.20) - 15.25 Poročila - 15.30 Poslednji Mohikanec, ameriški film -17.00 PJ v košarki: Jugopla-stika : Partizan, prenos -18.30 Boj za obstanek: Labod trobentač, angleška dokumentarna serija - 20.00 Naše 36. srečanje - 21.35 Zrcalo tedna - 21.55 Gervaise, francoski film (ČB) - 23.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže 12.50 Test - 13.05 Potomec, »ndijski film - 15.15 Hobit, 1- del otroške predstave -18.15 Filmovnica - 16.40 No- ra hiša, jugoslovanski film -18.15 Zgodbe iz delavnice, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nepalske impresije, dokumentarni film - 20.25 Portorož: Video-mix, prenos Opomba: PJ v nogometu Kranjska gora: Svetovni pokal v akrobatskem smučanju 18.00-20.15 Hokej -EV 5. tekma Superfinala Jesenice — CZ NEDELJA, 24. 2. 8.45 Poročila - 8.50 Živ žav — Risanke, Smrkci - 9.40 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 10.10 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 5. dela italijanske nadaljevanke - 11.20 V ritmu Čardaša, češkoslovaška glasbena oddaja -11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 15.35 N. Novak: Gledališče v hiši, 4. del humoristične serije TV Beograd - 16.30 Poročila - 16.35 Visok pritisk, zabavnoglas-bena oddaja TV Koper -17.30 Pusti jim smeh, ameriški film - 20.00 Geniji ali genijalci: Šola je drugi dom, l.del TV nadaljevan- ke - 21.00 Športni pregled -21.30 Beseda da besedo, pogovor z Poldetom Bibičem -22.05 Svetovni pokal v akrobatskem smučanju, reportaža iz Kranjske gore (za I NT in J RT I) - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Ljubljana: PJ v košarki (ž) - Iskra Delta Jezica : Monting, prenos - 17.00 Nedeljsko popoldne - vključitev v oddajo -17.45 Kako pokvariti srečno razvezo, ameriški film -18.55 Premor - 19.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Hajduk - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kuvajt, dokmentarna oddaja iz serije Moja domovina - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 TV kinoteka: Atalanta, francoski film (do 22.20) PONEDELJEK, 25. 2. 1985 8.45 TV v šoli - 17.35 Poročila - 17.40 Otroška televizija: Plava oddaja, vzgojno zabavna nanizanka TV Beograd - 18.10 F. Rudolf: Čarobna vrtavka: 1. del igrane zgodbe - 18.25 Posavski obzornik - 18.45 Mladi za mlade -20.00 L. La Plante: Vdove, 5. del angleške nadaljevanke - 21.00 Aktualno - 22.00 Glasbeni večer: Zdravko RADIJSKI SPORED SOBOTA, 23. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanje republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18-30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 20.00 23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Luis Pales Matos: Pesmi - 23.15 Od tod do polnoči 00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 24. februarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan " 9 05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdra-vlJajo -14.20 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas do-ma - 15.30 Nedeljska repor-^ža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -0005-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, ■»« februarja Prvi program 4-30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - Pavel Mi-nelčič - 9.05 Glasbena matica - 10.05 Rezervirano 2a •.. - 11.05 Ali poznate ... * 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami -21.05 Emil Gilcls z Berlinsko filharmonijo in dirigentom - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 26. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -i- glasba -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 21.05 Radijska igra-22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 27. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -12.10 Veliki zabavni orkestri - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Zborovske pesmi Petra Ko-njoviča, Miloja Milojeviča in Stavana Hrističa - 20.00 Koncert za besedo - Razpoloženje - 20.28 Nova posnet- ka pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnj akove 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Nabuc-co« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor ČETRTEK, 28. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - -14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Z ansamblom Mihe Dovžana - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Violinska spevnost Fritza Kreislerja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 1. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Slovenski skladatelji mladim violinistom (3. oddaja) -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . .. -11.05 Ali poznate ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz zakladnice Josepha Hayd-na: Simfonija št. 96 v D-du-ru - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio sob 17.00 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Gremo v kino -19.45 Pojemo in godemo -20.00 Zakaj imamo radi -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in starega ata MATEVŽA VENGARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi dr. Jensterlu za njegovo dolgoletno zdravljenje, dr. Mencingerju in osebju Internega oddelka. Hvala pevcem za zapete žalostinke in pihalnemu orkestru jeseniških železarjev za spremstvo na njegovi zadnji poti, Jaku Svetini za poslovilne besede in gospodu župniku za obred. HČERKA ELZA Z DRUŽINO Švikaršič — zapisovalec in prireditelj koroških ljudskih pesmi - 100-letnik -22.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, 35. del ameriške nadaljevanke - 22.00 Hit meseca TOREK, 26. 2. 1985 8.55 TV v šoli - 17.50 Poročila - 17.55 Trio kitar, glasbena oddaja - 18.10 Miti in legende: Zgodbe o mezopo-tamskih bogovih - l.del, nanizanka TV Beograd -18.25 Gorenjski obzornik -18.40 Prva ljubezen, dokumentarni film - 20.00 P. Turrini: Lov na podgane, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica - 20.55 Integrali, oddaja o kulturi - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste poglejte - 19.30 TV dnevnik -20.00 Folk parada - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.50 Izobraževalna oddaja (do 22.20) SREDA, 27. 2. 1985 9.00 Test - 9.15 TV v šoli -17.35 Poročila - 17.40 Naredimo oblak - 17.55 Ž. Petan: Obtoženi volk, 3. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.00 Svet na zaslonu - 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -• 20.50 Film tedna: Nora, angleški film - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, angleška otroška serija - 18.15 Nekoč in danes, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasba na zaslonu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbena dogajanja -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Življenje in ne film, dokumentarna oddaja 21.50 6. zagrebški sejem jazza - 22.35 Po vodi in sledi, oddaja iz kulture ČETRTEK, 28. 2. 1985 9.00 TV v šoli - 17.35 Poročila - 17.40 Vajevec-Dedako-vič-S. Pavček: Pepelka na obisku (po motivih pravljic Ele Peroci) - 18.10 Paul Strover: Pepe s trobento -18.25 Dolenjski obzornik -18.40 Obramba in samozaščita - 20.05 Tednik - 21.10 P. Haawikko: Železna doba, 3. del finske nadaljevanke -22.40 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Znanost -18.45 Mali, veliki svet, za-bavnodokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Železna doba, 2. del finske nadaljevanke - 21.20 Poročila - 21.25 Umetniški večer - W. Shakespeare: Ukročena trmoglavka, predstava IPIK Split (do 23.40) PETEK, 1. 3. 1985 8.45 TV v šoli - 17.35 Poročila - 17.40 Čiv čiv, še dolgo bom živ, prvi del - 17.55 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Ajdna, ponovitev izobraževalne oddaje - 19.00 Spekter: Raziskave ledenikov -20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Krištofovo zorenje, 2. del dokumentarne serije - 20.40 Ne prezrite -20.55 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 21.45 TV dnevnik II - 21.55 Človek slon, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Ženska in alkoholizem -izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub -19.30 TV dnevnik - 20.00 Resna glasba - 20.45 Včeraj, danes, juti i - 2100 Vidiki, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino. Črna seri ja, francoski film NAGRADNA KRIŽANKA LiNHARTO VO R0JST NO MESTO PRIPRAVA ZA IZPARE VANJE V0 0E IZ 7IVII NEKO JAPONSKI PLEMIČ STANE LIPAM SESTAVIL R NOČ ZAZNAMO VANJE, OZNAČE VANJE TOMISLAV NERALIČ URADNI RAZGLAS 0OL0K NAJVEČ JA RIBA PRIIMEK DVEH STAR S0VJITSK ATLETINJ SOTOČJE REK AMERIŠKI MIKR0BI0 LOG. KI JE VPELJAL CEPIVO PROTI OTROŠKI PARALIZI MES10 BLI ZU NOVE GORICE CIM0S0V AVTO ČU EN TRTA 5 SVETLO RDEČIMI GROZDI SMUČARKA /AVALHAV VELIME STO V PA KISTANU IGRALKA MAGNANI VELIK KOS POHIŠTVA MZ0ZEM MESTO ZNA NO PO SIRU OLGA VIPOTNIK PREBIVA IEC S0SE0 NJE DRŽAVE ČLOVEK NA mncm NIKOLAJ KOPERNIK NEKO RUSKI VLADAR BOJNI STRUP VIJAČNA PRIPRAVA ZA STI SKANJE ZAČETNI GLAS. U GLASITEV |v glasbi) NEKO IME TOVARNE ISKRA V RETEČAH KRALJ BO G0V PRI STARIH EGIPČANIH KONEC POLOTOKA KRČEVINA. LAZ VRSTA ZOfE Gl MESTO JORDANIJE ST JUGOSl ŠAHOVSKI MOJSTER STAR0SL PIJAČA TOVARNA V CEUU OREL IZ GERM Ml T0L0GLIE K0NČEK SUKANCA Gl MESTO LIBERIJE GL MESTO ITALIJE HRV SLIKAR IN KARI KATURIST NEMŠKA PESNICA SEIOEL IGRALKA 0OR MALEZU SKI ŠAH MOJSTER Rešitev nagradne križanke z dne 15. februarja: Titov Veles, Aleksandra, sokotra AK, sliva, karo, OA, Ivkov, hčerka, Oblak, Rnič, arah, Litva, sap, Volga, melanca na, taca, irci, RN, kor, dar, ate, varan, meglica, Ka, Koriolan, Mansart. Prejeli smo 138 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Dora Tone jc, Lesce, Finžgarjeva 10, 2. nagrado (150 din) prejme Božo Šini u nar., Kranj, Župančičeva 30, 3. nagrado (100 din) prejme Mara Babnik, Medvode, Kržišniko- va 6. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 27. februarja do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. VARČNI GORENJCI! številke imajo svojo govorico. Takšno ali drugačno. V njih se skriva delo, mnogi napori, uspehi in še kaj. številke govorijo o življenju, ki ga živimo, o delu, ki ga opravljamo, o rezultatih, ki jih dosegamo. Tako tudi številke, ki posegajo na izredno pomembno področje delovanja Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, na področje stanja sredstev, ki jih delovni ljudje in občani zaupajo v hranilnih vlogah ali najrazličnejših računih in drugih postavkah gorenjski temeljni banki Ljubljanske banke. Denarna sredstva občanov predstavljajo v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske že nekaj let več kot četrtino vseh sredstev, s katerimi banka razpolaga. Ta sredstva uporablja banka za reševanje denarnih potreb varčevalcev in kot dopolnilna sredstva za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije združenega dela. Skupna sredstva prebivalstva so se v letu 1984 povečala za 6.032 milj. din oz. 52 % (v letu 1983 za 42 %) Od nominalnega porasta odpade 1.304 milj. din na obresti, 2.733 milj. din pa je bilo tečajnih razlik. Dinarska sredstva so se povečala za 3.356 milj. din oz. 57 % ( v letu 1983 za 18%). Hitrejša rast je rezultat intenzivnejšega varčevanja občanov zaradi znatnega povečanja obrestnih mer. Gibanje dinarskih sredstev občanov je tesno povezano tudi z gibanjem osebnih dohodkov. Devizna sredstva so bila konec leta za 2.676 milj. din (48 %) višja. Ob upoštevanju deviznih obresti 128 milj. din in tečajnih razlik pa so devizna sredstva realno padla za 3,4 0 Del tega padca je posledica velikega odkupa deviz od občanov Dolgoročna sredstva, vezane dinarske in devizne hranilne vloge, dobivajo zaradi višjih obrestnih mer med varčevalci vse večjo veljavo. Tako nam te številke med drugim še govorijo, da so akcije kolektiva Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske rodile lepe rezultate, da vzpodbujanje denarnega varčevanja dosega svoje cilje. Te številke so tudi rezultat izplačevanja osebnih dohodkov in pokojnin prek banke, so rezultat dela med mladimi varčevalci in seveda, zaupanja delovnih ljudi in občanov do svoje banke. /O ljubljanska banka Temeljnaijanka Gorenjske ___.:_._:_:_.___' - ■ ■_,_ ._ O LAS 8. STRAN PETEK* 22 februarja 1985 GLASOVA OKROGLA MIZA Vsi se moramo zavedati, da se mudi Nas je zakon o varovanju kmetijskih površin, kar zadeva stanovanjsko gradnjo, res šokiral? — Prevladuje prepričanje, da za pridobitev potrebne dokumentacije (ki je ni) za gradnjo, ni težav z denarjem. Res pa je, da bo treba zagotoviti denar za opremo stavbnih zemljišč, če bomo hoteli graditi. — Pričakujemo lahko precejšnje spremembe v sedanjem razmerju med blokovno in zasebno gradnjo. — Osnovni kazalci za gradnjo v Bitnjah, ki naj bi se začela po letu 1990, bodo kmalu znani Kranj — Zakon o varovanju kmetijskih površin je na področju stanovanjske gradnje in prostorskega načrtovanja nasploh domala povsod zaostril pogoje oziroma možnosti na tem področju. To pa ni edini razlog za težave, ki so danes na področju stanovanjske gradnje. Prve ugotovitve so, da bo za prihodnje srednjeročno obdobje v kranjski občini treba skrbno opredeliti tako prostor, kakor tudi zagotoviti materialne in druge pogoje za gradnjo. V uredništvu smo se odločili, da pripravimo okroglo mizo o načrtovani gradnji v Bitnjah. Pri tem pa se seveda nismo mogli izogniti osvetlitvi problemov, ki se že zdaj kažejo na področju stanovanjske gradnje v občini. Pospešeno pripravljati dokumentacijo Podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Ferdo Rauter ocenjuje, da je ena osnovnih nalog v pripravah na nove planske dokumente jasna opredelitev območij z'tzidave v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pri tem je še posebej pomembno, da bo tekel proces priprave zemljišč za stanovanjsko gradnjo čimbolj tekoče. Zaradi spremenjene zakonodaje v zadnjem času v kranjski občini ni bilo moč zagotoviti večje gradnje stanovanj. Že zdaj bi morali imeti dokumente za gradnjo na tistrh kompleksih, kjer bo v prihodnje potekala. Teh pa ni in zato se je izvršni svet skupaj z družbenopoliti- Ferdo Rauter, podpredsednik izvršnega sveta Matjaž Drašak, komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve čnimi organizacijami odločil, da zaostri odgovornost pri pripravi dokumentacije. Tako je na tem področju opredelil čisto konkretne nosilce posameznih nalog. Letos bo zato treba pospešeno delati na pripravi dokumentacije, da bi v prihodnjih letih lahko zagotovili kontinuirano gradnjo. Pri tem pa je pomembno, da tovrstnega denarja v občini ne manjka. Težave se lahko začnejo, ko bo ta zemljišča treba komunalno opremljati za začetek gradnje. Spremenjeno razmerje V tem srednjeročnem obdobju smo v stanovanjski gradnji v občini beležili razmerje 55:45 v korist blokovne oziroma večdružinske gradnje. V prihodnjem obdobju nas čaka gradnja na območju Drulovke, Britofa (sever in Gorenje), Planine Jug, Planine III in opredelitev v zvezi s karejem oziroma cono A. Sicer pa usmeritev v občini kaže, da bo v tem obdobju zgrajenih okrog 400 enodružinskih stanovanj in 1500 večdružin-skih. To pomeni, da se bo povprečna dinamika gibala v razmerju 80:20 v korist večdružin-skih (blokovnih) stanovanj. Pa tudi na področju enodružinskih stanovanj naj bi prevladovala tako imenovana organizirana gradnja; kar pomeni, da bo družinske hiše moč na podlagi sedanje zakonodaje graditi le na podlagi izvedbenih načrtov. 1 Ob hudem mrazu w • se zaga počiva V Besnici se je obdržala le žaga pri Mlinarju, pa še ta po zaslugi krajevne skupnosti Besnica — Vode je dovolj, da bi Besnica lahko poganjala tudi kakšno malo elektrarno, vendar njena moč poganja le turbino na Udirjevi žagi Zg. Besnica — Čeprav je letošnja zima ostra, pri Mlinarju žaga kljub temu poje. Res da ne vsak dan; ko je najbolj mrzlo, tudi Lojze Udir pusti primrznjene hlode in gre po drugih opravkih. V grapi pod cesto je že tako bolj mraz, saj sonce pozimi tja dol skoraj tri mesece ne posije. Zatp ni prijetno izpod snega kopati zasneženo in zamrznjeno hlodovino ter jo valiti pod ostre zobe veneci-janke. »Zamrznjen les se sicer najlepše reže,« pravi Lojze Udir, »toda zaradi tega je treba žago kar naprej brusiti, po nekajkrat na dan.« Ko se ogreje tudi v tej grapi, se odtaja-ta tudi smola in sok v hlodovini, pa žaganje poteka manj gladko in tudi kvaliteta odrezanega se malce razlikuje od tistega pozimi. Sicer pa to dobro vedo kmetje, ki že vrsto let vozijo hlodovino na to za enkrat edino besni-ško žago. Pri Mlinarju je žaga pri hiši že 85 let. Leta 1900 so jo dogradili ob še mnogo starejšem mlinu. »Ko so pred časom hodili tod ŽAGA PRI MLINARJU — Pozimi ni žaganje hlodovine prav nič prijetno delo, saj je treba hlodovino kopati izpod snega in ledu. — Foto: L. M. okoli delavci od spomeniškega varstva,« pravi Udir, »so dejali, da je bil pri nas mlin še iz leta 1400.« Zdaj mlina že dolgo ni več, leta 1957 se je mlinsko kolo še vrtelo, nato pa ustavilo. Včasih je Besnica poganjala kar štiri mline in več žag. Sedaj je ostala le še ta pri Mlinarju. Torej bi bilo morda zdaj primernejše novo hišno ime — pri Žagarju. Toda mlin je bil prej in zato bo kajpak ostalo tudi to hišno ime. »Besnica ima skoraj vse leto dovolj vode, da poganja turbino, kadar pa je prenizka, je treba žago pognati na elektriko. Največ težav voda povzroča jeseni, ko začne nositi listje. Pred leti je bilo treba vse čistiti na roke, kar se je ujelo na grablje. Zdaj si pomagam z vstavljenim kolesom, ki odmeče največjo nesnago, da ne zamaši turbine. Ne gre le za listje, celo plastika se znajde v vodi,« se huduje Udir. So pa še druge težave. Iz pohlevne vode se lahko Besnica ob nalivih spremeni v nadležno povodenj. Lani, prav na Martinovo nedeljo, se je razlila čez jez in zalila hišo, da so domači bredli po deset centimetrov globoki vodi v kuhinji, pribučala je na žago in prestavila hlode, odplavila žaganje in lesne odpadke. Še huje je bilo leta 1924, ko je voda tako narasla, da je porušila Mlinarjevo hišo in spodkopala žago, česar se najstarejši Besničani še spomnijo. Mlinarjeva žaga v Besnici je skoraj v celoti še takšna, kakršno je postavil Udirjev oče, vsaj kar se tiče lesenih delov. Samo leta 1949 je bila vgrajena nova turbina. Žaga ni delala vsa leta, ker je bil Udir zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu. Zdaj pa znova žaga že neprekinjenih 14 let. Prav nenavadno je, .da je Udir dobival dohodek za svoje delo od krajevne skupnosti Besnica. Le-ta je pred več kot desetimi leti ugofovila, da so krajevne potrebe tolikšne, da bi se splačalo znova pognati žago. Zdaj torej spet poje, v zadovoljstvo besniških kmetov, ker jim ni treba daleč voziti hlodovine v razrez, Udir pa lahko opravlja delo, za katerega se je izučil. Okoli 800 kubikov lesa razreze na leto, pomagata mu le sinova, ki pa hodita še v šole. Mlajši hodi še v srednjo šolo — smer lesarstvo, vendar še nič ne obljublja, da bo čez leta žagal tako kot oče. Toda možnost, da tudi zadnja žaga na Besnici ne bo z leti utihnila, vendarle je. L. M. Tako ugotavlja Matjaž Drašak s komiteja za urbanizem gradbene in komunalne zadeve. Ne glede na to pa najbrž velja poudariti, da bo letos in prihodnje leto treba usmeriti napore za zagotavljanje gradnje enodružinskih stanovanj na območju mesta. V občini bo vsekakor treba preveriti vso obstoječo dokumentacijo in oceniti možnosti za gradnjo. Nesmiselno bi bilo, po mnenju razpravljalcev, preprečevati razreševanje stanovanjskih problemov ob pripravljenosti lastnih vlaganj v gradnjo. Dokumenti so eno, denar drugo Inž. Stanko Rebolj s Projektivnega podjetja Kranj pravi, da se po eni strani srečujemo z vprašanjem dokumentov, po drugi pa z denarjem za opremo zemljišč za gradnjo. Dogaja se, da denarja za organizirano stanovanjsko gradnjo (na večjih kompleksih) oziroma za pripravo zemljišč zmanjkuje. Vsakdo raje vlaga v samo gradnjo kot pa v komunalno opremo. S tem v zvezi je nekako opredeljen tudi interes za individualno gradnjo; na območju, kjer j 3 več objektov oziroma organizirana gradnja pa posameznik tudi težje uveljavlja svoje osebne interese. Usmeritev, da bi organizirano gradnjo v prihodnje opredeljevali v več manjših kompleksih v občini, po njegovem mnenju ob sedanjem pomanjkanju denarja za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč pomeni dodatno drobljenje teh sredstev. Bolj sprejemljivo bi zato bilo komunalno urejanje širših kompleksov za organizirano gradnjo. Strokovni sodelavec samoupravne stanovanjske skupnosti Ernest Mikoletič meni, da nas nova zakonodaja na področju stanovanjske gradnje do neke mere sili, da gradimo tam, kjer so zemljišča že opremljena ali pa vsaj deloma. Vendar pa zakonodajalec ne vztraja, da bi morali sedanja naselja (ki so pogosto slabo opremljena) tudi opremiti. Zato bi bilo morda dobro z občinskimi predpisi urediti, da se tudi obstoječa naselja komu- . nalno uredijo. Razen tega pa bi bilo treba na področju stanovanjske gradnje spremeniti tudi kreditno politiko. Ob sedanjih pogojih je danes marsikdo kreditno nesposoben za najetje posojila v višini 4 milijone dinarjev z odplačilom na 20 let. Zato nenehno tudi upada interes za etažne lastnike stanovanj v blokovni gradnji. Aleksander Belič, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti pa pravi, daj nas je zakon o varovanju zemljišč v kranjski občini nekako šokiral. Ocenjuje, da samoupravni sporazum oziroma tako imenovani B program zbiranja sredstev iz organizacij združenega dela, ki je osnova za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, res nismo spoštovali. Res pa je tudi, da nismo imeli pripravljenih ustreznih dokumentov, da bi denar, če bi bil, lahko porabili. Doslej pa se je še vedno izkazalo, da smo našli tudi denar za te namene, če je tako pokazala potreba. Samoupravna stanovanjska skupnost namreč stavbno zemljiški skupnosti še nikdar ni odrekla sodelovanja tudi na materialnem področju. Precej resnice pa je, kot kaže, tudi v tem, da smo na začetku tega srednjeročnega obdobja s predpisi očistili ceno stanovanj, ker smo iz nje izključili komunalo. Zdaj se prav zato dogaja, da stanovanjski dinar ostaja. Premalo pa smo pri tem mislili, da bi usposobili planerje na komunalnem področju. Marjeta Premelč iz Dompla-na ugotavlja, da smo doslej pri komunalnih standardih glede opreme stavbnih zemljišč, kljub zahtevam zakonodaje, prevečkrat pristajali na nujen minimum. To se je predvsem dogajalo pri zasebnih gradnjah. Pri organiziranih večjih gradnjah pa smo postavljali tud*i večje zahteve glede opremljanja. V prihodnje bomo s tem v zvezi morali slediti ciljem zakonodajalca. Ob tem pa se moramo zavedati, da je potreben določen čas za prido- bitev zemljišč za gradnjo. Prav zato pa je pravočasno pripravljena dokumentacija ključna zadeva v sedanjih razmerah na področju stanovanjske gradnje v občini, poudarja Tatjana Duplančič s stavbno zemljiške skupnosti oziroma Domplana. Od trenutka, ko vemo, kje bomo gradili, do trenutka, ko zastavimo gradnjo stanovanjskega objekta, namreč pretečejo povprečno štiri leta. Priprave za Bitnje potekajo normalno Ugotovitve in ocene udeležencev priprav za gradnjo v Bitnjah so, da priprave, ki so se začele pred dvema letoma, tečejo v glavnem po programu. Projektivno podjetje Kranj je zadolženo za programiranje primarnih in infrastrukturnih naprav. Za dispo-zicijski načrt, ki bo podlaga prvi fazi zazidalnega načrta, pa je zadolžen urbanistični in- -štitut Slovenije. Celotno nalogo spremlja projektni svet v občini. Do- junija bo izdelana geodetska podloga potrebnega zemljišča. Zdaj poteka usklajevanje pozidanih kompleksov z infrastrukturo (regulacija, ceste ...). Ko bo razrešeno vprašanje močvirja, sta na vrsti kanalizacija in vodovod. Vprašanje telefona in elektrike pa se že usklajuje. Na vseh področjih se hiti, da bi bila izhodišča vključena v srednjeročni in dolgoročni razvojni plan občine in da bi pravočasno vedeli, kolikšna sredstva bo od leta 1986 do 1990 treba vlagati v to območje, da bi bila prva stanovanja potem lahko zgrajena (recimo) 1992. leta. Že zdaj pa se kažejo nekatera odprta vprašanja. Eno takšnih in zelo pomembnih bo prav gotovo ogrevanje. Zagotovil za plin ni in bo treba upoštevati ogrevanje na premog. Naslednje vprašanje je, ali v takšno naselje postavljati v stanovanjih klasične peči ali ne. Ob tem pa bo treba preučiti možnosti glede centralne kotlarne v Savi. Naloge, ki se bodo vrstile v zvezi z Bitnjami pa so. Ugotoviti je treba, kdp bo poskrbel za stavbno zemljišče. Za zdaj kaže, da je bila prva faza prikazana preveč optimistično (glede sredstev). Najprej bo treba osušiti zemljišče. Upoštevati je treba, da je teren precej razgiban in da bo tudi gostota naseljenosti manjša kot na Planini. Spomniti pa velja, da je bilo na Planini nekaj investitorjev, ki jih tukaj, kot kaže, ne bo Kanalizacija bo vezana na Škofjo Loko. Zato se bo tovrstna gradnja najbrž začela na spodnjem koncu. Enako bo tudi z vodo; čeprav so težnje, da bi oboje začeli graditi na zgornjem koncu. Ob tem pa velja poudariti, da bi morala biti tovrstna realizacija oziroma priprava zemljišča za gradnjo zagotovljena z rednimi viri, ne pa s krediti. Trenutno pa prav to vprašanje na stavbnozemljiškem področju (in to ne samo v kranjski občini) ni rešeno. Prav bi bilo, da bi vprašanje razrešili z bodočo ustanovitvijo skladov stavbnih zemljišč. Priprave na ustanovitev teh skladov in sprejetje ustreznih predpisov v občinah potekajo trenutno povsod v Sloveniji. Na Gorenjskem pa v okviru skupščine gorenjskih občin na tem področju deluje posebna skupina. Kakorkoli že, pričakujemo lahko, da bo materialno vprašanje opremljanja stavbnih zemljišč silom prilik ustrezno razrešeno. To pa nenazadnje tudi v zvezi z Bitnjami pomeni, da bo pravočasno morala biti pripravljena celotna dokumentacija. Zato tako za bližnje srednjeročno obdobje kot za stanovanjsko gradnjo v Bitnjah v kranjski občini velja tale ocena Jožeta Pešaka, predsednika komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj: »Vsi se moramo zavedati, da se mudi. Mislim, da ni razlogov, da potrebni dokumenti za tako imenovano kontinuiteto stanovanjske gradnje ne bi bili narejeni. Res pa je, da so roki kratki, da je stanje dokaj napeto (in ve se, da je tudi odgovorno); vendar pa je vse skupaj izvedljivo!« A. Zalar Aleksander Belič, J skupščine samoupr^ 0 novanjske skupnosti £i tr. Jože Pešak, predsedfl^ , ^ teja za urbanizem, fP^\ in komunalne zadeve \x\ itr t* Nt Marjeta Premelč, Kranj REPORTAŽA PETEK, 22. FEBRUARJA 1985 9. STRAN O LA8 mČEVANJE V ZDRAVSTVU edicinska oprema je C: P'iice _ x okvir delo. Gorenjska sodijo bolnica na ■igj. -. Bolnišnica za gine- V ■Jani zaci j o F*ah ,'n porodništvo Kranj Patrična bolnica Begu-;V'minulih letih so bili stveni delavci v precejš-2avah, saj so jih pestili u broški in majhni oseb-, ."^i, v zadnjem letu pa a°slednim varčevanjem ;J°nalizacijo na vseh po-^dosegli dobre poslovne ^tor delovne organiza-|J°renjskih bolnišnic je' fj* Pavle Dolar, s kate-pih° Se Pogovarjali o pro-L ln težavah, o naložbah Fni 1 0 Poslovanju v treh KJskih bolnicah, ih Poslovno leto smo zadovoljivo, pokrili i stroške poslovanja, j ?redstva niso sproti do-nismo imeli amorti-"•a bi sproti nabavljali e dele in obnavljali J0, Oprema in sanitetni V sta se nenehno dražijo1 zdaj plačujemo po rJ.v,šiih cenah -«Cn.a podražitev je . ° vsem težavam so \ zadnja bila Usn I elJnih organi Nvr strpno in odgovor-*hiv ' storitve: noben ( 1 bil odklonjen, vsako-SekUdili naJboljše stori-a,Dne dohodke smo us-1 sproti, za to se je iz- $0 . avzela sindikalna orga t. e,°vna z m delavce redno m-P^a. Lahko rečem, da je na zavest na visoki tudi tedaj, ko so bili dohodki nekoliko slabša delitev dela nam je mogočila, da smo občut-anJšali odliv bolnikov v bolnice. Pri tem je od-Pomembno vlogo tudi Vn°st in usposobljenost j. nd Bolnica postaja M^^ga pomena, trualmo, da jo bomo funkcionalno in diagnostično posodobili. Ob veliki pomoči in razumevanju delovnih organizacij smo lahko nabavili ultrazvočno diagnostično opremo, v tem času pa razširili tudi diagnostično in terapevtsko dejavnost pri zdravljenju prebavil. Zavedamo se, da je nadaljnja posodobitev operativnega trakta nujna, zato naj bi kupili sodobni operacijski rentgen. Z velikimi napori smo na Gorenjskem ohranili otološko bolnišnično dejavnost. Prostorsko smo preuredili in posodobili otroški oddelek, trenutno pa preurejamo prostore centralne intenzivne terapije. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj je kvaliteta dela na domala evropski ravni (majhna obporodna smrtnost dojenčkov, malo porodov s carskimi rezi). Posebej velja omeniti veliko število pravočasno odkritih rakastih obolenj na vratu maternice. Spremljanje nosečnosti v kranjski porodnišnici poteka po najbolj sodobnih metodah, z rednimi ultrazvočnimi kontrolami, pri porodu pa uporabljajo najsodobnejše metode vodnega poroda. V tem srednjeročnem obdobju so veliko pozornost namenili tudi obnovi stavbe. Obnavlja se operacijska soba. Dobili smo novo operacijsko mizo. Nadaljnji razvoj dejavnosti zahteva, da se v tem srednjeročnem obdobju zgradi prizidek pri porodnišnici in s tem izboljšajo delovni pogoji. Psihiatrična bolnica Begunje zmanjšuje število postelj, ker poteka sprememba v samem strokovno medicinskem delu. Uveljavljajo se različne polhospitalne in dispanzerske oblike dela in zmanjšujejo hospitalizacijo: v zadnjih letih se je zmanjšala za 20 odstotkov. Takšno delo zahteva poglobljeno in intenzivno skupinsko delo. V Bolnici so nujne adaptacije in preureditve pro- Profesor PAVLE DOLAR, direktor delovne organizacije Gorenjske bolnišnice — Foto: D. Sedej štorov, razvoj moderne psihiatrije pa terja tudi nabavo nove diagnostične opreme. Osebni dohodki sicer zaostajajo, toda stroški so zelo porasli in zato se srečujemo s problemom nelikvidnosti. V strukturi cene ni upoštevana nujnost za oblikovanje trajnih obratnih sredstev, s katerimi bi krili inflacijsko naraščanje zalog zdravil, zdravstvenega in drugega materiala, rezervnih delov. Oprema je že 76-od-stotno iztrošena, uvozni postopki so dolgi, bolnice morajo za več mesecev vnaprej plačati dinarsko protivrednost za naročeno blago. V bolnicah menimo, da je financiranje dela gorenjskih bolnišnic treba obravnavati enakopravno z drugimi občinskimi in izvenregijskimi institucijami, če hočemo zagotoviti približno enak standard kot minula leta. Odstotek bolnikov v regijskih bolnicah se povišuje, kar vpliva na zniževanje stroškov, saj je povprečna cena zdravljenja znatno nižja od cen v bolnicah izven Gorenjske. A zavedati se je treba, da že preveč varčujemo na račun zaposlenih. Misliti je treba tudi na to, da v okviru možnosti v vseh bolnicah stalno nadomeščamo zastarelo medicinsko opremo in s tem zagotovimo bolnikom še kvalitetnejše zdravstvene storitve. D. Sedej plektrika ozimi dražja, oleti cenejša ^Jjfilom bo začel veljati nov tarifni sistem pri obračunavanju m* ue e*ektrične energije. Največja sprememba bo uvedba dveh sezon: ahL elektrika za polovico dražja kot poleti. Za vse spremembe [t . rečemo, da želijo spodbuditi varčevanje z elektriko in glede °ske elektroenergetskega sistema pravičneje krojiti račune »tr- Je hijeno elektriko. 8W~ ^e tako pomemb-*na našega življenja p°r b ^U odslikava kar ki Zelo zanimivi so Hsk p0rabi elektrike na ISX *S v zadnjih petnaj--1 *' v letih od 1976 do let S Povprečno 5-od-i so ~ stoPnJ°- Kasnejši zrcalna slika gospo- dah energetske krize, a elektrike v letih stot°J?®4 rasla s komaj p°rah° ° stopnJ°- La" [Porwa v Primerjavi z le- verid porasla za 5 odsto-Sp0^ ar se gorenjski elek- niSQQar^veniki pri napo-i>f~ i prida zmotili, saj n —j Fiuia zmouii, saj tovali 4-odstotni porast erJali so ga, ker so drugi r8lJe, posebej naftna fi'Jf°stali zelo dragi in tu-nanjkovalo jih je. Za 8rSo bile vrste dolge, drv ^0renjskem takorekoč moč kupiti v trgovini, Razumljivo. Marsikdo rze?e¥tUMati' da je ogre" P»ibii *° v primerjavi Prav Skrivi še vedno po-n0be-nič Je ne uide v dim- n^razu Pa je njo, v pa je najbolj fičn0 pr.izgati dodatno elektrGL ' Drug°d p0 sve" e8a r. nu vrhu ener-fja en*ka, pri nas pa so Porušena in na vrhu so naftna goriva, ki v ceni nosijo ne le drag dolar temveč tudi pezo nepreračunljivega razvoja naftnega gospodarstva v preteklosti. Toda tudi elektrika postaja ob upadajočem življenjskem standardu vse dražja in nikar naj vas ne presenečajo dodatne Roložnice, saj se je 1. oktobra lani podražila za 29,9 odstotka, 1. januarja letos pa za 33,5 odstotka, skupaj torej za 63,4 odstotka. Kmalu se res ne bo več pametno greti z njo,, kmalu varčevanje z elektriko ne bo več le trkanje na zavest, temveč življenjska nujnost tako v gospodinjstvih kot v tovarnah. Varčevanje in smotrna poraba elektrike pa sta neobhodno potrebna tudi za normalno obratovanje našega elektroenergetskega sistema, ki s pomembnejšimi novimi zmogljivostmi še nekaj let ne more računati. Verigi vodnih elektrarn na Savi in Muri in druga jedrska elektrarna so zdaj šele predmet pogovorov in izdelovanja načrtov. Za izgradnjo elektrarne pa je potrebn-h veliko let. Zavoljo obeh razlogov bo ogrevanje z elektriko postalo potratno, primerno le še za prehodni, jesenski in pomladanski čas, ko se centralne kurjave ali krušne peči še ne splača zakuriti. Kako radi se še vedno grejemo zgolj z elektriko ali v hudem mrazu prižgemo dodatne električne peči zgovorno povedo podatki o porabi, ki je v letošnjem hudem januarskem mrazu potolkla vse rekorde. Namesto običajne dnevne porabe, ki v Sloveniji znaša 26 milijonov kilovatnih ur, je poskočila na 31, celo na dobrih 32 milijonov kilovatnih ur. Elektrarnarji in dispečerji so trepetali, kdaj se bo zaradi skrajne obremenjenosti naprav kaj pokvarilo in povzročilo redukcije. Zato je upravičena bojazen, da bodo čez leto, dve postale redukcije pogoste, če ne bomo napravili v pogledu smotrne in varčne porabe elektrike korenitega koraka naprej. Dnevna in nočna tarifa ostane Nov tarifni sistem pri obračunavanju porabe električne energije skuša kar najbolj uveljaviti stroškovni princip, porabniki naj bi poslej plačevali toliko, kolikor stroškov povzročijo. Olajšav oziroma privilegijev bodo deležna le še gospodinjstva, do katerih je pot po žicah in skozi transfor- PETKOV PORTRET Ivanka Šenk Na prvi pogled je Ivanka Šenk sama vedrina, dobrodušnost, celo hudomušnost. Razen teh lastnosti, s katerimi ji ni težko premagovati življenjskih tegob, ima še veliko več. Ima srce, v katerem je prostora za mnogo nesrečnih, osamljenih, zapuščenih in prizadetih ljudi. Prihodnje leto si bo naložila sedmi križ, že petnajst let jo teži invalidnost, pa ji ne prvo ne drugo ne jemlje volje do dela. Tistega »pravega« dela od šestih do dveh pri njej sicer že dve desetletji ni več, toda ta osemurna zadolžitev v njenem življenju ni bilo edino delo. Že od mladih nog je bilo ob »ših-tu«, gradnji doma in skrbi za družino vedno nekaj časa tudi za družbenopolitično, društveno delo. Od 1944. leta je delala v AFŽ, v borčevski organizaciji je aktivna še danes, v Intexu in kasneje v Iskri je bila dolgo članica delavskega sveta, lišati jo je bilo v sindikatu in še kje. Odkar sta z možem pred poldrugim desetletjem doživela hudo prometno nesrečo, mož Polde je bil ob nogo, sta oba invalida. Sprva sta se težko sprijaznila, potem pa »kot bi se znova rodila«. Zadoščenje, da imata še pravico do življenja, je Ivanki vlivalo moči. Tedaj so ji pri kranjskem društvu invalidov naložili poverjeniško dolžnost za invalide, ki bivajo v Hrastju in okolici. Začela je z dvajsetimi, danes jih je prek sto. Pravzaprav aktivnost za to delo ni prava beseda. Pravi, da ni vajena govoriti, da raje dela. Ne poseda na sestankih in ne leporeči, temveč se peš ali z avtobusom domala vsak dan odpravi naokoli. Zdaj obišče tega, zdaj onega invalida. Včasih le zato, da prežene morečo samoto ljudi, priklenjenih na bolniško posteljo ali invalidski voziček, drugič spet, da jim pomaga matorje najdaljša in bi torej morala plačevati najdražjo elektriko. Stroškovni princip pa seveda vsebuje varčevalno spodbudo. Največja sprememba bo uvedba dveh sezon. Pozimi bo ..elektrika za polovico dražja kot poleti. Zimska sezona se bo začela 1. oktobra, poletna 1. aprila. Dražja -zimska sezona temelji na dražji zimski elektriki, saj pozimi prihaja predvsem iz toplotnih elektrarn, poleti pa je delež cenejše elektrike iz vodnih elektrarn večji. Seveda pa ' ima dražja zimska elektrika tudi varčevalno spodbudo, saj bo poslej ogrevanje s termoaku-mulacijskimi pečmi precej dražje. Če ne bo vmes podražitve, bo torej s 1. aprilom elektrika za polovico cenejša. Odčitali bodo števce vseh 70 tisoč porabnikom na Gorenjskem. Za obhod vseh gospodinjstev potrebujejo vsaj štirinajst dni, pri drugih porabnikih je to moč opraviti v dveh dneh. Hkrati bodo premaknili tudi stikalne ure in jih prilagodili poletnemu času. Višja in nižja dnevna tarifa namreč ostane, poleti bo stikalna ura dražjo dnevno elektriko beležila od 8. do 14. ure in od 17. do 23. ure, pozimi pa od 7. do 13. ure in od 16. do 22. ure. Poletne cene kilovatne ure še niso dokončno izračunali. Tudi mi je nismo, saj ne vemo za morebitne podražitve. Poskusite sami: pri dvotarifnem merjenju velja sedaj pri višji postavki 8,42 dinarja, pri nižji 4,65 dinarjev, pri enotarifnem merjenju pa velja kilovatna ura 7,61 dinarjev. Posebnih odjemalcev ne bo več Veliki porabniki — direktni — so imeli doslej za tretjino cenejšo elektriko kot ostali od- uveljaviti njihove invalidske pravice, da zastavi zanje besedo pri društvu aH socialni službi, da se postavi zoper krivice, ki se včasih gode prizadetim. Nanjo se obračajo, kadar bi radi šli v toplice, kadar hočejo napeljavo telefona, če jih pritiskajo življenjski stroški ali če bi radi na kako društveno prireditev ... Mnogi invalidi bi brez Ivanke zaman trkali za svoje pravice. Za pravico je vztrajna, prav sitna, zatrjuje, ko se spominja neštetih poti za katerega svojih varovancev. Tej trmi gre zahvala, da ima danes prenekateri invalidnino, socialno pomoč, invalidski voziček, plačano RTV naročnino, da more na srečanje ali izlet. Zadnja leta sva se z Ivanko velikokrat pogovarjali, pa je beseda vselej nanesla na njene varovance. O njej sami le nekaj skopih besed: da je že dvakrat prababica, da z možem s pokojninama kar shajata, da je vrt za hišo prevelik za dva starejša invalida, da možu zdravje spet ne služi kot bi bilo treba, da je leto kar prekratko za obiske, darovanja in voščila njej poverjenim invalidom... In spet sva pri invalidih. Obiski pri njih ji veliko pomenijo. Že poldrugo desetletje s temi ljudmi plete zaupne prijateljske odnose. Ko si ogledujem Ivankina priznanja, ki jih je prejela za svoje družbeno prizadevanje, razmišljam, da so ljudje, kakršna je ona, pri podeljevanju nagrad prevečkrat prezrti. Plakete, pismena priznanja, darovane knjige, vse to veliko pomeni. Tudi Ivanki. Ve sicer, da je njeno delo veliko vredno. Priznanja pa so dokaz, da tudi družba pritrjuje njenemu prizadevanju. Kajpaj se nobeno formalno priznanje ne more meriti z zadoščenjem, ki ga dajeta zaupanje in prijateljstvo ljudi, stotnija invalidov od Hrastja, Vogelj, Prebače-vega do Zapog in Valburge, pa še kod drugod. Ko bi le bilo več takih Ivank, ki bi lahko zatrdile, da imajo prek sto prijateljev! Saj morda so, toda večina jih je anonimnih. D. Z. Žlebir jemalci na 110 kilovoltnem odjemu. Na Gorenjskem je to le jeseniška Železarna. Z novim tarifnim sistemom posebnih odjemalcev ne bo več, vsi porabniki na 110 kilovoltnem odjemu bodo izenačeni. Nižje cene bodo imeli le, če bodo svojo porabo prilagodili možnostim elektroenergetskega sistema. N^a nizkonapetostnem odjemu je bila doslej le ena skupina porabnikov, poslej bosta dve. V prvi bodo porabniki, ki se jim meri obračunska moč, torej manjše tovarne in obrtne delavnice. V drugi skupini pa porabniki, ki imajo manjšo obračunsko moč in torej porabijo manj elektrike. To so razna društva in ustanove. Ob podražitvah odčitavajo števce 70 tisoč odjemalcem na Gorenjskem bodo poslej dvakrat odčitavali števce. Doslej so to naredili ob letnem poračunu in ob podražitvah elektrike. Ob podražitvah dobe gospodinjstva dodatne položnice; če pa je manjkal le mesec, dva do poračuna, jih ne pošiljajo. Pri Elektru Gorenjske pravijo, da nimajo veliko reklamacij na letni obračun porabljene elektrike; predplačila in doplačila se v glavnem izravnajo. Zaradi ugibanj, celo trditev, da gospodinjstva kreditirajo elektrogospodarstvo, smo izbrskali nekaj podatkov o poračunih. So takšne, pri katerih so ljudje plačali preveč, pa tudi takšne, pri katerih so plačali premalo. Pri Elektru v.Zirov-nici so, denimo, pri poračunu 31. decembra lani ljudje dolgovali 8,1 milijon dinarjev, preveč pa so plačali 9,9 milijonov dinarjev. V Kranju pa so pri poračunu koncem septembra ljudje dolgovali 34 milijonov dinarjev, preveč pa so plačali 24 milijonov dinarjev. Porabniki lahko na spremembo opozorijo tudi med letom, če priklopijo in odklopijo termoakumulacijsko peč, zmr zovalno skrinjo itd. Obrokt popravijo. Odprto pa ostaja vprašanje obresti. Ne obračunavajo jih nobenemu, ne tistim, ki bi jih morali dobiti, ker so plačali preveč, ne tistim, ki bi jih morali plačevati. Pravijo, da bi se izravnavale in da bi imeli z njihovim obračunavanjem veliko dela. V industriji bi morali zmanjšati konično porabo Pri varčevanju z elektriko običajno delimo nasvete gospodinjstvom, kjer jo lahko prihranimo tudi tretjino, pravijo strokovnjaki. Še več elektrike in energije bi lahko privarčevali v naši industriji. Premalo razmišljajo o energetsko varčnih izdelkih in tehnoloških postopkih. Naši izdelki v primerjavi z izdelki razvitega sveta vsebujejo tudi do trikrat večji vložek energije. Da seveda ne govorimo o tovarniških poslopjih, ki so jih v razsipnih in bahaških časih umni projektanti gradili celo obrez oken, danes pa v takšnih tovarnah tožijo, đa za razsvetljavo porabijo polovico več elektrike. Pri smotrni porabi elektrike bi morali v naših tovarnah najprej poskrbeti za zmanjšanje konične moči. V zadnjem času uvajajo omejevalce konične porabe, kar seveda zahteva natančen pregled in v skupine porazdeljene porabnike elektrike v tovarni. Ob konicah izklapljajo najmanj potrebne in imajo tako manjšo obračunsko moč. Ena prvih takšnih tovarn na Gorenjskem je bila leska Veriga, ki zato že nekaj let ugotavlja znatne prihranke. Naslednji korakv ki so ga v nekaterih tovarnah tudi že naredili, je zmanjšanje tako imenovane jalove energije. Tudi tako so izgube manjše. M. Volčjak O LAS 10. STRAN_ Sedmič na Bleščečo planino Šentjakob v Kožu — Slovenska športna zveza in Slovensko planinsko društvo iz Celovca ter Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba v Rožu vabijo na sedmi zimski pohod »Arihova peč«, ki bo v nedeljo, 3. marca 1985. S tradicionalno prireditvijo se spominjajo padlih partizanov pod Ari-hovo pečjo, ki so izgubili življenja v boju februarja 1945. leta. Udeleženci prireditve se bodo zbrali pri Polancu na Čemernici (Hodni-na) nad Šentjakobom v Rožu, kjer se bodo ob 10. uri začeli smučarski teki in planinski pohod. Na 3,5 kilometra dolgi tekaški progi bodo tekmovali otroci do 10 let starosti, dekleta do 16 let, ženske do 30 let in ženske nad 30 let starosti. Na isti progi bodo pretekli po dva kroga (7 km) fantje do 16 let, moški do 30 let, moški nad 30 let. pa tekmovalna ženska in moška skupina. Pohodniki se bodo od Polanca povzpeli mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1084 m) in se mimo Resmanove lovske koče vrnili na izhodiščno točko. Na pohodu »Arihova peč« lahko sodeluje vsak, vendar na lastno odgovornost. Biti mora zimsko opremljen in hoditi po označeni poti. Za pohod-nike velja edino ta omejitev, da se morajo vrniti k Polancu najkasneje do 15. ure. Množični start za tekače bo ob 10. uri in 30 minut, na cilj pa bodo morali priteci do 12. ure. Pohodniki in tekači prejmejo na startu kontrolni kartonček in značko. Na cilju vrnejo kartonček; vsak dobi diplomo in kolajno za udeležbo, najboljšim pri teku podelijo spominsko plaketo Slovenskega vestnika, petkratne udeležence na pohodu pa nagradijo z zlato značko. Vsak udeleženec dobi tudi toplo pijačo in klobaso. Pohod bodo izvedli ob vsakršnem vremenu, tek pa le, če bo dovolj snega. Pred začetkom prireditve bo kratka spominska svečanost. Z Jesenic se bodo udeleženci odpeljali 3. marca ob 7. uri izpred zdravstvenega doma. Do 28. februarja se morajo prijaviti v OK ZSMS na Jesenicah, kjer prispevajo akontacijo 500 dinarjev, pol za startnino in pol za avtobusni prevoz. Kot vsako leto bo tudi tokrat organiziralo izlet na Bleščečo planino Planinsko društvo Kranj. Pohodniki iz tega kraja in okolice lahko dobijo podrobnejše informacije v društveni pisarni, kjer se bodo tudi prijavili in vplačali prispevek za stroške izleta. S. Saje KINO, NOVO V KINU ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22. FEBRUARJA 198 ŠPORT OB KONCU TEDNA Veleslalom za pokal Kavke — V nedeljo bo na Krvavcu kranjski bar Kavka pripravil pokalno tekmovanje v veleslalomu za pokal Kavke. To tekmovanje je že tradicionalno. Začetek tekme bo ob 11. uri. Prijave sprejemajo v baru Kavka in uro pred startom na Krvavcu. Startnina je 300 dinarjev. — dh Trnovski maraton bo 3. marca — Organizacijski komite Trnovskega maratona se je v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije in organizatorji Bloških tekov dogovoril, da bo 10. Trnovski maraton v nedeljo, 3. marca, če bodo snežne razmere zadovoljive. Bloški Piber, Murka in Vatrostalna na evropsko prvenstvo Jesenice — Končale so se kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu, ki bo konec marca na Jesenicah. Jugoslavijo bodo zastopale ekipe Piber (Bled), Murka in Vatrostalna (obe Jesenice). Pred kratkim se je začelo tudi gorenjsko prvenstvo v kegljanju na ledu, ki velja tudi kot izbirno tekmovanje za nastop na posamičnem evropskem prvenstvu. Na sporedu bodo tri tekmovanja. Po prvem vodi Ivan Železnikar (Vatrostalna) pred Francijem Kraljem (Murka) in Ladom Sodjo (Murka). Prvih šest bo zastopalo Jugoslavijo na evropskem prvenstvu. Ekipa kegljačev na ledu Gradbinec Jesenice je v dvorani pod Mežakljo pripravila v nedeljo turnir, na katerem je tekmovalo 13 jugoslovanskih in avstrijskih ekip. Zmagala je Vatrostalna (Jesenice) pred EDK (Avstrija), Krivcem (Jesenice), Štefanom Sturmom (Avstrija) in HVŽ Lasnik (Jesenice). teki pa naj bi bili v nedeljo, 24. februarja.—S. Kovač Sankači v Podljubelju — Osma tradicionalna mednarodna Karavanška sankaška turneja, ki bi morala biti konec januarja, bo od danes do nedelje v Svečah na Koroškem in v Podljubelju. Žal ta turneja sovpada z evropskim prvenstvom na naravnih progah na Poljskem, zato ne bodo nastopili najboljši naši in avstrijski sankači. Kljub temu bo udeležba kakovostna. Danes in jutri dopoldne bosta trening in tekmovanje v Svečah, Jutri popoldne pa bo v Podljubelju že trening. Nedeljsko tekmovanje pa se bo v Podljubelju začelo že ob osmih. Svečana razglasitev rezultatov bo ob 15. uri v Domu TVD Partizan v Tržiču. — J. Kikel ♦ Namiznoteniško tekmovanje v škof-ji Loki — ZTKO Škofja Loka in ŠD Polet organizirata v soboto (jutri) ob pol devetih dopoldne v dvorani pri Sv. Duhu posamično prvenstvo za pionirje in mladince. V nedeljo ob osmih pa se bo v dvorani na Podnu v Škof j i Loki začelo tekmovanje članov. — M. Kalamar Bohinj: zimske igre — Ob koncu tedna bo v Bohinju več športnih prireditev. V nedeljo ob 12.30 se bodo na zale-denelem Bohinjskem jezeru začele zimske igre Bohinja: teki na smučeh, hitrostno drsanje, sankanje s starimi samotežnimi sanmi ter slalom cicibanov za medvedkov pokal. Ob 14. uri bo hokejska tekma z metlo med suhimi in debelimi, sodeluje tudi godba na pihala. Razglasitev rezultatov bo ob 15. uri. Že včeraj je bilo na Kobli veleslalom-sko tekmovanje upokojencev ter smučarski teki. Jutri bodo v Bohinju zimske igre delavcev Metalke iz Ljubljane, v nedeljo pa tekmovanje v smučarskih tekih na FIS progi za pokal Tomaža Godca, hkrati pa bo tudi slovensko prvenstvo za mladince in mladinke. Zelenica: drugi veleslalom za Trim pokal — Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučania Tržič nri-reja v nedeljo ob 12. uri na Zelenici drugo tekmovanje v veleslalomu za Trim pokal. — J. Kikel Sankači na Veliki nagradi Prein — Na sankaškem tekmovanju za Veliko nagrado Avstrije v Preinu so poleg tekmovalcev iz Italije, Švice, Avstrije, z Norveške, s Švedske in Češkoslovaške nastopili tudi sankači iz štirih slovenskih klubov — iz Iskre Železniki, Tržiča, Jesenic in Idrije. Na 1000 metrov dolgi naravni progi s 120 metri višinske razlike so bili najuspešnejši gostitelji, izkazalo se je tudi 11-člansko jugoslovansko zastopstvo. Med člani, kjer je bila konkurenca najmočnejša, je bil Teo Kališnik (Tržič) med 40 tekmovalci po dveh vožnjah na 9. mestu, v tretji pa zaradi poškodbe ni nastopil. V skupni razvrstitvi je bil naš najboljši Drago Česen (Tržič) na 13. mestu, Mirko Klinar (Jesenice) je bil 15., Marjan Meglic (Jesenice) 16., Franc Pohleven (Železniki) 18., Albert Perko (Tržič) 21., Vinko Lavtižar (Jesenice) 25., Stanko Kolar (Idrija) 28. in Tinko Vilman (Jesenice) 32. Med starejšimi člani se je Miran Česen uvrstil na tretje mesto, med dvosedi pa posadka Česen-Česen (Tržič) na deveto. Tekmovanje v Preinu si je ogledal tudi dr. Cernusak s Češkoslovaške, ki se kot delegat Mednarodnega olimpijskega komiteja prizadeva za uvrstitev sankanja na naravnih progah med olimpijske športe. Vodstvo jugoslovanske ekipe je seznanilo dr. Berta Isa-titscha, predsednika Mednarodne san-kaške zveze FIL, da je Sankaška zveza Slovenije začela s kandidaturo za izvedbo evropskega ali svetovnega prvenstva na eni od naravnih sankaških prog v Sloveniji. V torek zvečer je jugoslovanska reprezentanca, v kateri so člani Teo Kališnik, Drago Česen (oba Tržič), Stanko Kolar (Idrija), Franc Pohleven, Marjan Prevc (oba Iskra Železniki), Marjan Meglic, Mirko Klinar in Vinko Lavtižar (Jesenice) ter mladinca, brata Simon in Rudi Bernik (Železniki), odpotovala pod vodstvom Janeza Jelovčana in trenerja Jožeta Rakovca na evropsko prvenstvo v sankanju na naravnih progah, ki bo v soboto in nedeljo v Bi-elskem na Poljskem. (cz) Z avtobusom na teke Kranj — Športno društvo Kokrica organizira v nedeljo, 24. februarja, avtobusni prevoz na bloške teke. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob šestih zjutraj. Prijave sprejema ZTKO Kranj na telefon 21-176. NOVO V KINU Prihajajo Smrkci! Zdaj pa zares. Za začetek si bomo ogledali film Smrkci in čarobna piščal. Film bo prinesel veliko veselje otrokom pa tudi odraslim, ki so že ob številnih televizijskih oddajah pokazali do malih modrih bitij velike simpatije. Majhni, nemočni so, a v borbi proti velikim, močnejšim, jih odlikuje izredna srčnost in iznajdljivost. V ameriškem trilerju 10 minut do polnoči bomo spet gledali odličnega ameriškega igralca Charlesa Bronsona. Morilcu petih mladih žena, seksualnemu manijaku, uspe uiti kazni, zahvaljujoč se birokraciji in trditvi, daje nor. Bronson, veteran policije, onemogočen, da legalno ulovi krivca, skonstruira dokaze proti njemu, na osnovi česar bo obtožen in bo dobil kazen, ki mu gre. Italijanski zgodovinski spektakel Herkui ima svojo zgodbo v mitologiji. Eden tistih filmov je, ki antične motive in večne teme o boju dobrega in zla premeša z dodatki sodobne fantastike, vse to pa začini še s preprostimi erotičnimi poudarki in namigovanji. Herkui v tem filmu pride iz pekla v raj, seveda pa se pri tem zgodi marsikaj. Svicarsko-španski erotični film Črni pesek govori o Teri, ki ima šestnajst let in gre po očetovi smrti z mačeho na letovanje. Medtem ko se mačeha burno zabava, Teri, čeprav sama zainteresirana za seks, ne prenese početja svoje mačehe. Ko se Teri vrača z nekega izlete, na katerem je spoznala mladega in lepega Pedra, jo skoraj posili neki turist. Ker ne najde razumevanja pri mačehi, :beii k Pedru. Spomin na neprijetno izkušnjo je živ, a sonce, morje in ljubezen s Pedrom na pesku osamljenega otočka narede svoje. Deseti mednarodni pionirski alpski pokal Loka '85 Gregorju Grilcu dvakrat zlato ŠKOFJA LOKA - Alpska jugoslovanska reprezentanca je bila na smučišču na Starem vrhu na desetem jubilejnem mednarodnem pokalu v veleslalomu in slalomu najuspešnejša in na prvih mestih v vseh štirih kategorijah. Za dobro alpsko smučanje so tokrat poskrbeli tudi pionirji in pionirke Finske in Romunije, medtem ko so bili Avstrijci slabši kot se je pričakovalo. Najuspešnejši udeleženec dvodnevnega mednarodnega FIS tekmovanja je bil član kranjskega Triglava Gregor Grilc, saj je veleslalomski zmagi med starejšimi pionirji dodal še prvo mesto v slalomu. Med ponirkami pa je v starostni skupini enak uspeh dosegla Romunka Claudia Postolache. V kategoriji mlajših pionirjev v slalomu je slavil Tržičan Primož Jazbec, ki je bil boljši od Avstrijcev, ki so zmagali v veleslalomu. Med dekleti so se od naših izkazale še Rojsova, Hafnerjeva in Plajbeso-va, Brlecova, Škrjančeva in Simonova, medtem ko sta v kategoriji mlajših pionirjev odlično nastopala tudi Kranj-skogorca Košir in Albreht. Oba dneva Odbojka Zmaga Triglava Kranj — Delovna organizacija I KOS iz Kranja je bila pokrovitelj tradicionalnega 4. turnirja gorenjskih veteranov v odbojki. Presenetljivo, vendar zasluženo, je zmagal kranjski Triglav. Na turnirju so se zbrali igralci, ki so pred petnajst in več leti krojili vrh slovenske odbojke in bili tudi v reprezentancah. Presenetila je visoka kakovost igre. Jeseničani so premagali Bled, prav tako je Bled klonil tudi v igri s Triglavom, ki je premagal tudi Jesenice. Zmagal je Triglav, drugi so bili Jeseničani, tretji pa je bil Bled, ki je zmagal na lanskem turnirju. Med starejšimi pionirji je bil n& rem vrhu najuspešnejši član kt skega Triglava Gregor Grilc. Zl&\ je z izvrstno vožnjo prismučal leslalomu in slalomu. — Foto:F. dan je bila proga pod pokrovitelja Emone in častnim predsednik^ predsednikom izvršnega sveta Slovel je Dušanom Šinigojem, izvrstno pravljena. Rezultati — ml. pionirji — 1. Ja?l (Jugoslavija) 1:08,69, 2. Werner (A^ ja) 1:10,34, 3. Košir (JugoslaV 1:10^6; st. pionirji — 1. Grilc (Jug^j vija) 1:16,70, 2. Maatta (Finska) VM 3. Maxa (CSSR) 1:18,82, 4. LeskjJ (Finska) 1:19,67, 5. Miklavc (Jugo«'J ja) 1:19,94; ml. pionirke - 1. Timf (Finska) 1:09,92, 2. Brleč 1:10,4°' Skerjanec 1:10,59, 4. Simon (vse slavija) 1:11,12, 5. Palada (Romuf1 1:11,24; st. pionirke — 1. Postoj' (Romunija) 1:19,11, 2. Rojs (Jugo«1*] ja) 1:21,98, 3. Trzebunia (Pora 1:22,68, 4. Hafner 1:22,98, 5. P^l (obe Jugoslavija) 1:23,83. fc ŠPORTNE PRIREDITVE Odbojka — V 11. kolu slovenske ženske odbojkarske lige se bodo igralke kranjskega Triglava pomerile jutri ob 14. uri v športni dvorani na Planini z mlado mariborsko ekipo Paloma Branik. Dve uri prej bo v isti telovadnici tekma II. slovenske moške lige med Triglavom in Bohinjem. Jutri občni zbor AMD Cerklje — Jutri, 23. februarja, ob 19. uri bo v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah redni letni občni zbor Avto moto društva Cerklje. Cerkljansko društvo združuje nad 500 članov iz sedmih podkrvavških krajevnih skupnosti in je med najaktivnejšimi na Gorenjskem. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1953 in je takrat združevalo le 49 članov. — J. Kuhar USPEH NASlH NA ZIMSKI KAFKA NI ADI V GRČIJI - Jugoslo* ski alpinci in smučarski tekači so na letošnji zimski balkaniad1 Monte Parnasu v Grčiji osvojil kar šest zlatih, srebrnih in dve brofl* odličji. V moškem veleslalomu je zmagal Križaj, pri ženskah Zava^ vova, pri mladincih pa sta bila najuspešnejša Jeseničana Robert f drugi pa je bil Sašo Robič. V smučarskih tekih je bil najhitrejši K man. pri ženskah Raišpova, med mladinci pa Graif. Na sliki Jese^ na Žan in Robič. (-dh) — Foto: F. Perdan KINO KRANJ CENTER - 22. februarja; amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 16., 18. in 20. uri, 23. februarja; amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komedije BITI ALI NE BITI ob 22. uri, 24. februarja; amer. barv. risani film NEUSTRAŠNI POPA.1 ob 10. uri, amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma 10 MINUT DO POLNOČI ob 21. uri, 25. februarja; amer. belg. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. in 20. uri, 26. februarja; amer. balg. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri. 27. februarja; amer. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. uri, madz. barv. film INTIMNI DNEVNIK ob 20. uri, 28. februarja; amer. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. uri, amer. barv. melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 20. uri KRANJ STORŽlC - 22. februarja; ital. barv. film HERKUL ob 16., 18. in 20. uri, 23. februarja; premiera jugi barv. filma SKRIVNOST STAREGA PODSTREŠJA ob 16. uri, ital. barv. zgod. spekatakel HERKUL ob 18. in 20. uri, 24. februarja; ital. barv. zgod. spektakel ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film SILVIA V CARSTVU STRASTI ob 16. uri, premiera švic. barv. erot. filma ČRNI PESEK ob 20. uri, 25. februarja; amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 16., 18. in 20. uri, 26. in 27. februarja; švic. barv. erot. film ČRNI PESEK ob 16., 18. in 20. uri. 28. februarja; nem. barv. krim. film SPIM S SVOJIM MORILCEM ob 16.. 18. in 20. un TRŽIČ — 23. februarja; avstral. ban: akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16. uri. franc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 16. in 18. un, premiera amer. burv. filma 10 MINUT DO POLNOČI ob 22. uri, 24. februarju; amer. barv. risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. un. franc. bam erot. komedija VROČA CECILIJA ob 11. in 19. uri. premiera amer. barv. erot. komedije PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 21. uri, 25. februarja; amer. barv. pust. film VELIKI RIZIK ob 17. in 19. uri. 26. februarja; grški barv. erot. komedija MAČJI SINDROM ob 17. in 19. uri, 27. in 28. februarja; amer. barv. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM — 23. februarja; amer. barv. fibn PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. komedija HOKUS POKUS ob 18. in 20. uri, premiera franc. amer. barv. filma PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 22. uri, 24. februarja; amer. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 15. in 17. uri, amer. barv. komedija HOKUS POKUS ob 19. uri, premiera amer. barv. komedije BITI ALI NE BITI ob 21. uri, 25. in 26. februarja; franc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 18. in 20. un, 27. februarja; amer. barv. film VELIKI RIZIK ob 18. in 20. uri, 28. februarja; avstral. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri DUPLICA - 23. februarja; švic. barv. erot. film ČRNI PESEK ob 20. un. 24. februarja; avst. ban), film CESTNI BOJEVNIK ob 15. uri, jugi. barv. film NOČ PO SMRTI ob 17. in 19. uri, 27. februarja; ital. barv. film HERKUL ob 20. uri, 28. februarja; amer. barv. film VELIKI RIZIK ob 20. uri JESENICE RADIO - 22. februarja; danski barv. doku film ROJEVANJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. bam. filma DESET MINUT DO POLNOČI ob 21. uri, 23., 24. in 25. februarja; amer. barv. fant. film E. T. - VESOUCEK ob 17. in 19. uri, 26. februarja; ital. barv. spektakel HERKUL ob 17. in 19. uri, 27. februarja; jugos. barv. film SKRIVNOST STAREGA PODSTREŠJA ob 17. uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA KOMEDIJA ob 19. uri JESENICE PLAVŽ - 22. februarja; amer. barv. film E. T. - VESOUCEK ob 18. in 20. un, 23. februarja; grški bam erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, 24. februarja; amer. barv. risani film ROBIN HOOD ob 16. uri, grški barv. erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. un, 25. februarja; ital. barv. film HERKUL ob 18. in 20. uri, 26. februarja; nem. barv. film SPIM S SVOJIM MORILCEM ob 18. in 20. uri. 28. februarja; švic. bam erot. komedija ČRNI PESEK ob 17. in 19. un KRANJSKA GORA - 22. februarja; amer. ban\ risani film NEUSTRAŠNI POPAJ ob 17 uri. 23. februarja; nem. ban: knm. film SPIM S SVOJIM MORILCEM ob 20. uri, 26. tehruarjn; amer. bam fant. film E. T. - VESOUCEK ob 20. urj DOVJE - 24. februarja; amer. barV krim. film MI^ADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 19. un, 27. februarja; amer. bC1' film E. T. - VESOUCEK ob 20. un ŠKOFJA LOKA SORA - 22. februar?' franc. komedija NIKAR NOCOJ, DRAG* ob 18. in 20. uri, 23. in 24. februarja; hong* barv. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob i* in 20. uri POLJANE — 22. februarja; amer. ttM VZTRAJNO ZAPEUEVANJE ob 19. un. februarja; ital. avant. film TATOVI ZLA™ KOBRE ob 17. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 22. februar?' hongk. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 2" uri, 23. februarja; franc. komedija NIKA£, NOCOJ, DRAGA ob 20. un. 24. februarji1' amer. triler VZTRAJNO ZAPEUEVAw ob 18. in 20. uri , RADOVLJICA - 22. februarja; kan*6' barv. film NIZKI UDARCI ob 18. un, amjj bam film NEVAHO BLISK ob 20. un. g februarja; jugos. barv. film JAGUARJA, SKOK ob 18.'uri, austral. barv. film LE' NEVARNEGA ŽIVUENJA ob 20. un, 24. JJ, bruarja; jugos. bam. film JAGUARJf. SKOK ob 16. uri. amer. barv. film NAv*' HO BUSK ob 18. uri, kanad. barv. /i'* NIZKI UDARCI ob 20. uri. 25. februar)*' amer. barv. film NEVAHO BLISK ob*t uri, 28. februarja; kanad. barv. film Nl'SA UDARCI ob 20. uri, 27. februarja; avstrf. barv. film LETA NEVARNEGA ZIVUE^}I\ ob 20. uri, 28. februarja; amer. barv. /*'J ČRNI PEPTEK ZA GANGSTERJE ob 20. f BLED — 22. februarja; nem. barv. /»'^i ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPAl* ob 20. uri. 23. februarja; amer. barv. p*L MODRI BLISK ob 18. uri, angl. barv. fW ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob 20. JJjJ 24. februarja; amer. barv. film MOO* BLISK ob 16. in 18. uri, nem. barv. ftli ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPA^ ob 20. uri, 25. februarja; jugol. barv. /*' JAGUARJEV SKOK ob 20. uri, 26. tebrvfi' ja; amer. barv. film NEVAHO BLISK ob§ uri, 27. februarja; kanad. bam film NI**, UDARCI ob 20. uri, 28. februarja; avstrf. barv. film LETA NEVARNEGA ZIVUE^ ob 20. uri BOHINJ - 23. februarja; nem. M9 film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI Pj PALKl ob 20. uri. 24. februarja; angl. film ZGODBA O ZELENEM VITEZU ob >° m 20. uri. 28. februarja; amer. barv. /'' NEVAHO BLISK ob 20. un __A OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN GLAS it- m KM m ll>| \A 1 DRŽAVNA ZAL02BA SLOVENIJE ^ptet mesec knjige DZS od 8. februarja do 8. marca popust do ^ BO %" v knjigarnah in pri DZS ALPETOUR PLANICA 50, 15. —17. marec, odhodki za posameznike in skupine BRIONI, program za skupine BRNO —PRAGA, odhod 20. marca, ugodna cena DIDACTA, sejem učil, Stuttgart, odhod 25. februar IHM, med. obrtniški sejem, Munchen, odhod 8. in 14. marca MODE—WOCHE, strokovni modni sejem, Munchen, odhod 26. marca COSMOPROF, razstava parfumerije in kozmetike, Bologna, odhod 19., 20. in 21. aprila FIERA Dl MILANO, spomladanski milanski sejem, odhod 18. aprila V pripravi so prvomajski izleti in potovanja, posebni programi za zaključene skupine. Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. nt KOGP — TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1 OBVESTILO ^ okviru našega tozda OBRT izvajamo naslednja obrtniška — stavbno zaključna dela: |- POLAGANJE VSEH VRST PODOV (parketi, tapisoni, plastični podi, izdelava cementnih izolacijskih estrihov, brušenje in lakiranje parketov itd.), ^ VSE VRSTE STEKLARSKIH DEL (v delavnici, objektih, izdelava okvirjev za slike in izdelava ogledal), — VSA STAVBNO-MIZARSKA DELA, — PLESKARSKA IN SLIKARSKA DELA, ^ KERAMIČNA DELA, ^ TAPETNIŠKA DELA (notranja oprema, zavese, karnise, platneni samonavijalci ter obnova in pretapiciranje foteljev in stolov, kavčev, kotnih garnitur itd.). boste imeli v bodoče na področju novogradnje, vzdrževanja ali adap-iBcije kakšno navedenih deK se priporočamo za naročilo. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustre-9H vašim željam. Naš telefon: 26-061. IZBRALI SO ZK VAS PRIMERNO DARILO! V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo opazili bogato izbiro KRISTALA iz ROGAŠKE SLATINE. Med njimi kristal s klasičnim brusom Aleksander in modernim brusom Sava ter velika izbira drugega kristala. Cena za garnituro kozarcev se giblje od 3201,50 do 6065. — din. 9 Tople, mehke flanele in druge modne tkanine za sodobno oblačenje — sports-vvear. Tkanine so na izbiro v vseh modnih barvah. INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA tel.: 25-168 E TEKSTILINDUS ISMAMJJ A 10 let I združeno gozdno sozdVaLva in lesno gospodarstvo - bled GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ TZO SLOGA Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge PREVZEM IN PRODAJA STROJEV IN REZERVNIH DELOV Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja šola kmetijske ali strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo je dva meseca. Drugi pogoji: smisel za kontaktiranje z ljudmi. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. MERKUR kranj d <.) d d i.i d ti> t.) Q it> 9 9 9 ».i ii> 9 9 9• • • • d i.) (.) d tr> d u) i.) d t.) d t.) a m a rt rt rt rt «i) lit ii> li) tf> i,") li) tfi ii) li) li) u) U Q IH ti> «fl i.i t.) i.i ii> it) r^-\'l rt rt■■> 1,1 •■> '■' rt rt rt 9 9 9 ii) rtrt firj #* *1,1 ,f>9ODJVLA* '9 it) rt rt 13—'\9 9 9 »-J 1,1# # 9 9 9 rt rt 9 rt rt l.-) i.") li) M hkuh'O • '*> M * •* * * 200,00 din »fl ■ _ li 9 rt rt rt rt rtTTiTijnrtjn?) D&RILM BOM*« 11 * i,) a if) i.i rt i.i d if) d i.i i-1 ••) i.i i. I.) I.) 1,1 1,1 I. Iti I.i U) I. I.) I.) I.) I.i II I.) I.) I.I I. I.. I. boni I.) I.) I.I 1,1 I.! I I.I 1,1 I.! i.i i.) MuSSrt '•''■' rt ••>»•'> merkur 99 '•■ i.i i.i i.i bi i.>i.i i.i i. i.i i.i i.i m i., i.i i.i i.) w i>. i. 1,1 1,1 I.I I.. I.i 1,1 I.I I.. 1.1 I" M ■DflRILM BOr\f< ;•> i i.i 1000,00 DIN i" ••) .. ... i. iti g iti i.) . i V fOfl li) It) '.»Iti I" Li In I" I.I D D STE V ZADREGI, KAKO BI OBDAROVALI SVOJE NAJBLIŽJE, PRIJATELJE, SODELAVCE? DARILO ZA 8. MAREC — DAN ŽENA SO LAHKO TUDI DARILNI BONI. Dobite jih v vseh prodajalnah MERKUR — Kranj zlasti v veleblagovnici GLOBUS Kranj, BLAGOVNICI Škofja Loka in supermarketu UNION Jesenice GLASOVCI GREMO ZOPET NA IZLET Po uspelem izletu v Ljubljano z ogledom Cankarjevega doma smo se odločili, da z Alpetourom priredimo izlet za Dan žena. Na izlet gremo v soboto, 9. marca. Odhod okoli 8. ure, povratek proti večeru. Poskrbeli bomo, da bo izlet zanimiv, seved.a pa tudi zabave ne bo manjkalo. Kam gremo, pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Več o izletu v torkovi številki! DPD SVOBODA STRAŽIŠČE Vabimo vse, ki se ukvarjate s kulturnimi dejavnostmi na AVDICIJO za prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, ki bo v domu krajevne skupnosti Stražišče v soboto, dne 2. marca 1985 ob 10. uri. DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ Objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge - SNAŽILKE in KUHARICE v enoti Podbrezje, - SNAŽILKE v enoti Duplje. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. r Zaposlim MIZARSKEGA pomoj ka ali DELAVCA. MIZARSTVO n ner, Zasavska 2, Kranj 1 Zaposlim ZIDARJA ali delavca . priučitev v zidarski stroki. TeleL 25-633 *J Takoj zaposlim dve ŠIVILJI ali/j ski z veseljem do šivanja iz Kranja, okolice. Šifra: Dobro plačilo MIZARSTVO STARE, Zg. Bitnj«" 186, Žabnica, zaposli KV MIZARJA, delavca za priučitev. \j Zaposlim dva KV SLIKOPLESKJ JA, z znanjem izdelave demit fasa0' odsluženim vojaškim rokom in z a letno prakso. Začasno delo v tujini ( po dogovoru. Kličite vsak dan od 1»*«] 20. ure po tel. 064/22-391 »J V redno delovno razmerje spr^i KV ELEKTROINSTALATERJA. TJ fon 25-070 ll OFSET STROJNIKA ali REPRO \ TOGRAFA takoj zaposlim. Košir, j Bitnje 277, Žabnica, tel. 064/24-148 I PEVKA se priključi narodnoza^ nemu ansamblu. Šifra: Marec 85 ' 22. FEBRUARJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN GLAS k! zaposlim delavca v KOVIN-U*-LAVNICI. Štern Blaž, Gorice 2. m DELAVCA, ki bi mi občasno pri MIZARSKO-MONTAŽ-Naslov v oglasnem oddel-1658 delih ltfJuclimo ZAPOSLITEV za popoldan-Qlf Učenje učilnic v Predosljah 3 ure .jI No, »n»>. po možnosti za nekaj let. In- K' *• pUkiiuviLvc nuni oucgu 1J)D )a' Naslov v oglasnem oddelku. lijepo tel. 21-547 1659 kakršnokoli delo na dom. postavitve kakršnegakoli 1770 stila : lesene, plastične in ŽALU-1V vseh vrst, POPRAVILA rolet in ffi< naročite ŠPILERJEVIM, Grad-^Va9, Radovljica, tel. 064/75-610 1212 J^KTROINSTALACIJE napelju-' relefon 60-584 1537 stranke obveščamo, da ima-zalogi VOLNO, ŽENSKE KO-i^E in SPODNJE PERILO po ugod-1«, J^nah. Kadinjača, Bajina Bašta v «ihi ' Vodopivčeva 6 (na Mohorje-rklancu) 1762 IjfepONSKE APARATE in NA-^ E popravljam, vzdržujem, pre-^ in podobno. Oprešnikova 88, tel.25-867 1772 te jiffiSNl TEČAJ ŠClNl - dvor V PETEK, 22. 2 175' editve $imo vas na ZABAVO S PLESOM ffOTO, 23. 2. 1985 v CERKLJE. v RADOVLJICI v INI — dvorana DU. Pričetki te-1985, ZAČETNI artj^Aj ot ne«)is0, IZPOPOLNJEVALNI ob 19. uri. l,5ibrP°l ure pred pričetkom tečaja. jCfJ^ENl! 1661 Hj^mbel SIBILA vabi vsako SO-17!lAxLob 20- uri na PLES v hotel a, XTURIST v Škofjo Loko ter vsa-tlt lti*?ELJ0 00 17'■ uri na PLES v ZA-iig U«NI DOM na Primskovo pri Kra- l7« 1771 t&stitka m ki' ^Ml in JOŽETU KOŽUHU iz Na-2 fe.no čestitava k 50-letnici poro- februarja 1985. Ančka Igor 1662 Marija primc £e«ta na Klanec 3 Kranj *v bližini gostilne Blažun) Varn nudi kvalitetno 'n nitro izdelavo *seh vrst očal. Se priporočam! Walo '?5E^?m ZIDARSKO SKUPINO za no- j.^-^et stanovanjske hiše. Ponud-JC'fro: Pomlad 85 ,1402 l6*go žensko za občasno POMOČ jri^|t.sP°dinjstvu. Plačilo po dogovoru. K V ogiasnem oddelku. 1663 iFOk« VARSTVO za eno leto starega mS na Planini- Telefon 28-574 1664 eKf vARSTVO v centru Radovi j i-\m) untka za dobo 6 mesecev (dopol-Jica * rko Klajič, Gubčeva 10, Rado- iP&rS"21"068 1665 Srt'T(»ii °^IRAM angleščino in nemšči- 7K 0n 22'277 1666 il 'n^ skuPmo za ročni izkop kana-^'Ka x?^stranitev jasli pri adaptaciji 1 Vi' ^aslov v oglasnem oddelku 1667 j^ri KRBO niKnm starejši osebi v '■■M. p za nišo. Delno lahku dopla-. ^Ocjt,0nudbe pod: Obojestranska po-1 Iši spanje 1668 ; 6 JJ** dobrega PEČARJA za polaga-.pl°ščic in prodam GRADBENE JJ. Je TE za gradbiščno zerska c. 120 barako. 1669 Iščem izvajalca za vgraditev OKEN in vrat v novo hišo. Pavlin, Moša Pija-de 22, Kranj, tel. 24-340 1670 poznanstva Osamljen 52-letnik, resen in trezen, želi spoznati sebi primerno prijateljico za občasna srečanja. Šifra Iz okolice Kranja 1763 /m MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI ANDOLSCK S4000 K/MM/. YU OPRF.SNKOV* 13. TEL /064J 26-401 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mamice, stare mame, sestre in tete MARIJE ERŽEN roj. GOLOB se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala znancem in sosedom za nesebično pomoč in sočustvovanje. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi sodelavcem Vrtnarije in Živil — TOZD Maloprodaja, PC Planina Center za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI: mož, hčerki in vsi njeni Stražišče, 18. februarja 1985 ZAHVALA Ob prezgodnji, tragični izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka in nečaka ROKA PURGARJA učenca 3. razreda osnovne šole Podbrezje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi učencem in kolektivu Osnovne šole Podbrezje, delovnima organizacijama KOGP Kranj in Peko Tržič za darovano cvetje, tovarišici za govor ob odprtem grobu, mladim pevcem za zapete pesmi in g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mami, ati, sestrica Barbara in drugo sorodstvo Podbrezje, 18. februarja 1985 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta PAVLA ALVIANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala organizaciji ZB Šenčur, Gasilskemu društvu Šenčur, AMD Šenčur za darovano cvetje in besede slovesa, sodelavcem IKOS-a, DO Sava Kranj, godbi na pihala Kranj in pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Angelca, hčerka Majda z družino in hčerka Cvetka Šenčur V SPOMIN 21. februarja je minilo žalostno leto, odkar je za vedno odšel od nas skrbni mož, oče, brat, tast in stari oče FRANC ČRNILEC Podreber 11, Naklo ^ežko je spoznanje, da ga ni več med nami. Vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Naklo, 21. februarja 1985 Zapustila nas je naša draga mama ANICA ŠTRAUS roj. POTOČNIK Od nje se bomo poslovili v petek, 22. februarja 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Do slovesa leži v mrliški vežici v Kranju. ŽALUJOČI: sin Sašo, hčerka Anka z družinama in drugo sorodstvo V Kranju, 20. februarja 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA KOPAČA iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob boleči izgubi sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo OOZS Almira Radovljica, sodelavcem Merkur TOZD ZT Kranj, Hišnemu svetu št. 12 in vsem ostalim za podarjeno cvetje. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 84. letu se je iztekla življenjska pot naši srčno dobri teti, sestri, sestrični LUCIJI VOVK p. d. Postojnarjeva Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Borutu Rusu, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Za številno spremstvo vsakemu posebej iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Gorje, Zasip, Bohinjska Bela, Jesenice, Radovljica, Kranj, Ljubljana, Osijek V nedeljo, 24. februarja, mineva tri leta, odkar te je kruta usoda iztrgala od nas dragi mož, očka in dedek JURIJ ČEBAŠEK Zelo, zelo te pogrešamo, tvoje mesto ob mizi je prazno, polja in hlevi čakajo, da se vrneš. Naša srca so polna žalosti in bolečine. Še vedno mislimo, da boš od nekod le prišel, da si samo za dlje časa odsoten, vendar nas tvoja gomila kruto vrača v resničnost. NIKOLI NE BOŠ POZABLJEN! Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žena Lojzka, hčerki Irena z možem Viktorjem in Milena z družino Voklo, Kokra, 24. februarja 1985 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta MARIJA TRELJC roj. MRAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, vsestransko pomagali ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Petru Štularju za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku iz Predoselj za lep pogrebni obred. Zahvala tudi vsem pevcem za ganljivo petje doma, v cerkvi in ob grobu ter OZ Prevoznik Gorenjske. VSI NJENI Ilovka, Kranj, 13. februarja 1985 Prvi kilometer vožnje z avtobusom stane 37 din Prevozniki so hudo podražili medkrajevni potniški promet — Če deponirate mesečno vozovnico v času dopusta, vam morajo neizkoriščene vožnje odšteti Kranj — Od srede, 20. februarja, so se občutno podražili prevozi v medkrajevnem potniškem prometu. Prevozi na posameznih linijah so dražji tudi do 60 odstotkov, ti odstotki podražitve pa so silno različni, kajti gorenjski prevozniki so skupaj z vsemi jugoslovanskimi prevozniki — razen hrvaških, ki terjajo še občutno višje cene — sprejeli novo skupno lestvico. Le-ta pa je takšna: do 1 kilometra znaša sleherna vožnja 37 dinarjev. Vsak nadaljnji kilo- meter do 51 kilometrov razdalje stane 2 dinarja, do 400 kilometrov in več razdalje pa po dinar za kilometer. Vprašali smo Alpetour, kaj jim prinaša ta izdatna podražitev in odgovorili so, da so stroški — sedanji in pričakovani, kajti nafta se bo spet podražila — tako visoki, da bodo komaj zmogli pokriti enostavno reprodukcijo. V medkrajevnem potniškem prometu so v veljavi mesečne vozovni- Bolezen udari tudi po žepu V naslednjih mesecih lahko pričakujemo povišanje doplačil za zdravstvene storitve —- Najtežje je starejšim upokojencem, ki so večkrat bolni in ki imajo skromne pokojnine 1.750 dinarjev, pa doplača tisti, ki mu vlijejo kovinsko protezo. Totalna proteza je vredna nekaj manj, za najdražjo prevleko zoba, krono, pa Jesenice — Hudo je, če zbolimo, dvakrat hujše pa je, če se bolezen ponavlja in moramo večkrat v zdravstveni dom ali bolnišnico. Tu je namreč treba odpreti denarnico, kajti v zdravstvu je uvedeno delno plačevanje storitev, participacija. Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva vsebuje tudi cenik zdravstvenih storitev, doplačilo uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev. Doplačila so oproščeni bolniki s poklicno ali nalezljivo boleznijo, s težjo diagnozo in bolniki, ki so stari nad 70 let. Vendar so le-ti oproščeni plačila v osnovnem zdravstvu, v ambulantah zdravstvenih domov, nikakor pa ne v bolnicah, razen če ne prejemajo varstvenega dodatka za pomoč ali če po diagnozi sodijo pod izjeme, ki so oproščene participacije. Vsi ostali smo pridni plačniki in tudi na tem področju lahko pričakujemo skorajšnje podražitve. O doplačilih se bodo v teh mesecih pogovorile gorenjske zdravstvene skupnosti, ki težijo za tem, da bi se doplačila uredila enotno za vso Slovenijo. V ambulantah pri prvem obisku zdravnika plačamo 100 dinarjev, če nas na našo zahtevo obišče na domu, pa 200 dinarjev. Specialist je dražji, 150 dinarjev, za vsak ponovni pregled pa doplačamo' 50 dinarjev. Ce zbolimo ponoči, se tarifa vzdigne za 50 dinarjev. Enostavnejše zobozdravstvene stopritve veljajo bolnika od 25 do 150 dinarjev, največ, je treba odšteti 520 dinarjev. Posamezna zdravila niso poceni, podražila so se pred nedavnim, zato je pričakovati, da se bo tudi tu doplačilo bolnika povečalo. Do zdaj je bilo treba primakniti od 50 do 100 dinarjev. Če bomo zboleli in nas bodo obdržali v bolnici, bomo družinski proračun »razbremenili« za 120 dinarjev za vsak dan, ki ga bomo preživeli med belimi zidovi. Umetna prekinitev nosečnosti nas bo veljala 500 dinarjev, mehanična kontracepcijska sredstva 300 dinarjev, vsak prevoz z rešilnim avtomobilom pa 300 dinarjev. Ortopedski in specialni čevlji terjajo 900 dinarjev našega dodatka, berglja 800 dinarjev, slušni aparat 400 dinarjev, invalidski voziček 1250 dinarjev. Za očala se plača 100 dinarjev, za kontaktna stekla pa 800 dinarjev. K vsakemu oskrbnemu dnevu v zdravilišču bomo morali primakniti 400 dinarjev in tako da-Ije. Kakor ugotavljajo medicinski de-lavci,najtežje plačujejo dodatke upokojenci, ki so večkrat bolni in ki imajo majhne pokojnine. Tudi doplačilo zdravstvenih storitev lahko boleče poseže v družinski proračun, ki ga že tako in tako hudo bremenijo ostali življenjski stroški. D. Sedej (T OBVESTIL DELAVCEM OB? tfifKONi Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj organizira strokovno ekskurzijo na mednarodni obrtni sejem v Munchen, dne 15. in 16. marca 1985. Odhod iz Kranja dne 15. marca ob 02 uri izpred hotela Creina, iz Radovljice ob 2,20 uri — avtobusna postaja in iz Tržiča ob 2,40 uri — avtobusna postaja. Cena: delavci plačajo 5.000. — din, obrtniki plačajo polno ceno t. j. 15.700. — din. Rok prijav do 1. marca 1985 na Sklad Kranj, Trg revolucije 3. J ! mestu! nalc i Ko bi povsod iako Hitro reagirali, kot je nek Kranjčan zadnjič, ko so v Kranju podrli nekaj dreves, bi bilo naše okolje zagotovo bolj zeleno in bolj zdmvo. Takle napis se je namreč znašel na vratih paviljoHa Horti-kulturnega društva Kranj potem, ko so v vrtu posekali nekaj brez, ki so delale preveliko sence rustlinatn v vrtu, in s tem naredili mesto za nekaj novih, nižjih dreves. No, pričakujemo odgovor odgovornih pri Hortikultumem društvu, ki bo pojasnil primer in, upamo, poiivril duhove. — bolo: F, 1'erdan ce. Le-te sploh niso bile poceni, kajti zaračunavali so 25 voženj v mesecu, ne glede na to, koliko delovnih dni je bilo v mesecu. Alpetour pa obiju- ( blja, da bodo s 1. marcem uvedli vsaj minimalne popuste v višini 15 odstotkov na mesečne vozovnice, če pa se bodo na prihodnjem sestanku sporazumeli, bo tega popusta na mesečne vozovnice še več. Razmišljajo, da bi zaračunavali le dvajset ali nekaj več voženj v eno smer. Poleg tega popusta, ki je vsekakor umesten, če že težijo za stalnim prihodkom, imajo dijaki in študentje še 10 odstotkov popusta na mesečne vozovnice. Za vse mesečne vozovnice pa velja, da se lahko v času, ko se potnik ne vozi, deponirajo — za delavce tudi lahko v delovni organizaciji in prevoznik bo pri plačilu odštel vožnje, ki niso bile izkoriščene. V mestnem potniškem prometu v Kranju bodo vožnje potniki plačevali po 30 dinarjev, s 1. aprilom pa bodo lahko kupovali tudi žetone, ki bodo po 26 dinarjev. Dijaške mesečne vozovnice v mestnem prometu — veliko jih je ugodnosti že takoj izkoristilo — so po 550 dinarjev, medtem ko so mesečne za ostale potnike za eno linijo po 1.200 dinarjev, če potniki prestopajo, velja mesečna 1.750 dinarjev, prenosna mesečna (brez slike) pa stane 2.300 dinarjev. Ugodnosti popusta pri mesečnih mestnih vozovnicah lahko izkoristijo tudi invalidi (550 dinarjev), starejši občani — ženske nad 60 let in moški nad 65 let — ki bodo odšteli po 550 dinarjev. Za otroka od 4. leta do 10. leta je mesečna v »lokalen« 500 dinarjev. V primestnem potniškem prometu velja nova skupna jugoslovanska lestvica, tako kot v medkrajevnem prometu. Tudi tu bodo še razmislili o določenih popustih. Prevozniki, ki si želijo čimveč stalnih, prednakupnih (mesečnih) vozovnic, so kajpak nadvse zadovoljni. Tudi zato, kot pravijo, ker bodo tako lažje računalniško obdelali promet in imeli večji nadzor nad zmogljivostjo linij. Kaj pa si o novem sistemu, ki je uspel čez noč za visoke odstotke podražiti prevoze in izdatno vplivati na življenjske stroške — ali stroške delovnih organizacij — mislijo prizadeti občani in delovni ljudje, pa sploh ni treba kaj posebno modro ugibati... D. Sedej Pletilni tečaji Radovljica — Zaradi vse večjega zanimanja sta se Delavska univerza in Almira iz Radovljice odločili za tečaje strojnega in ročnega pletenja. Na včerajšnjem uvodnem sestanku so predstavili tečaj strojnega pletenja, danes ob 16. uri pa bodo v učilnici Delavske univerze v radovljiški graščini predstavili tečaj ročnega pletenja. V tečaja še vpisujejo, začela se bosta konec meseca. Odgovor Hortikulturnega društva Posek je bil dovoljen in nujno potreben Verjetno bo zanimalo mimoidoče, pa tudi ostale, ki skrbijo, kaj se dogaja z drevjem v mestu, zakaj smo se odločili za legalni posek nekaterih dreves v vrtu Hortikulturnega dru-, štva Kranj, ki pospešuje urejanje zelenja in varstvo okolja. Na hudo obtožbo, da režemo mestu pljuča, smo dali obrazložitev že na našem občnem zboru v petek, 8. februarja 1985, vendar nihče od navzočih ni imel nezaupanja v naše delo, saj vedo, da bomo vrt po poseku lahko še lepše in primerneje uredili. Ker pa tega vsi ostali ne vedo, je prav, da je javnost pravilno informirana. Gre za legalen — odobren posek, za katerega smo zaprosili gozdarsko inšpekcijo pri skupščini občine Kranj. Staro drevje, lipa, breze in gabri, so se močno razrasli, se zase-javali ter preveč posegali v sorazmerno majhen vrt. Zato se je društvo odločilo za tak poseg v vrt. S tem se je sprostil prostor, da bodo v vrtu lahko uspevala že zasajena manjša drevesa, kot so perzijska bukev, kanadska čuga, cvetni dren, okrasna jablana, nagnoj, dva vibur-numa ter zasajene azaleje in rodo-dendroni in sencoljubne trajnice, ki so jim breze sproti jemale potalno hrano in vlago. Spomladi bomo zasadili še več večjih omorik in vrt bo po preureditvi še lepši in zanimivejši. Prav je, da ljudem ni vseeno, kaj se na zelenicah dogaja, zato bomo ob bližnjih posekih, ki so nujno potrebni, javnost že predhodno obvestili. Anka Bernard GLASOVA ANKETA Nujnost usposabljanja za gasilstvo Kranj — Občinska gasilska zveza iz Kranja je po dveh letih premora spet pripravila tečaj za gasilske strojnike in nižje gasilske častnike. Tečaj, začeli so ga ta mesec, se bo končal aprila, sicer pa imajo za pomlad v načrtu še nekaj drugih oblik izobraževanja. Najprej bodo začeli tečaj za gasilske častnike, med katerim bo samo nekaj predavanj in več samostojnega usposabljanja. Aprila bo na vrsti izpopolnjevalni seminar za sedanje strojnike, maja pa bodo pripravili izpit za nižje častnike, ki bi radi napredovali v I. stopnjo. Ce hočejo gasilci učinkovito uporabljati vso razpoložljivo tehniko in vsemu razvoju slediti s primerno požarno zaščito, se morajo tudi strokovno izobraževati. V prostovoljnih gasilskih društvih se tega ne zavedajo povsod zadosti, je ocenil poveljnik OGZ Kranj Franc Košnjek in opozoril na slabo udeležbo iz večjih društev, kjer so potrebe po strokovnem kadru največje. Čeprav so za sedanji tečaj prijavili 56 kandidatov, ga obiskuje le nekaj nad trideset. Tri smo popra-šali, zakaj so se odločili zanj in kako ga ocenjujejo pa koliko jim bo koristilo pridobljeno znanje. skem tekmovanju zmagale. Za n»" daljnje delo pa sem čutila potrebo po lastnem usposabljanju, zato sem se prijavila za tečaj. Všeč mi je, da je izobraževanj« zasnovano na ravni poklicnega gasilstva in vendar znajo predavatelj' razložiti strokovne predmete zelo razumljivo. Znanje mi bo koristilo predvsem pri vzgoji mladih. Če bo mogoče, bi se kdaj pozneje rada udeležila usposabljanja za sodnik« na gasilskih tekmovanjih. Kaj sodim o vključenosti žensk v gasilstvo? Že to, da sem edina udeleženka na tečaju, ni pohvalno, med drugim pa moti tudi neenakopraven odnos v vrednotenju moškega in ženskega dela članstva.« V • Martin Urbane iz Podbrezij: »Kot pionir sem se pridružil v gasilske vrste in v njih vztrajam že tri desetletja. Doslej sem opravil le izpit za izprašanega gasilca. Ker bi kdaj prišlo prav več znanja, .kar se kaže tudi pri poučevanju podmladka, se nas je šest članov društva prijavilo za tečaj. Dosedanja predavanja iz številnih splošnih ter strokovnih predmetov so se mi zdela poučna in zanimiva. Priznati moram, da je bila večina gradiva zame novost. S širšim znanjem se bom kot mentor pionirjev gotovo lažje lotil dela na tem področju, veliko pa pričakujem tudi od praktičnega usposabljanja, ki je še pred nami.« • Maja Jenko iz Trboj: »Moje sodelovanje v gasilskem društvu se je začelo pred tremi leti s tekmovanjem v mladinski desetini, ki je doslej dosegla že več zelo dobrih rezultatov. Ker v društvu nismo imeli podmladka, sem začela z vzgojo pionirk, ki so na lanskem občin- • Dušan Zupan iz Besnice: »V besniškem društvu, kjer sem desetar in voznik, sodelujem osmo leto, sicer pa sem se začel ukvarjati z gasilstvom v Kropi pred 17 leti. Skupaj s še tremi člani GD Besnica sem se prijavil za tečaj, da bi uspešneje izpolnjeval članske obveznosti-Obiskovanje tečaja trikrat na tedeD in vsakih štirinajst dni ob nedeljah je resda naporno in vzame veliko časa, vendar ni zaman. V obsežni vsebini tečaja je za vsakega gasilca veliko koristnega. Prav pridejo tudi stiki z udeleženci iz drugih društev zaradi spoznavanja in izmenjave izkušenj iz prakse. Če bom uspešno končal sedanj« usposabljanje, bi rad pozneje opra* vil tudi tečaj za gasilskega častnika. Pridobljeno znanje ni koristno le za gasilstvo, ampak tudi za samozaščitno ravnanje v domačem okolju.« S. Saje 20. zimski spominski pohod na Stol Danes prvi tta pot Jesenice — Številni planinci, nekdanji borci, pripadniki naših oboroženih sil, mladinci, taborniki, lovci in drugi ljubitelji narave se bodo konec tega tedna udeležili 20. zimskega spominskega pohoda na Stol. Z njim bodo zaznamovali 43-letnico bitke jeseniške čete na pobočjih te gore in 40-letnico osvoboditve domovine. Prireditev se začenja danes, 22. februarja, s pohodom šolske mladine iz jeseniške in radovljiške občine k Valvasorjevemu domu. Pri postojanki bo mladim spregovoril o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe v teh krajih eden izmed borcev jeseniške čete, šolarji pa bodo imeli kratek kulturni nastop. Množična pohoda bosta v soboto in nedeljo, 23. in 24. februarja, ko bodo pohodniki iz raznih krajev naše domovine prišli do Valvasorjevega doma. V koloni bodo nadaljevali vzpon proti najvišjemu vrhu Karavank, če bodo to dopuščale snežne in vremenske razmere, sicer pa se bodo podali na približno triurno pot po planinah pod Stolom. Oba dneva se bodo zbrali ob 12. uri pri domu, kjer bo na sobotni proslavi govoril predsednik PZS Tomaž Banovec, na nedeljski pa predsednik izvršnega sve- ta jeseniške občinske skupšć' Srečko Mlinaric. Med svečanost^ bodo tudi podelili plakete obisko^ cerri za desetkratno udeležbo tef. spominskimi priznanji nagradil* i živeče borce in pokrovitelje prif^ tve- d Pred pohode m velja ponovno °f. zoriti na dobro jripravljenost zaflJ zlasti na dosleono spoštovanje na' dil organizatorjev. Samo tako bo ^ mreč prireditev v celoti uspela i11 je bodo vsi spominjali kot prijeti^ doživetja. Vsaka samovoljnost in1? premišljeno početje namreč la*. kaj hitro privede do nesreče in ne" bih posledic. s. SaJr Kranjčani na Stol Kranj — Planinsko društV Kranj sporoča, da bo organizira' udeležbo na letošnjem pohodu *J. Stol v obeh dneh množične prireO tve, to je v soboto, 23. februarja, P nedeljo, 24. februarja. Odhod avt^j busa bo obakrat ob 6. uri izpre kranjskega hotela Creina. PreV° je za vse udeležence brezplačen,' trebne pa tudi niso prijave v štveni pisarni, kot je navada za dr11 i ge izlete. (S) Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radov Ijica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj Glavni urednik MIlan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Košnjek 9 Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Hele* Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Z**J in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikoval'' Izojsse Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (RadovU ca) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195« kot poltednik, od januarja 1960 trikr« tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih-Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave listT Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: dir«* tor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, B« merciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometne* davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din