ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ ŽIVLJENJA IN DELA MACHOVIH MARJAN MUŠIČ Več ko sto let je preteklo, odkar je; J. Mach, oče filozofa in fizika Ernesta Ma-' cha, pričel gojiti pri nas velikega japon-' skega hrastovega prelca jamamaja. V zad- ¦ njem času se je obnovilo zanimanje zanj ta- ko pri naravoslovcih kakor tiidi pri slov- stvenih zgodovinarjih. Ko sem v počitnicah urejal zapuščino svoje tete Marije Clarici- jeve, pokojne šolske upraviteljicc v Novem j mestu, sera uredil tudi dokaj obilno kore- spondenco Machovih, in na prigovarjanje prijateljev napisal ta skromni sestavek, pri čemer sem se poslužil tudi nstnega izročila | svojih prednikov in še vedno živega priče-j vanja domačinov iz Vel. Slatiiika. Zahvalju-j jem se profesorju Janezu Logarju, ki je iz j ljubeznivosti pregledal rokopis in ga dopol-i nil z opombami. Naj mi blagohotno oproste strokovnjaki s tega ali onega področja, da i sem se nepoklican lotil tega posla. ', Glavna cesta, ki pelje iz Novega mesta jjroti Zagrebu, se pri vasi Cikavi, tam, kjer jo prečka potok Trščak, pričenja spenjati kvišku. Na vrhu, ki pa ni dlje ko dobre \ pol ure od mesta, se odpre na vse strani \ pogled na valovito dolenjsko pokrajino, na ; skrbno obdelana polja in njive, ki jih ob- robljajo temne zaplate gozdov. Tu pa tam čepe skromne, še danes pogosto s sjamo j krite hiše; na levi je Smolenja vas z zida- \ nicami, ki se belijo na gori, pred teboj in ' na levi pa so gozdovi, ki se jim ne vidi ne ¦ konca ne kraja. Pri skromnem zaselku Mali : Siatnik, ki leži raztreseno ob cesti in mu : daje pondarek novo šolsko poslopje in več- ja hiša njemu nasproti, se odcepi na desni; tikoma za njo ozka, bela in lepo v .pokrajini i speljana vaška cesta, ki se skoro izgubi v ; gozdni gošči. Nikjer ni hiše ne žive duše, i a ko se cesta vzpne više, se odpro pogledi; v daljo, v Podgorje, ki mu dajejo nenavad- \ no lep zaključek Gorjanci. Bližino vasi na-1 znanjajo njive, in ko prideš iz zavoja, šele^ ugledaš kmetije Velikega Slatnika, ki so se poskrile med goste skupine po večini sta-; rili in z lišajem obrasBih sadnih dreves. Med j skromnimi hišami se odlikuje večje nad- ^ stropno poslopje in ob njem že bolj ali manj i razpadajoča gospodarska poslopja, ki daje-j jo še vedno vtis nekdaj skrbno negovane \ domačije. V premišljenem razporedju so ! sadna drevesa, ki pa so ostala na starost: brez prave nege in so se nekatera med nji- i mi že nagnila k tlom. Stanovanjsko poslop-' je, ki nima niti videza kmečke hiše pa tudi ne graščine, je v današnjem stanju zasno-: vano v skromnem kmečkem terezijanskem baroku in še najbolj sliči furmanskim go- stilnam ali grajskim pristavam. V nji kme-: tuje Mavsarjev rod, kakor ve in zna. Imaš i vtis, da se dobro ne počuti v hiši, ki ni po; svoji okorni prostornini v skladu s potre-; bami in zahtevami majhnega kmečkega go- i spodarstva. Pa tudi čas je zapustil svoje sledove na skromno zidani zgradbi: zidovje j je od starosti razpokalo, stene so se napele j in tudi omet že na mnogih mestih odpada;; še celo baročni sklepnik na kamndtnem por- i talu se je zrahljal in povesil. Razpored pro- ' štorov v hiši ustreza povseiu potrebam in družbeni strukturi meščana XVIII. in XIX.' stoletja: pritličje je zasnovano povsem v I smislu nekoliko obilnejše kmečke hiše z ve- žo, kuhinjo, »hišo« in izbami. Tu je bilo domovanje in torišče dela maloštevilne slu- žinčadi, v gosposkem delu, ki je v nadstrop- j ju, pa je razporejenih pet sob, vendar tudi \ te nimajo v ničemer nekega vidnega po- udarka. Od Mavsarjeve domačije se spusti Nadgrobnik Machovih na slatniškem pokopališču 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVIŠNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pot strmo navzdol, v središče, vasice s cer- kvijo na vzpetini in s pokopališčem okrog nje. Na njem je pet grobov nekdanjih go- spodarjev Mavsarjeve domačije, ki so tu ži- veli in umrli in so po svojem delu povezani sicer le kot tujci z našo gospodarsko in kul- turno zgodovino. To je bila družina Macho- vih, iz katere je izšel tudi sloviti fizik in filozof Ernest Macli. V gošči krizantem in slaka stojita na gro- bovih dva nagrobnika; le s težavo je mo- goče razbrati napisa, ki sta ga prerastla lišaj in mah. Na enem od njiju, ki je nekaj imenitnejši, dasi se ne razlikuje vidno od ostalih kmečkih, je vklesano v nemščini: 2>Tukaj počivata Jožefina Mach, roj. Lan- haus, roj. 12. maja 1813 v Kelišu, umrla 24. marca 1869, in Ivan Mach, roj. 16. maja 1805 v Lichenau, umri 8. decembra 1879. Po- čivajte v miru, dragi starši!« Na drugem, skromnejšem pa: »Tukaj počiva Katarima Vorajtar, umrla 22. marca 1877. leta v svo- jem 85. letu starosti, ki je bila 47 let zvesta služabnica družin Lanhaus in Mach. Pokoj njenemu pepelu!« Pred dobrimi sto leti je bilo, ko je prišla družina Machovih v naše kraje. Stari Ivan Mach, doma s Češkega, je bil v mladih letih vzgojitelj pri grofu Stadionu. Rojen je bil in je doraščal v času, ko se je svet prerajal v novih idejah, ki so polagoma pronicale v zavest človeštva in so slabile spone fevda- lizma in absolutizma. Z revolucionarnimi idejami se je postopoma razvijala tudi teh- nika, a prav tako se je krepil humanistični pogled na svet in na človeka. Želja po osa- mosvojitvi in osvoboditvi od službe v ari- stokratskem okolju je poleg mnogih drugih tudi starega Macha pripravila do tega, da je zapustil svojo domovino, kjer ni bilo mož- nosti, da se osamosvoji; osamosvojitev pa je bila nedvomno vezana na tveganje in na odpoved brezskrbnemu življenju. Kot člo- vek, ki ni imel opore v aristokratskem po- reklu, ni mogel računati na pomoč s strani graščakov, ki so bili posebej na Dolenjskem trdno zasidrani. Zato si je moral v novih okoliščinah urediti življenje tako, da se je tesjieje povezal z domačim prebivalstvom in da je vse svoje napore usjueril v čim več- jo racionalizacijo posestva in v uvajanje novih, razumnejših oblik dela. Bil je huma- nistično izobražen mož, razgledan enako v filozofskih kakor tudi naravoslovnih vedah. Po svojem značaju je bil blag in priprav- ljen, da je vselej pomagal vsakomur, ki se je zatekel k njemu po pomoč. Njegov od- nos do vaščanov je bil bolj odnos sovaščaua kakor pa graščaka. To najbolje potrjujejo izjave domačinov, ki so ga poznali, in nji- hovo izročilo, ki je prešlo na sinove in na vnuke. Nedvomno to potrjuje tudi skrb za uslužbence, »naše kmečke prijatelje« Kra- šovca, Lukeža, Matijo, posebno pa Tono Radeževo, ki je bila »zvesta pomočnica« pri odreji jamamajev, velikih japonskih prel- cev, ki jih je Mach pričel prvi pri nas go- jiti. Ta odnos je opazen tudi na nagrobni- ku, ki so ga Machovi postavili na grob pre- dane uslužbenke Katke, kakor so jo imeno- vali; s Češkega je šla na negotovo pot in je po dolgoletni službi umrla v Slatniku. Bila je »faktotum« Machove hiše, Cehinja, ki se je od nje naučil češčine tudi gospodar- jev sin Ernest Mach. Otrok so imeli Machovi četvero: Ernesta, Marijo, Oktavijo in WilheImino. Prvi je znani fizik in filozof, dolgoletni univerzi- tetni profesor na Češkem in v Nemčiji; Ma- rija je bila zelo izobražena žena, ki je mno- go potovala po svetu in je bila nekaj časa vzgojiteljica na črnogorskem dvoru. Bila je pisateljica esejev in živalskih zgodb. Od vseh je bila najtesneje in najgloblje poveza- na z našo zemljo in ljudmi ter je nadalje- vala po očetovi smrti z gojitvijo jamamajev. Oktavija je bila poročena z nekim Engel- hardora, a Wilhelmina je bila, kakor se da razbrati iz korespondence, »enfant terrible« Machove družine; iz nje izhaja »staro pro- kletstvo, ki se drži naše hiše«, kakor javlja še leta 1933 iz Miinchena sin filozofa dr. Ludvik Mach. Kolikor je bilo mogoče po- izvedeti, je bila Wilhelminina pregreha le v tem, da je sledila klicu krvi in mladosti ter je imela razmerje z domačim hlapcem. No, verjetno so bile posledice težje, a so nepoznane in je zaradi njih prišel v Slat- nik v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi filozof Ernest, da je kot avtoriteta v družini pomagal razvozlati težave, v kate- rih se je znašla Machova družina zaradi tega, danes več ko nedolžnega prestopka.' Stari Mach je takoj, brž ko si je uredil domovanje, pričel reformirati svoje gospo- darstvo. Uvajati je pričel nove, racionalnej- še, znanstveno preverjene metode v sadjar- stvu, vinarstvu, kletarstvu, a posebej je po- stal pomemben v področju industrije svile z uvajanjem sviloprejke in doslej nepoznane- ga velikega japonskega hrastovega prelca jamamaja. Gojiti je pričel jamamaje v mladem hra- stovem gozdiču, ki je le za streljaj oddaljen od doma. Grič, na katerem je gozdič, še da- nes imenujejo domačini Mahov hrib. Od tod so se prelci že leta 1918 razširili po vsej okolici Slatnika, Potovega vrha, v smeri pro- 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA i i Kostanjevici in proti Gorjancem. Našli so jih tedaj tudi že v bližini Ruperčvrha in pri Prežeku.2 V zaloški graščini (Brajtenau) jih je pričel na Machovo pobudo gojiti tudi moj stari oče Jurij Clarici, ki je bil enako kot on vnet za vse novotarije v pogledu go- spodarstva, kakor so se tedaj javljale v in- dustrijsko razvitih evropskih deželah. Gojil je jamamaje v bližini zaloške graščine, ki jo je imel v zakupu, na samotnih hrastih sredi košenice. Iz tega gojišča so se razširili v smeri proti Luknji.^ Jamamaj iz Machove in Claricijeve zalege se je v teku 70 let raz- širil do Vrhnike, Škofje Loke in Celja; o tem je bilo v zadnji dobi več obvestil v slo- venskih listih (n. pr. » Jutro«. 22. VIII. 1933, »Proteus« I 1934, str. 42—43). Danes je ja- mamaj sicer podivjan, a je razširjen že vse- povsod in je s svojo velikostjo, lepo obliko in nežno svetlo barvo dopolnil zbirko naših metuljev. Medtem ko je navadna sviloprej- ka prešla z opustitvijo murve, se je jama- maj udomačil povsod tam, kjer so hrastovi gozdovi. Stari Mach je svoje izsledke z raznih pod- ročij tudi publiciral. V Ljubljani je izšla pri Ign. Kleinmayru & Fed. Bambergu leta 1870 brošura »Kurze Anleitung zur Zucht des Seidenspinners der Eiche B. Tamamai.« V »Annalen der Oenologie« iz leta 1875 je izšla njegova razprava o gobah: »Zusam- menstellung der fiir den Oenologen wichtig- sten Pilzformen«. O svojih poizkusih z ja- mamaji je Mach v šestdesetih letih po po- datkih iz »Laibacher Zeitung« in po podat- kih iz »Novic« v šestdesetih in sedemde- setih letih poročal Kmetijski družbi v Ljub- ljani. Njegov vnuk dr. Ludvik Mach pa javlja, da hrani v rokopisu njegovo, to je starega očeta estetsko-filozofsko razpravo »Das Schone. ein Versuch von J. Mach.« O jamamajih in njihovi reji v Vel. Slat^ niku je pisala v obliki eseja v 2. izdaji »Spominov«, ki so izšli pri Braumiillerju, tudi njegova hčerka Marija: v njih je v vseh podrobnostih opisan postopek pri odreji in negi velikih prelcev. Marija je bila tudi najbolj povezana z domom in je vse do svo- je smrti leta 1929 v mislih živela s Slatni- kom in svojimi »kmečkimi prijatelji«. Obil- na njena korespondenca, ki .je shranjena v Mušičevem domu v Novem mestu, pa daje poleg odreje jamamajev tudi zanimiv vpo- gled v njeno literarno delo, v biografsko osvetlitev brata Ernesta in v splošna kultur- na in druga vprašanja. Nekdanji \Iacli(n dom v Velikem Slalniku Po smrti J. Macha je dobil posestvo v Slatniku Tadej Merk, predsednik Trgovske zbornice na Dunaju; bil je stric Marije Machove in je umrl 1911. leta, mesec dni pred svojo stoletnico. Bil je ustanovitelj samostana šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu in je posestvo v Slatniku zapustil šmihelski občini za po- trebe šole.* Marija Machova je po očetovi smrti bila vzgojiteljica v tujini, a je na starost živela v Haaru pri Miinchenu pri svojem bratu Ernestu, ki je bil celih osemnajst let do svoje smrti leta 1916 na pol hrom. Želja po gojitvi jamamajev se je v nji obnovila v prvi svetovni vojni deloma iz domotožja, še bolj pa morda zaradi težkih materialnih razmer, v katerih je živela zgolj ob bratovi pokojnini. Pregovarjala je tamoš- nje oblasti, .predvsem pa ministrstvo za po- ljedelstvo, da bi dalo potrebna sredstva za ob- novljeni podvig, a je h kraju vse padlo v vodo. Končno se je odločila, da sama iz svojih sredstev obnovi odrejo prelcev in je preko svoje prijateljice Marije Claricijeve iskala stik z redkimi preživelimi starimi pomočniki na Slatniku, oziroma je hotela zainteresirati za to početje njihove sinove in vnuke. Odločila se je, da s težavo zbere nekaj sto mark in da preko svojih znancev najde zanesljivega dijaka, najraje kmetske- ga sina, ki bi vpeljal kmetsko mladino v iskanje mešičkov. Za vsak nepoškodovan, nelisast in nezležen mešiček je bila priprav- ljena plačati 1 K, za 10 primerkov 11 K, za 20 primerkov 12 K itd. Upala je, da bodo kmetski otroci s 40 kr. za primerek zadovolj- ni, pa tudi vodič bo zadovoljen, če bo pre- jel 20kr. za primerek. »Fantje iz Slatnika in Potovega vrha so svojčas zbirali mešičke, sedaj bodo opravljali to delo ob nedeljah njihovi otroci in vnuki. Vsekakor niso bili takrat tako razpršeni kot sedaj. Kdaj se prično počitnice? Mislim, da se bo zaprede- nje pričelo sredi junija. Morda bi bilo dobro, da bi se oklicalo z bobnom. Stroške nosim KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jaz. Vendar naj noben dijak ne poskuša, da bi plezal na hraste in si raztrgal pri tem obleko.«' Naj govori sama iz pisem! Ko daje leta 1914 nasvete mojemu bratu Dragu, ki je kot dijak gojil jamamaje, piše: »Ce je prevroče, pobegnejo, če je soparno, kakor je navadno pred nevihto, polete v vodo in utonejo. Ni jih mogoče rediti doma, kakor edinole na svežih hrastovih vejah, ki stoje v vodi v polsenci. Ce pa je slučajno v vrtu hrastek, potem naj ga gospod študent skrb- no očisti pajkov in mravelj. Spodaj na deblu naj namesti obroč iz ptičjega lepila, zatem pa naj drevce prekrije z grobo tan- čico, ki jo naj na deblu iznad lepila zatesni, potem ko je položil gosenice na drevce. Ce bo opazil, da hočejo gosenice zlesti po deblu navzdol, jih mora izdatno obrizgati s čisto vodo.«" Leta 1918 se je odpravljala v Slatnik in sprašuje: »Sporočite mi, kdaj bodo začeli brsteti hrasti. Prelci se namreč ravnajo po hrastih, jaz pa se moram ravnati po goseni- cah in priti v zadnji periodi pred zaprede- njem.«^ In dalje: »Pred zimo ne pridem, ker je male gosenice še teže najti kot velike in mešičke. Prelci imajo navado, da približno 14 dni po zapredenju izležejo, so se pa verjetno v 30-Ietnem podivjanju modifici- rali.«* Drugje zopet nadaljuje: »Y soparnih dneh prilezejo s hrastov. Gosenice so pred za- predenjem za prst debele, svetla zelene, in imajo srebrne pičice na straneh. Verjetno jih bo več tam, kjer je bila najdena ena. Gosenice se zapredejo' v hrastovju med list- jem, ki je sfrkano v klobčič. Mnoge se tudi zapredejo pod hrastovjem, v resi in v grmi- čevju. Cas zapredenja je od srede do konca junija.«* H kraju se je tako zapletlo, da ni uteg- nila priti, a od ministrstva je dobila do- končno odklonitev za pomoč. V Nemčiji so namreč takrat dajali prednost severnokitaj- skemu hrastovemu prelcu A. Pernyi pred japonskim hrastovim prelcem B. Tamamai; pa tudi s pošiljanjem mešičkov so se po- javile v zvezi s pošto in carino nepremost- ljive težave. Zato daje nadaljnje napotke, kako je treba postopati z mešički: »Pospra- viti in prezračiti je treba sobo, v katero ne smejo priti miši. Zatem je treba mešičke previdno nabrati na nitko, na vejah, na katerih vise, toda le na šivih, ker se ne ve,, na katerem mestu bo izlezel metulj; edinole na tem mestu se to lahko izvrši z iglo, a se sme prebosti le šiv. Potem se namesti nitka z mešički vodoravno, prosto viseče v sobi, v temačnem kotu nasproti okna. Metulji rabijo mir, da razvijejo mokra in mehka krila, potem pa planejo vsi proti oknu, v katerega naj se namestijo hrastove veje, ki so vtaknjene v posodo z vodo. Ce se je veja posušila, jo je treba zamenjati, ker bi se sicer metulji na suhih vejah ranili. Veje se nameste šele potem, ko so se metulji izlegli. V sobo ne sme nihče s čevlji, ker tiče jajčka tudi na tleh, na stenah in predvsem na listih in vejah. Jajčka so siva in približno tako velika kot konopljino zrno. Poglavitno delo je v tem, da se poiščejo jajčka na po- sušenih vejah, prebiraje list za listom; tanj- še, z jajčki posute veje se odrežejo z nožem za drevje, če pa so jajčka na močnejših vejah, jih je treba previdno izluščiti, a je treba pri tem paziti, da se ne zdrusnejo. Tudi pri mešičkih je treba paziti, da se ne zdrus- nejo ali celo umore. Prvo se spozna po tem, da postane mešiček lisast. Živi mešički se od časa do časa pregibljejo. Jajčka je treba shraniti v majhnih vrečicah iz tančice in jih je treba varovati pred soncem; metuljem sonce ne škoduje.«*" Potem ko je vse propadlo, se zahvali dija- kom za trud in prosi sporočila, v kakšni meri so se modificirali prelci v 30-letnem podivjanju. Slatniškerau Krašovcu naroča, naj pogleda za gosenicami v gozdu, nazva- nem po reji metuljev, Mešički; tako so tedaj imenovali milad hrastov gozdič, ki se še danes imenuje Mahov hrib. Poglavje o prel- cih se v korespondenci Marije Machove konča z resignacijo, da je podvig zaradi neugodnega vremena in še bolj neugodnih razmer propadel. Omenil sem bil, da je Marija Mach pisala spomine in eseje, ki so vsebinsko zajeli raz- dobje, ko je bila vzgojiteljica na črnogor- skem dvoru in tisto zanjo tako usodno dobo, ki jo je preživela na Dolenjskem. Tematika je tesno vezana na opažanja v prirodi, po- sebej živalskega sveta. Njena glavna dela, kolikor je bilo mogoče razbrati iz korespon- dence in priloženih prepisov posameznih esejev, obsega poleg že omenjenih »Spomi- nov«, v katerih je tudi opisana vzreja jama- majev na Dolenjskem, še esej »Črna gora«, ki je izšel ilustriran tudi v angleškem pre- vodu v Chicagu in v francoščini, vendar to- pol brez njene vednosti in odobritve. Dalje eseji: »Stari hrast«, »Kako so bili nekoč pobalini nedolžni«, »Ptičje strašilo«, »Ru- menonožka« in »Husbvi doživljaji«. V spo- minih iz Črne gore je ostro grajala korup- cijo kralja in njegovega okolja, a se je nav- duševala nad značajnostjo, poštenostjo in svobodoljubnostjo Črnogorcev. 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Rahločutnost in resignacija preveva vsa njena pisma. »Vso svojo grenko in nesrečno mladost sem preživela na Kranjskem, in vendar me nenehno vleče nazaj k ljubemu koščku zemlje, kjer sem pretrpela toliko gcrj^...«. »Tako neznansko žalostno je, če moraš bivati sam, brez znancev v kraju, ki vzbuja toliko spominov.«'' Želi si odrešitve in citira Demostena: »Nepogrešno zatočišče je smrt.«'^ Svojemu bratu Ernestu je zvesto stregla do konca in mu odgojila otroke, ki jim je bila druga mati. Morda ne bo nezanimivo, če bom izbral iz pisem nekaj tega, kar se nanaša na življenje ~in delo tega velikega moža. Poprej pa moram omeniti še inter- mezzoi, Idi je vezan na osebnost in delo Mihaela Markiča. tedaj profesorja v zapu- ščeni in filistrozno zaprašeni dolenjski me- tropoli. Kljub svojim redkim sposobnostim in obsežnemu, temeljitemu znanju polihi- storja se ni mogel uveljaviti in se je dušil v ozračju provincialne gimnazije. Moja teta Marija Clarici je preko Marije Machove zainteresirala zanj Ernesta Macha. Leta 1914 je bila Marija Machova zadnji- krat na Slatniku; tedaj je v Novem mestu spoznala profesorja Markiča in po vrnitvi domov ga je prosila za njegova dela, da bi jih prebral Ernest Mach. Teden dni zatem sporoča: »Nisem sicer vsega razumela, toda moj brat je bil zelo navdušen in je tudi pjsal g. profesorju, kakor dela to običajno z levico na pisalni stroj. Pa tudi to je zanj velik napor; je v 77. letu in že 16 let napol hrom.'' V prvem pismu, ki ga je pisala že v času vojne, pravi: Brata moramo obvaro- vati pred vsakršnim razburjenjem. Ker že dolgo sam ne bere nobenih časnikov, je to sicer po eni strani lahko, a postaja sčasoma ta hli njena brezskrbnost neznosna.«" Pa zopet pol leta zatem: »Tako hudo mi je za- voljo prof. Markiča, da ne more uporabiti svojih sposobnosti. Da ni moj brat 77-leten težko bolan mož, bi mu mogel utreti pot, ka- kor je to rad in vedno storil pri mladih ta- lentih. Na žalost pa je za vse nesposoben. Ali ni mogoče v bližnjih krogih nikjer najti ni- kogar, ki bi mu mogel pomagati?«'' Li dalje: »Prosim, sporočite mi točno, za čim teži prof. Markič. Ali išče založnika? Ali namestitev, ki bi bolj ustrezala njegovim sposobnostim? Katera je pravzaprav njegova stroka, logi- ka ali matematika? Mogoče bi mu mogla kljub svoji nevednosti v teh stvareh po- magati z nasvetom. Težko se je uveljaviti. Vus Veliki Slutiiik danes Primer: Ko je priobčil moj brat svojo »Ana- lizo občutij« (Analyse der Empfindungen), je imel proti sebi vso kasto filozofov, in kljub temu, da je že imel ime, je bilo treba še 14 let, da je lahko izšla 2. izdaja. No. sedaj je že 9. izšla. Prodreti je povsod težko in potrebna je velika vztrajnost. Nevoščlji- vost in nerazpoloženje je doma tudi pri ljudeh, ki so sicer na višini znanosti. Tam še celo.«" Pa zopet: »V pogledu primernega založnika za dela prof. Markiča sem se cesto zanimala in vedno mi je bilo rečeno, da imata matematika dn logika le omejeno število bralcev, zato je le težko dobiti za- ložnika«. In dalje: »Spominjam se smešne epizode iz svojega življenja: Ko sem v mlaj- ših letih poučevala meščanskošolsko učite- ljico v geometriji, sem, tako sem mislila, napravila novo odkritje. Zaupala sem ga bratu in ta mi je dejal: »Lepo od tebe, da si se sama dokopala do spoznanja, a na žalost si prišla do njega za 3000 let prekas- no.« Od tedaj se ne poizkušam nič več v znanstvenih odkritjih.«" Končno je prišel dan, ko je s smrtjo svo- jega Ijtibljenega in spoštovanega brata iz- gubila zadnje oporišče v življenju. »Sedaj sem izgubila poslednje, kar me je še vezalo na življenje. Pokojnik mi ni bil le brat, bil mi je tudi oče in prijatelj. Tudi prof. Markiču, prosim, sporočite mojo iskreno zahvalo. Obžalujem, da se nisva že spo- znala, ko je bilo zdravstveno stanje mojega brata boljše, on bi mu gotovo- krepko po- magal. Dejal je pogostoma: »Prof. Markič je redka pojava med gimnazijskimi profe- sorji, stremi j iv je in genialen človek.« Slabo je slišal, videl pa je do zadnjega zelo dobro. Ob začetku vojne so bile strašne ure, ko sem posedevala z njim v vrtu in sem iz- birala skrbno prostorček, iz katerega ni vi- del na cesto, po kateri so se pomikale trume konj in voz .. .«'8 Osemdesetletna piše ob 10-letnici smrti Ernesta Macha in primerja svojo usodo usodi svojih slavnih znancev, A. Schnitzlerja iji pesnika Fritza von Unruheja. Sodeluje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pri biografiji E. M. za Angleže. Na starost; je domalega oslepela in se trudi, da piše; s pisalnim strojem: »Stari pisalni stroj, na: katerem je pisal moj ljubljeni brat svoja ne- i smrtna dela, se upira mojemu pisunstvu.«" ¦ In v svojem poslednjem pismu sklepa krogo- ; tok spominov zopet z jamamaji, ki so zanjo ; pomenili privid izgubljene mladosti in doma- čije: »Veselim se, da jamamaji še žive. Bo- doči učenjaki si bodo i-azbijali glave, odkod da so.«2» Njeno smrt (25. marca 1929) je oznanil in podrobno opisal v svojem imenu in v imenu tedaj bolnega brata dr. Lu^^dvika Macha njen nečak Feliks Mach, akademski slikar. »Želela si je smrt, ki jo bo rešila tegob starosti. Ko je spokojno in upaželjno govo- rila o smrti, kakor da bi se odpravljala na potovanje, mi je naročala, da tudi Vam i (Mariji Claricijevi, op. pis.) sporočim pri- j sične pozdrave, in spominjala se je svojih kmečkih prijateljev iz Slatnika, Tone, Ma- tije in Lukeža.«^* OPOMBE 1. Johanna Macha in njegove sviloprejke omenja v svo- jem delu večkrat tudi Janez Trdina, ki je z zanimanjem spremljal vsak gospodarski napredek na Dolenjskem. (Glej n. pr. ZD VI., 172, 401). Po svoje je porabil in vpletel v bajko iZakleti oreh« tudi zgodbo Machove najmlajše hčerke VVilhelmine. (Prim. o tem ZD VIL, 150-51, m urednikove opombe na str. 402-03; tam je treba popraviti podatek, da je Merkova >žlahtnica<, ki se je zaplella v razmerje s hlap- cem, Oktavija, ko je šlo v resnici za najmlajšo Machovo hčerko, VVillielmir.o. — J. Podatki iz pisma Marije Mach z dne 22. V. 1918. — 3. Podatki iz pisma Marije Machove z dne 27. VI. 1918 in |)o izročilu domačih. — 4. Več o lem glej J.Trdina, ZD VII, 402-3; popravi tam letnico Merkove smrti (opomba J. Logarja). — 5. Pismo M. Mach z dne 22. V. 191S. — 6. Pismo M. Mach z dne 12. VI. 1914. — ?. Pismo M. Mach z dne 20. IV. 1918. — 8. Pismo M. Mach z dne 26. IV. 1918. — 9. Pismo M. Mach z dne 22. V. 1918. 10. Pismo M. Mach z dne 10. VI. 1918. — 11. Pismo M. Mach z dne 121. VI. 1914. — 12. Pismo M. Mach z dne 12. XII. 1916. 1>. Pismo M. Mach z dne 24. V. 1914. — 14. Pismo M. Mach z dne 7. X. 1914. — 15. Pismo M. Mach z dne 2. III. 1915. - 16. Pismo M. Mach z dne 24. 111. 1915. — 17. Pismo M. MacU z dne 14. IV. 1915 18. Pismo M. Mach z dn- 16. III. 1916. — 19. Pismo M. Mach z dne 24. IV. 19S. 20. Pismo .\I. Mach z dne 22. XII. 1926. — 21. Pismo M. Mach z dne 5. ST. 1929. i 170