Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/60 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-0137 Naslov projekta Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju Vodja projekta 15155 Anton Velušček Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Družbenoekonomski cilj 13.06 Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V okviru projekta »MULTIDISCIPLINARNO RAZISKOVANJE KOLIŠČ NA LJUBLJANSKEM BARJU« (L6-0137) smo v letu 2008 pripravili izvirni znanstveni članek v katerem objavljamo novoodkrite najdbe z dveh kolišč v okolici Iga, ki pomembno prispevajo k razumevanju dogajanja na tem delu Ljubljanskega barja v prazgodovini med 5. in 2. tisočletjem pr. Kr. V njem med drugim objavlajmo dendrokronološke podatke za kolišče Maharski prekop, ki smo jih lahko pridobili s terensko raziskavo leta 2005 (VELUŠČEK, A., ČUFAR K. Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2008, 59, 31-48, 28885037). ^ ^ V Zagrebu je izšel prispevek o metalurški dejavnosti na Ljubljanskem barju (VELUŠČEK, A. Doneski k raziskovanju metalurške dejavnosti na Ljubljanskem barju. Pril. Inst. arheol. Zagrebu, 2008, 25, 33-46, 30614061). V okviru raziskav na Ljubljanskem barju smo pripravili še prispevek o lesenem toporišču, ki se je delno ohranilo v eni izmed kamnitih sekir s kolišča Stare gmajne (TOLAR, T., ČUFAR, K., VELUŠČEK, A. Leseno toporišče kladivaste sekire s kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2008, 59, 49-56, 28885293) in sodelovali pri arheometričnih študijah glajenih kamnitih orodij (BERNARDINI, F., ALBERTI, A., DEMARCHI, G., MONTAGNARI KOKELJ, E., PRINCIVALLE, F., VELUŠČEK, A. An archaeometric study of the prehistoric polished stone tools from the Ljubljanica River (Slovenia). Atti Soc. preist. protostor. reg. Friuli-Venezia Giulia, 2008, 16, 53-73, 29252909). Izšla je arheozoološka študija o živalskih ostankih z bronastodobnega naselja Mali Otavnik pri Bistri (TOŠKAN, B. Sesalska favna iz bronastodobnega najdišča Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2008, 59, 91-110, 28898605). Objavili pa smo tudi analizo živalskih ostankov iz Mlinaijevega stanu Za Koglom (TOŠKAN, B. Živalski ostanki iz Mlinarjevega stanu Za Koglom. Kamniški zb., 2008, 19, 277-278, 28117805) in s Pristave na Bledu (TOŠKAN, B., DIRJEC, J. Ostanki velikih sesalcev z zgodnjesrednjeveške Pristave. V: PLETERSKI, A. (ur.), Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blejski Pristavi : najdbe (OIAS, 14). 2008, 139-151, 163-167, 28459053; TOŠKAN, B., ŠTULAR B. Pes ali volk? : analiza kanidnega skeleta iz grobišča na Pristavi. V: PLETERSKI, A. (ur.), Zgodnjesrednjeveška ..., 153-157, 169271,28459309) V okviru paleobotaničnih študij je izšel prispevek o pozno kvartarni vegetaciji in hidroloških spremembah na Ljubljanskem barju (ANDRIČ, M., KROFLIČ, B., TOMAN, M. J., OGRINC, N., DOLENEC, T., DOBNIKAR, M., ČERMELJ, B. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeogeogr. palaeoclimatol. palaeoecol. 2008, 150-165: 1/2, 150-165, 22032935) Leta 2009 smo opravili arheološko-dendrokronološke raziskave na koliščarskem naselju Založnica pri Kamniku pod Krimom. Dokumentirali in vzorčili smo arheološki les iz jarkov na južnem delu naselbine. Šlo je za nadaljevanje raziskav, ki smo jih na tem najdišču izvedli v letih 1995, 1999 in 2001 (Velušček, Čufar 2003, 21681453). V istem letu je izšel tudi zbornik temeljnih objav in razprav o izsledkih multidisciplinarnih raziskav koliščarskih naselij Stare gmajne, Veliki Otavnik Ib in Blatna Brezovica (VELUŠČEK, A. (ur.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. OIAS, 16. 2009. 330 str., 247569152). V njem najdemo temeljno objavo raziskav koliščarskega naselja Stare gmajne, predstavljamo dotlej najnatančnejšo kronologijo Ljubljanskega barja za 4. tisočletje pr. Kr. in izčrpno objavljamo znano prazgodovinsko kolo z osjo. V zborniku so tudi prispevki o prvih dendrokronološko datiranih drevakih z Ljubljanskega barja, barjanski preji, analizah glajenih kamnitih orodij itd. Objavili smo tudi študijo o ohranjenosti jesenovega in hrastovega lesa starega 5200 let, ki po starosti in ohranjenosti ustrezata lesu kolesa in osi (ČUFAR, K., GRIČAR, J., ZUPANČIČ, M., KOCH, G., SCHMITT, U. Anatomy, cell wall structure and topochemistry of waterlogged archaeological wood aged 5,200 and 4,500 years. IAWA j., 2008, 29: 1, 55-68, 1621129). Ohranjenost smo proučevali na nivoju posameznih celic in celičnih sten v lesu. Celične stene, ki določajo kvaliteto in obnašanje arheološkega lesa, smo proučili s svetlobnim mikroskopom (tehnike: svetlo polje, polarizacija, fluorescenca), z elektronskim transmisijskim mikroskopom in z metodo UV-mikrospektrofotometrije. Za primerjavo smo prikazali še ohranjenost lesa starega 4500 let in normalnega lesa. Nadaljevalo se je tudi delo pri arheometričnih študijah, kjer smo med drugim raziskali večje število sekir s kolišč na Ljubljanskem barju (BERNARDINI, F., DE MIN, A., DEMARCHI, G., MONTAGNARI KOKELJ, E., VELUŠČEK, A., KOMŠO, D. Shaft-hole axes from Slovenia and North-Western Croatia : a first archaeometric study on artefacts manufactured from meta-dolerites. Archaeometry, 2009, 51: 6, 894-912, 30732077; BERNARDINI, F., MONTAGNARI KOKELJ, E., VELUŠČEK, A. Prehistoric cultural connections in Northeastern Adriatic regions identified by archaeometric analyses of stone axes. V: FORENBAHER, S. (ur.). A connecting sea : maritime interaction in Adriatic prehistory, (BAR, International series, 2037). 2009, 47-57, 30883373). ^ ^ V okviru raziskav na Barju smo se tvorno vključevali tudi v diskusijo (VELUŠČEK, A. Ljubljansko barje, problemi razlage virov. Arheol. vestn., 2009, 60, 297-315, 30737453; ANDRIČ, M. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju : prispevek k diskusiji. Arheol. vestn., 2009, 60, 317-331. 30737709], objavili pa smo tudi izjemno odkritje lanu (Linum usitatissimum), ki je rezultat spremenjene metodologije zajemanja vzorcev za arheobotanične raziskave (TOLAR, T., VELUŠČEK, A. Discovery of flax (Linum usitatissimum) at Ljubljansko barje, Slovenia. Histria antiqua, 2009, 18: 1, 187-194, 31041837). Za pomembno mednarodno revijo smo pripravili tudi prispevek o prehrani koliščaijev in paleookolju (JERAJ, M., VELUŠČEK, A., JACOMET, S. The diet of Eneolithic (Copper Age fourth millenium cal B. C.) pile dwelleres and the early formation of the cultural landscape south of the Alps : a case study from Slovenia. Veg. hist. archaeobot., 2009, 18: 1, 75-89, 29253677). V okviru preučevanja arheologije drugih slovenskih pokrajin smo leta 2009 objavili interdisciplinarni članek o najdbah iz Križne jame (BAVDEK, A., MIHEVC, A., TOŠKAN, B., VELUŠČEK, A. Arheološke najdbe iz Križne jame. Arheol. vestn., 2009, 60, 17-31, 30735149). Predstavljeni so bili mali sesalci iz zgodnje holocenskih plasti Male Triglavce (TOŠKAN, Borut. Small terrestrial mammals (Soricomorpha, Chiroptera, Rodentia) from the early Holocene layers of Mala Triglavca (SW Slovenia). Acta carsol., 2009, 38: 1, 117-133, 29917485). S paleobotaničnimi raziskavami smo sodelovali pri raziskovanju v Beli krajini (MASON, P., ANDRIČ, M. Neolithic/eneolithic settlement patterns and Holocene environmental changes in Bela krajina (South-Eastern Slovenia). Doc. Praehistor.. 2009, 36, 327-335, 30724397]) in na Bledu (ANDRIČ, M., MASSAFERRO, J., EICHER, U., AMMANN, B., LEUENBERGER, M. C., MARTINČIČ, A., MARINOVA, E., BRANCELJ, A. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia. Hydrobiologia (Den Haag), 2009, 631, 121-141, 29902381). Leta 2010 smo opravili terenske arheološke raziskave na novoodkritih koliščih Dušanovo in Črni graben. Izsledke teh raziskav, k njim smo priključili tudi kolišče Založnica (2009), smo pripravili za objavo in oddali v tisk (A. VELUŠČEK, B. TOŠKAN in K. ČUFAR, Zaton kolišč na Ljubljanskem barju. Arheo. vest. 62, 2011, v pripravi za tisk). V prispevku obravnavamo arheološke najdbe, rezultate dendrokornoloških in arheozooloških raziskav s sočasnih kolišč Dušanovo in Črni graben ter mlajšega in prav tako novoodkritega kolišča Blato. Leta 2010 je izšel zelo pomemben prispevek v eni izmed najodmevnejših mednarodnih arheoloških revij Journal of archaeological science, kjer predstavljamo absolutno kronologijo kolišč 4^ tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju (ČUFAR, K., KROMER, B., TOLAR, T., VELUŠČEK, A. Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. J. archaeol. sci., 2010, 37: 8, 2031-2039, 31389741). Podobno nekoliko bolj razširjeno tematiko smo objavili tudi v Zborniku, ki je posvečen 60 obletnici rojstva enega najpomembnejših raziskovalcev kolišč v Evropi (VELUŠČEK, A., ČUFAR, K. Dating of the pile dwellings at the Ljubljansko barje, Slovenia - the situation in 2008. V: MATUSCHIK, I. (ur.). Vernetzungen : Aspekte siedlungsarchaologischer Forschung : Festschrift fur Helmut Schlichtherle zum 60. Geburtstag. 2010, 345-355, 32157485). V okviru arheoloških raziskav izven Ljubljanskega barja smo sondirali v pomembnem jamskem najdišču Bestažovca pri Merčah na Krasu. Gre za najdišče edinstvenih jamskih risb v Sloveniji. Preliminarni rezultati kažejo, da je bila jama obiskovana v času neolitika pred pribl. 7000 leti in da so te starosti tudi stenske risbe. Končana je bila tudi monografija o arheološkem najdišču Spaha nad Brezovico pri Predgradu, ki bo izšla leta 2011 (A Velušček (ur.), Spaha. OIAS 22, 2011, v pripravi za tisk). Naj strnemo najpomembnejše ugotovitve. Spaha je bila poseljena štirikrat v prazgodovini, v 16. stoletju pa je bilo na njej kresišče. Prazgodovinski prebivalci (v neo- in eneolitiku) so se ukvarjali med drugimi tudi s pridobivanjem žrmelj iz bližnjega nahajališča pri Knežji Lipi. Najstarejši prebivalci Spahe, pred več kot 6500 leti, so bili verjetno prvi iskalci bakra in bakrove rude v tem delu Evrope. Za tisk smo pripravili članek o holocenskih arheoloških najdbah iz jamskega arheološkega najdišča Ciganska jama pri Kočevju (A. Velušček, Arheološke najdbe iz Ciganske jame pri Željnah iz obdobja po ledeni dobi. Arheol. vest. 62, 2011, v pripravi za tisk). V okviru arheometričnih študij smo objavili prispevek v reviji Archaeometry, kjer obravnavamo kamnite sekire na uho z različnih najdišč po Sloveniji, Hrvaški in Italiji (BERNARDINI, F., DE MIN, A., EICHERT, D., ALBERTI, A., DEMARCHI, G., VELUŠČEK, A., TUNIZ, C., MONTAGNARI KOKELJ, E. Shaft-hole axes from Caput Adriae : mineralogical and chemical constraints about the provenance of serpentintic artefacts. Archaeometry, 22. Jul. 2010, 32079917). Arheozoološke študije smo dopolnili s prispevki v monografiji o arheološkem najdišču Ormož (TOŠKAN, B., DIRJEC, J. Ekonomska specializacija in socialna diferenciacija v poznobronastem in zgodnježeleznodobnem Ormožu : arheozoološki pogled = Economic specialization and social differentiation of the late Bronze and early Iron Age Ormož (NE SLOVENIA) : an archaeozoological perspective. V: DULAR, J., TOMANIČ-JEVREMOV, M. Ormož : utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe : befestigte Siedlung aus der spaten Bronze- und der alteren Eisenzeit, (OIAS, 18). 2010, 99-121, 203-212, 31632173), o Divjih babah I (TOŠKAN, B., DIRJEC, J. Velike podnebne spremembe razkrite na podlagi malih fosilov : Nekdanje okolje na meji med zgodnjim in srednjim wurmom v okolici Divjih bab I. V: TOŠKAN, B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka, (OIAS, 21). 2011, 155-179, 32442157), kot del Zbornika, ki ga je v čast 65. obletnice rojstva vrhunskega raziskovalca paleolitika dr. Ivana Turka pripravil član projektne skupine B. Toškan (glej COBISS.SI-ID 254986496), in o arheozooloških ostankih z najdišča Za Raščico (glej Za Raščico pri Krogu, [COBISS.SI-ID 253092352]). Opravljene je bila tudi morfometrična študija pasem (form) domestikatov in vzpostavljena morfometrična podatkovna baza, ki se z obdelavo novih podatkov tudi vseskozi sprotno dopolnjuje. Na področju paleobotaničnih raziskav smo objavili članek o metodologiji raziskovanja na mokrih tleh (glej TOLAR, T., JACOMET, S., VELUŠČEK, A., ČUFAR, K. Recovery techniques for waterlogged archaeological sediments : a comparison of different treatment methods for samples from Neolithic lake shore settlements. Veg. hist. archaeobot., 2010, 19: 1, 53-67, 30790957). Objavljeni so bili rezultati paleoekoloških raziskav na Pokljuki: primerjava pelodnega zapisa in zgodovinskih podatkov o izrabi prostora v 15., 19. in 20. stoletju n. št. v okolici visokega barje Šijec (glej ANDRIČ, M., MARTINČIČ, A., ŠTULAR, B., PETEK, F., GOSLAR, T. Land-use changes in the Alps (Slovenia) in the fifteenth, nineteenth and twentieth centuries AD : a comparative study of the pollen records and historical data. Holocene (Sevenoaks), Nov. 2010, 20: 7, 1023-1037, 31490093), končana pa je bila tudi analiza holocenskega okolja na planini Klek (ANDRIČ, M., N. JAECKS VIDIC, M. OGRIN in J. HORVAT, v recenziranju, 'Paleoecological evidence for human impact at forest line: Planina Klek alpine grazing area (Slovenia)', Paleoekološke spremembe in človekov vpliv na okolje ob alpski gozdni meji: planina Klek (Pokljuka), paleoekološki in arheološki podatki, Arheološki vestnik, v recenziji). Zanimivi so tudi rezultati raziskovanja vulkanske aktivnosti v prazgodovini (glej LANE, C. S., ANDRIČ, M., CULLEN, V. L., BLOCKLEY, S. P.E. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quat. sci. rev., 2011, 30, 1-6, 32466477) in objava pelodnih diagramov z različnih lokacij (glej ANDRIČ, M. Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina) : primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine V: TOŠKAN, B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka (OIAS, 21). 2011, 235-249, 32431917). V letu 2010 je bila opravljena tudi raziskava razvoja vegetacije na lokaciji Vrhnika - Dolge njive v pozni prazgodovini (ANDRČ Maja, v pripravi za AV, Vegetation and human impact on the environment of Dolge njive (Vrhnika) in late prehistory). V letu 2010 je bila narejena tudi preliminarna pelodna analiza vrtine Mali plac (analiziranih je bilo 19 vzorcev). V letu 2010 je bila v okviru raziskave razvoja vegetacije in človekovega vpliva na okolje Ljubljanskega barja v 4. stoletju pr. n. št. končana pelodna analiza in radiokarbonsko datiranje vzorcev z arheološkega najdišča Stare gmajne (izkopavanja 2007). Skupno je bilo analiziranih 33 palinoloških vzorcev. Radiokarbonsko datiranje dveh vzorcev rastlinskih makrofosilov iz kulturne plasti sonde - čišljak (Stachys sp.) in navadni lan (Linum usitatissimum L.) - slednji je bil v Sloveniji absolutno datiran prvič - postavljajo kulturno plast v čas ok. 3501-3030 cal. BC (median 3244 cal. BC), kar se ujema z rezultati dendrokronološke raziskave. Med feb. 2008 in feb. 2011 smo v okviru projekta izvajali nadzor nad čiščenjem odvodnih jarkov, ki ga izvaja vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik. Pomembni so bili jarki v okolici Blatne Brezovice in Bistre, kjer smo odkrili novi koliščarski naselji: Črni graben in Dušanovo. Vsi novo zbrani podatki, predvsem o arheoloških najdiščih, se ažurno vnašajo v podatkovno zbirko ARKAS, ki jo vodi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Rezultate naših raziskav smo predstavljali tudi na mednarodnih simpozijih: VELUŠČEK, A. The pile dwellings in the Ljubljansko barje, Slovenia : an innovative and accomodating research design. V: Beyond boundaries. IKUWA 3, 2008, 44, 29254189. ANDRIČ, M. Vegetation and hydrology of Ljubljansko barje (Slovenia) between ca. 4000-2000 cal. BC : a consequence of succession, human impact or climatic fluctuations?. V: Programme and abstracts. Budapest, 2010, 54, 31605293. ČUFAR, K., ZUPANČIČ, M., KRŽE, L., DE LUIS, M., ECKSTEIN, D. Dendrochronology of oak (Quercus spp.) in Slovenia : an interim report. V: LEVANIČ, T. (ur.), GRIČAR J. (ur.), HAFNER, P. (ur ), KRAJNC, R. (ur ), JAGODIC, Š. (ur ), GARTNER H. (ur ), HEINRICH, I. (ur.), HELLE, G. (ur.). TRACE - Tree Rings in Archaeology, Climatology and Ecology : volume 8 : proceedings of the Dendrosymposium 2009. April 16th-19th, 2009 in Otočec, Slovenia, Scientific Technical Report, 2010, 132-135, 1837961. Sodelavci na projektu smo imeli tudi poljudna predavanja: TOŠKAN, Borut. Jamski medved : predavanje, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, 16.IV.2008. Postojna, 2008, 28171821. Pripravili smo, oz. smo sodelovali pri pripravi, več razstav: D JURA JELENKO, S., KUMPREJ GORJANC, M., TOŠKAN, B., LEBEN-SELJAK, P., DIRJEC, J., JAVORNIK, S. Svet živih - svet mrtvih : Kolaciona - 100 let : katalog občasne razstave. Slovenj Gradec, 2009, 248794112. VELUŠČEK, Anton, KOROŠEC, Tamara, PAJAGIČ BREGAR, Gojka, TOLAR, Tjaša, RAVBAR, Igor. Vrvarji in tkalci v obdobju, ko so bila na Ljubljanskem barju kolišča : Mestni muzej, 2.III.-16.III.2010. Ljubljana, 2010, 31140653. VELUŠČEK, Anton. Barjanska kolišča in sočasne najdbe iz Ljubljanice : predavanje ob razstavi Ljubljanica, kulturna dediščina reke, 13.X.2009, Narodni muzej Slovenije. Ljubljana, 2009, 30613037. Sodelovali pri strokovno poljudnih prireditvah na Igu (Ljubljansko barje): JERAJ, A., VERANIČ, D., VELUŠČEK, A. Koliščarski dan : dežela koliščarjev v Mahu (Ig), 21.VIII.2010. Ig, 2010, 32081197. Leta 2010 je izšla tudi strokovna monografija o koliščarjih na Ljubljanskem barju: VELUŠČEK, A. Koliščarji : o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja. 2010, 109, 251831552. V zaključku lahko zatrdimo, da smo s projektom zelo izboljšali absolutno kronologijo kolišč na Ljubljanskem barju. Arheološke raziskave smo dvignili na višji nivo, ki je v marsičem primerljiv švicarskemu. Povečala se je tudi prepoznavnost slovenske arheološke šole v svetu in prepoznavnost Ljubljanskega barja, kot izredno pomembnega arheološkega območja (od tu tudi švicarska ponudba za UNESCO, kjer smo aktivno sodelovali). S projektom smo objavili oz. pripravili za objavo nekatera pomembna, a že pred desetletji raziskana arheološka najdišča. Multidisciplinaren pristop pri raziskovanju nam je prinesel zelo zanimive, presenetljive in predvsem relevantnejše rezultate. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 V okviru projekta "Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju" smo obajvili izsledke multidisciplinarnih raziskav na koliščih: Maharski prekop, Stare gmajne, Blatna Brezovica, Veliki in Mali Otavnik, Dušanovo, Črni graben in Založnica. V nekaterih primerih smo objavili topografske podatke z arheološkimi najdbami: Gornje mostišče, Strojanova voda in Blato. V projektu smo izboljšali absolutno kronologijo kolišč Ljubljanskega barja (dendrokronologija), opravili smo tudi več bazičnih arheozooloških študij, izboljšali smo metodologijo zajemanja vzorcev za arheobotanične raziskave, kar je privedlo do odkritja novih na Barju doslej še ne odkritih rastlinskih vrst. Opravili smo tudi analize več palinoloških vrtin in lesnoanatomsko študijo o ohranjenosti koliščarskega lesa starega 5200 let, sodobnika "barjanskega" kolesa. Prav tako smo multidisciplinarno objavili rezultate arheoloških raziskav (topografija) v Križni jami. V tisk je bil oddan izvirni znanstveni prispevek, ki obravnava poledendobne arheološke najdbe iz Ciganske jame. V pripravi za tisk je tudi obsežna in izrazito multidisciplinarna monografija o arheološkem najdišču Spaha nad Brezovico pri Predgradu, ki ga je pred pribl. 30 leti raziskovala ekipa iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. V okviru projekta smo aktivno sodelovali z lokalnimi skupnostmi. V sodelovanju s KUD Fran Govekar Ig smo tri leta zapored pripravili "Koliščarski dan" - poljudno znanstveno prireditev za otroke in odrasle (leta 2010 smo našteli več kot 1500 obiskovalcev!). Prav tako v sodelovanju s KUD Fran Govekar organiziramo že 8 sezono predavanja "Barje, ali te poznam?" Predavanja so poljudna, predavatelji pa so strokovnjaki na svojih področjih. Poudarek je na arheologiji oz. na multidisciplinarnih raziskavah kolišč na Ljubljanskem barju. V okviru projekta smo objavili dve znanstveni monografiji, tretja je tik pred izidom. Izven projekta pa smo izdali še učbenik. V okviru projekta je izšla tudi ena strokovna monografija. Skupina raziskovalcev, ki je sodelovala pri projektu je v treh letih poleg knjig objavila 38 izvirnih znanstvenih člankov, od tega 21 takšnih, ki izhajajo iz dela na projektu - prispevke smo objavili v domačih (npr. Arheološki vestnik) in zelo vplivnih tujih revijah (Journal of archaeological science, Holocene, Vegetation history and archaeobotany, Archaeometry itd.); poleg prispevkov za že omenjene monografije smo pripravili tudi 14 poglavij v drugih znanstvenih monografijah; sodelovali smo na več kot 25 mednarodnih konferencah; imel več poljudnih predavanj; sodelovali smo pri pripravi treh razstav in drugih kulturnih (družabnih) dogodkov, ki se nanašajo na arheologijo Ljubljanskega barja. Leta 2011 se je projekt zaključil in glede na opravljeno delo ter rezultate lahko zatrdimo, da je bil zelo uspešen. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Projekt »MULTIDISCIPLINARNO RAZISKOVANJE KOLIŠČ NA LJUBLJANSKEM BARJU« (L6-0137) je potekal po zastavljenem načrtu. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. ANG Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era : the Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC Opis SLO Predstavljamo rezultate raziskav treh kolišč Ljubljanskega barja, tj. naselbin iz 2. polovice 4. tisoč. pr. Kr. Predstavljamo sedimentološko analizo profilov in rezultate dendrokronoloških raziskav. Pišemo tudi o pomembnih najdbah, kot so leseno kolo z osjo, o dveh drevakih in o raziskavah manjših lesenih predmetov, kot so različna toporišča in lok. Opravljene so bile analize talilnih posod, surovin in iskanje izvora kamnitih sekir, surovin in iskanje izvora žrmelj, artefaktov iz kosti in rogovja ter raziskava preje, edinstvene najdbe te starosti v Sloveniji. ANG The results of the archaeological and dendrochronological researches at three pile-dwellings in Ljubljansko barje, which are dated into the 2nd half of the 4th millennium BC, are presented. We discuss about very important finds such as the wheel and its axle, two logboats and investigations of wooden handles and children's bow. Analyses of crucibles and a yarn, which is a unique find of this type and age in Slovenia, were conducted. We also searched for origins of raw materials for stone axes, querns, bone and antler artefacts. Objavljeno v VELUŠČEK, Anton (ur./ed.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 16. Ljubljana 2009, 330 str., ISBN 978-961-254-155-2 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 247569152 2. Naslov SLO Datiranje kolišč iz 4. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju, Slovenija ANG Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia Opis SLO Predstavljamo doslej najnatančnejšo kronologijo za 4. tisočletje pr. Kr. v tem delu Evrope, ki temelji na dendrokronoloških raziskavah in radiokarbonskem datiranju ANG In the scientific paper the most accurate chronology based on dendrochronology and 14C for the 4th millennium BC in this part of Europe is discussed. Objavljeno v ČUFAR, Katarina, KROMER, Bernd, TOLAR, Tjaša, VELUŠČEK, Anton. Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje. Journal of archaeological science, 2010, vol. 37: 8, 2031-2039, doi: doi:10.1016/j.jas.2010.03.008 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 31389741 3. Naslov SLO Datiranje kolišč na Ljubljanskem barju, Slovenija - stanje leta 2008 ANG Dating of the pile dwellings at the Ljubljansko barje, Slovenia - the situation in 2008 Opis SLO Predstavljamo kronologijo kolišč Ljubljanskega barja, ki temelji na dolgotrajnih arheološko-dendrokronoloških raziskavah in radiokarbonskem datiranju. ANG In the original scientific paper the absolute chronology of pile dwellings from the Ljubljansko barje which based on archaeological research, dendrochronology and 14C dating is discussed. Objavljeno v VELUŠČEK, Anton, ČUFAR, Katarina. Dating of the pile dwellings at the Ljubljansko barje, Slovenia - the situation in 2008. V: MATUSCHIK, I. (ur.). Vernetzungen : Aspekte siedlungsarchaologischer Forschung. Freiburg im Breisgau 2010, 345-355 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 32157485 4. Naslov SLO Sekire na uho iz Slovenije in SZ Hrvaške - prve arheometrične študije na artefaktih iz dolerita ANG Shaft-hole axes from Slovenia and NW Croatia : a first archaeometric study on artefacts manufactured from meta-dolerites Opis SLO V prispevku predstavljamo prvo arheometrično študijo na kamnitih sekirah na uho iz dolerita, ki izvirajo z najdišč v Sloveniji in na severozahodu Hrvaške. ANG In the paper the first archaeometric study on shaft-hole axes manufactured from meta-dolerites from Slovenia and north-western Croatia is discussed. Objavljeno v BERNARDINI, et al. Shaft-hole axes from Slovenia and NW Croatia : a first archaeometric study on artefacts manufactured from meta-dolerites. Archaeometry, 2009, vol. 51: 6, 894-912, doi: 10.1111/j.1475-4754.2009.00472.x. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30732077 5. Naslov SLO Pozno kvartarna vegetacija in hidrološke spremembe na Ljubljanskem barju (Slovenija) ANG Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia) Opis SLO Proučujemo spremembe v vegetaciji in hidrologiji na Lj. barju z uporabo »multiproxy« metode. V poznem galcialu je bilo globoko jezero obdano z odprtim gozdom (Pinus in Betula). V zgodnjem holocenu ju zamenja takson listavcev in Picea. Sledi širjenje Fagus, Abies, planktonskih in oligotrofnih diatomej. Zaznati je naraščanje alohtonih elementov. Spremembe v sestavi gozda in širjenje trav so bile verjetno posledica antropogenih vplivov. Začetek sedimentacije organskega izvora datiramo v 6000 cal BP. ANG We discuss changes in the vegetation and hydrology at Lj. barje using a multiproxy approach. During the Late glacial Barje covered a deep lake surrounded by open woodland which in the early Holocene was replaced by broadleaved tree taxa and Picea. This was followed by the spread of Fagus, Abies, planktonic and oligotrophic diatom taxa as well as an increased allochtonous influx. Changes in forest composition and the spread of herb taxa were probably advanced by human impact on the environment. The beginning of organic sedimentation, dated to 6000 cal BP. ANDRIČ, et al. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Objavljeno v Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeogeogr. palaeoclimatol. palaeoecol.. [Print ed.], 2008, vol. 150-165: 1/2, 150-165, doi: 10.1016/j.palaeo.2008.09.008 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22032935 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Koliščarji : o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja ANG Pile dwellers - about pile dwellers and their culture on Ljubljansko barje Opis SLO Avtor predstavlja rezultate 130 let arheoloških in multidisciplinarnih raziskav količ na Ljubljanskem barju. Popularno napisana knjiga s številnimi barvnimi fotografijami in ilustracijami. ANG The author presents the results of 130 years of archaeological and multidisciplinary research of pile dwellings on the Ljubljansko barje. Popular language, many illustrations and photographs. Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v VELUŠČEK, Anton. Koliščarji : o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2010. 109 str., ilustr. ISBN 978-961-254-209-2 Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 251831552 2. Naslov SLO Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka ANG Fragments of ice age environments : proceedings in honour of Ivan Turk's jubilee Opis SLO Zbornik znanstvenih prispevkov v čast življenjskem jubileju vodilnega slovenskega raziskovalca paleolitika dr. Ivana Turka ANG Proceedings in honour of a leading Slovenian palaeolithic researcher Dr. Ivan Turk's jubilee. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v TOŠKAN, Borut (ur./ed.). Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21. Ljubljana, 2011. 276 str., ISBN 978-961-254-257-3 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 254986496 3. Naslov SLO Koliščarski dan : [dežela koliščarjev v Mahu (Ig), 21.VIII.2010 ANG The Day of pile dwellings - Land of pile dwellings in Mah (Ig), 21.VIII.2010 Opis SLO Družabna prireditev za otroke in odrasle na temo kolišč v avtentičnem okolju na Ljubljanskem barju. ANG Public event for children and families dedicated to the phenomenon of pile dwellings in authentic environment of the Ljubljansko barje. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v JERAJ, Alenka, VERANIČ, Dejan, VELUŠČEK, Anton. Koliščarski dan : [dežela koliščarjev v Mahu (Ig), Ig, 2010 (21.VIII.), COBISS.SI-ID 32081197 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 32081197 4. Naslov SLO Uvrstitev kolišč z Ljubljanskega barja na poskusni seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO ANG Inscription of pile dwellings from Ljubljansko barje on the Tentative List of World Heritage (UNESCO) Opis SLO V letu 2009 smo sodelovali pri pripravi dokumentacije za vpis na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine. Slovenska kolišča v okviru serijske nominacije "Prazgodovinska kolišča okoli Alp" so bila na začetku leta 2010 uvrščena na poskusni seznam. O projektu smo pripravili tudi večjezično knjigo "Kolišča - UNESCO - kandidatura za uvrstitev ..." ANG In 2009 we actively participated in preparation of documentation for inscription on the World Heritage List (UNESCO). The Slovenian sites incorporated in the serial nomination "Prehistoric Pile Dwellings around the Alps" were inscribed on the Tentative List in the beginning of 2010. At this occasion the monograph "Pile dwellings - UNESCO World Heritage Candidature ..." was published. Šifra F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Objavljeno v http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5477/ Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 294137 5. Naslov SLO VELUŠČEK, Anton. Koliščarji z Velikega jezera ANG VELUŠČEK, Anton. Pile Dwellers from the Big Lake Opis SLO Predstavljamo koliščarje in njihovo življenje na Ljubljanskem barju, ki temelji na več kot 130 predvsem pa zadnjih 15 letih raziskav, ki jih na Ljubljanskem barju vodi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. ANG Presentation of the pile dwellers and their customs from the Ljubljansko barje ("Laibacher Moor"), as a result of more than 130, in particular the last 15 years of research carried out by the supervision of the Institute of Archaeology at the SRC SASA. Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Stalna razstava Društva Fran Govekar Ig v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, nekdanji mladinski dom, 23.X.2010. Ig, 2010. COBISS.SI-ID 32080941 Tipologija 3.12 Razstava COBISS.SI-ID 32080941 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupini Maja Andrič je članica uredniškega odbora revije Documenta praehistorica [COBISS.SI-ID 98765312] Maja Andrič je honorarna predavateljica na Univerzi v Ljubljani Anton Velušček je član uredniškega odbora serij Dela Inštituta za arheologijo [COBISS.SI-ID 32389421] in Opera Instituti Archaeologici Sloveniae [COBISS.SI-ID 57690624] Anton Velušček je aktivno sodeloval pri pripravi strokovne dokumentacije za uvrstitev kolišč Ljubljanskega barja na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESC-u [COBISS.SI-ID 294137] Anton Velušček je honorarni predavatelj na Univerzi v Novi Gorici in je bil somentor doktorandu na Univerzi v Trstu Katarina Čufar je članica uredniškega odbora revije Drvna industrija [COBISS.SI-ID 2858754] Katarina Čufar je bila mentorica pri eni doktorski disertaciji [COBISS.SI-ID 743031] in 16 diplomskih nalogah, od [COBISS.SI-ID 2285734] do [COBISS.SI-ID 1849225] Katarina Čufar je redni profesor in predava na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Člani projektne skupine smo aktivno sodelovali pri postavitvi razstav, ki niso omenjene v prejšni rubriki [COBISS.SI-ID 248794112], [COBISS.SI-ID 31140653] 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Projekt »Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju« (L6-0137) je pomemben za slovensko in evropsko prazgodovino ter za razvoj arheologije v Sloveniji: - smo na poti absolutnega datiranja prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju; - na podlagi arheološkega lesa se razvija nekatere metode absolutnega datiranja; - na Ljubljanskem barju so idelani pogoji za raziskovanje paleookolja in paleoekonomije -rezultate lahko primerjamo z rezultati podobnih raziskav na najdiščih z mokrih tal severno od Alp; - razvijamo metodologijo terenskega raziskovanja na mokrih tleh; - poglablja se poznavanje neolitskega in eneolitskega ter zgodnjebronastodobnega obdobja v Sloveniji. ANG_ The project »Multidisciplinary investigations of the pile-dwellings in the Ljubljansko barje« (L6-0137) is important for both, the Slovene and European prehistory, and for the development of archaeology in Slovenia: - we are heading toward absolute dating of prehistoric pile-dwellings in the Ljubljansko barje; - on the basis of the archaeological wood from the Ljubljansko barje some methods of absolute dating are being developed; - the Ljubljansko barje provides ideal conditions for the research of paleoenvironment and paleoeconomy - results can be compared to the results of similar research in the wetland sites north of the Alps; - we are developing the methodology of field research on wetland; - the knowledge about the Neolithic, Eneolithic, and the Early Bronze Age period in Slovenia is being widened. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Projekt »Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju« (L6-0137) je pomemben za slovensko nacionalno identiteto in ponos. Pred desetletjem je slovenska arheologija dovolila, da je Ljubljansko barje v arheološkem smislu utonilo v pozabo. Z zadnjim desetletjem intenzivnih raziskav smo ga ponovno vrnili na prazgodovinski zemljevid Evrope. Izjemne najdbe (kolo z osjo, metalurški pripomočki ...) in vrhunski raziskovalni dosežki (npr. absolutne datacije kolišč) tudi sicer povečujejo prepoznavnost Slovenije v svetu. Projekt ima posredni pomen za družbo v Sloveniji predvsem v tem, da lokalnim skupnostim in državi odpira možnosti razvoja historičnega turizma, kar je bilo v primeru Ljubljanskega barja doslej povsem zanemarjeno. Sodelovanje in pogovori o še boljšem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi potekajo. ANG_ The project »Multidisciplinary investigations of the pile-dwellings in the Ljubljansko barje« (L6-0137) is important for the Slovenian national identity and pride. A decade ago Slovenian archaeology allowed for the Ljubljansko barje, from the archaeological standpoint, to sink into the oblivion. With the last decade of research we have managed to return it to its rightful position on the prehistoric map of Europe. Exceptional finds (wheel with an axle, metallurgical aids, etc.) and top level research achievements (eg. absolute dating of prehistoric pile-dwellings) contribute greatly to the recognition of Slovenia in the world. The project has an indirect importance for the Slovenian society mostly in the respect that it opens the possibility of developing historical tourism for the local communities and the state, which was in the case of the Ljubljansko barje completely neglected up until today. We are currently negotiating the even better and fuller cooperation with the local communities. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja 1 Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar Projekt "Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju" je dosegel svoj namen. Znatno smo izboljšali poznavanje prazgodovine (obdobje, ki ga pokrivajo kolišča na Ljubljanskem barju) v tem delu Evrope. Izstopali so rezultati v okviru arheološko-dendrokronoloških, arheobotaničnih, petrografskih in arheozooloških raziskav. Rezultate raziskav smo objavljali ažurno in jih predstavljali tudi nestrokovni javnosti. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je potekalo zgledno na zelo visokem nivoju. Naše rezultate se uporablja za razvoj turistične dejavnosti, kar je razvidno v primeru naselja Ig na Ljubljanskem barju. Z delom na projektu se je nedvomno povečala prepoznavnost Ljubljanskega barja, kot pomembnega arheološkega območja v svetovnem merilu (UNESCO), in drugih arheoloških objektov (npr. Bestažovca z jamskimi risbami). 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja ® O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja ® o o o G.01.03. Drugo: O o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu ® O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® O o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 o O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti ® O o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost ® o o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička ® o o o G.02.09. Nova delovna mesta ® o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih ® O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o o o G.03.04. Drugo: O o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: O o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 O O O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: O o o o Komentar Aplikativni projekt je dosegle svoj namen. Izboljšala se je metodologija multidisciplinarnih raziskav na Ljubljanskem barju in drugod. Vzpostavljeno je zelo dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in muzeji, kar je razvidno iz projektov kot so "Križna jama", "Bestažovca", "Spaha", "Barje, ali te poznam?", "Koliščarski dan", "Koliščarji z Velikega jezera" itd. 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— 1. Sofinancer Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 51.354,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. VELUŠČEK, A. (ur.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. (OIAS, 16). 2009. 330 str. [COBISS.SI-ID 247569152] A.02 2. VELUŠČEK, Anton. Koliščarji : o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja. Ljubljana 2010. 109 str., ilustr. ISBN 978-961-254-209-2. [COBISS.SI-ID 251831552] A.02 3. VELUŠČEK, Anton. Koliščarji z Velikega jezera : [razstava KUD Fran Govekar v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU. Ig, nekdanji mladinski doma, 23.X.2010]. [COBISS.SI-ID 32080941] F.28 4. JERAJ, Alenka, VERANIČ, Dejan, VELUŠČEK, Anton. Koliščarski dan : [dežela koliščarjev v Mahu (Ig), 21.VIII.2010]. Ig, 2010. [COBISS.SI-ID 32081197] F.29 5. Aktivno sodelovanje pri pripravi dokumentacije za uvrstitev kolišč z Ljubljanskega barja na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine F.27 Komentar Projekt "Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju" je izpolnil vsa pričakovanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kot sofinancerja, in jih na marsikaterih področjih tudi presegel. Projektna skupina, ki so jo vodili sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je v okviru projekta delovala na več nivojih: - znanstvenem (terenske in laboratorijske raziskave, številne domače in mednarodne objave znanstvenih prispevkov, predavanja itd.) - kulturno-varstvenem (razstave, strokovna predavanja, sodelovanje v projektu "UNESCO") - vzgojnem (sodelovanje v pedagoškem procesu, razstave, strokovna predavanja, strokovni svetovalci pri družabno-vzgojnih prireditvah) Ocena Ocena projekta "Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju" je odlična. Sodelovanje s sofinancerjem je potekalo zelo dobro. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja 1. Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Anton Velušček in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 15.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/60 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 0B-E0-33-88-92-E1-34-7B-59-1D-48-BC-F9-1E-E9-60-FC-EB-20-8F