GLAS NARODA » $7.00 List slovenskih delavcev t Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 largest Slovenian Daily fa flw United States* and legal Holidays. 75,000 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 36. — STEV. 36. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 13, 1935. — SREDA, 13. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLITI. — LETNIK XT.TTT, OSTRO NASPROTJE MED VLADO IN DEL FEDERACIJO Vodljivi balon "Macon" se je potopil VODITELJI ORGANIZIRANIH DELAVCEV SO OD PREDSEDNIKA ZAHTEVALI SKRAJŠANJE UR DELA Program Ameriške Delavske Federacije vsebuje šest točk.—Predsednik Roosevelt je opozoril delavske voditelje na nevarne posledice stavk. — Nastop Delavske Federacije je napravil mogočen vtis na nekatere senatorje. — "Labor Board" hoče imeti večjo oblast. WASHINGTON, D. C., 12. februarja. — Predsedniku Rooseveltu se je danes posrečilo deloma po miriti razburjene delavske voditelje s tem, da je obljubil organiziranemu delavstvom več pravic pod novo NRA. Ko so prišli člani izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije v Belo hišo, se je z njimi precej dolgo posvetoval in jim slednjič rekel, naj nekoliko potrpe in naj ne skušajo dobiti kar preko noči nadvlade nad industrijami, ki še niso unionizirane. Zvezna vlada ne more s silo ustvariti sporazuma med delavskimi organizacijami in zvezami tvor-ničarjev, toda predsednik upa, da se bodo delodajalci uklonili in pristali na kolektivno barantanje. Predsednik Federacije William Green je v teku konference predložil predsedniku program organiziranega delavstva ter rekel pozneje, da je z izidom konference popolnoma zadovoljen. Roosevelt je opozoril delavske voditelje na velike gospodarske nevarnosti in težkoče, ki bi se brez dvoma pojavile, ako bi izbruhnila stavka v avtomobilski industriji in industriji jekla. Program, ki je bil predložen predsedniku, vsebuje šest točk. Organizirano delavstvo predvsem zahteva, naj bo NRA temeljito reorganizirana ter naj se delavcem, ki bodo zaposleni pri javnih gradnjah, plača toliko kot so plačani drugi delavci v dotičnem kraju. Soglasno z načrtom administracije, naj bi dobivali povsod enako plačo, namreč po petdeset dolarjev na mesec. WASHINGTONN, D. C., 12. februarja. — Gle de predloge, ki določu 4880 milijonov dolarjev za javne gradnje, bo prišlo jutri do težke preizkušnje med prijatelji vlade in zastopniki organiziranega delavstva. Gre namreč za predlog senatorja McCarrana, ki zahteva, naj bodo delavci pri teh delih tako plačani kot so delavci, zaposleni v privatnih industrijah. Za predlog se posebno zavzema William Green, predsednik Federacije, ki pravi, da bi dala vlada slab vzgled, če bi plačala svojim delavcem samo po petdeset dolarjev na mesec. V tem slučaju bi privatni podjetnik* sledili vladnemu vzgledu ter tudi svojim delavcem znižali plače. Navsezadnje bi Federacija ne bila proti temu, da bi vlada plačala delavcem samo po petdeset dolarjev, toda za to plačo naj bi bili zaposleni samo po trideset ur na teden. V kratkem se bo bavil senat s predlogo senatorja Blacka glede uvedbe splošnega 30 urnega delovnega tedna. James A. Emery, zastopnik zveze tovarnarjev, hoče dokazati, da je Blackova predloga protiustavna. Člani delavskega urada (Labor board) zahtevajo večjo oblast, da bi lahko strožje izvajali določbe NRA. Odboru je bilo predloženih oseminšestdeset slučajevr v katerih gre za prekršenje člena 7A. 24 podjetnikom je bilo odvzeto znamenje višnjevega orla, kar pa ni imelo posebno praktičnega u-speha. MOBILIZACIJA LASKE ARMADE Mussolini j e poklical 250,000 mož pod orožje. — Proti Abesiniji je bilo poslanih 50 aeroplanov i n velika množina municije. Rim, Italija, 12. februarja. Benito Mussolini je mobiliziral svojo vojsko in zanesljivi viri zatrjujejo, da bo italijanska vlada zahtevala popolno zadoščenje od abesinske vlade za krvave spopade na meji. Mussolini je mobiliziral 250,000 vojakov s popolno vojno opremo. Zračno brodovje, ki je pod poveljstvom maršala Italo BalbOj ki je pred dvema letoma vodil polet italijanskih letal na razstavo v Chicago, je bilo iz Cirenejke poslano v Eritrejo. Balbo pa je odpotoval v Rim, da se udeleži seje velikega fašističnega sveta, katerega je Mussolini sklical za četrtek. Trije mornariški razredi so bili poklicani pod orožje, da pomagajo prevažati italijansko vojsko v Eritrejo, ki je provinca italijanske kolonije Somalija. Med vojaki, ki bili poklicani -od zastave, je ves letnik 1911 in šteje 225,000 mož. Drugi škadron aeroplanov bo v kratkem odletel iz Italije, da nadomesti letala, ki so bila poslana iz Cirenejke. Italijanska armada ima v Somaliji o-koli 50 aeroplanov in 30 v Eritreji. Italija ne more Abesiniji napovedati vojne, ker je tako Abesinija kot Italija članica Liere narodov. Pač pa more poslati proti njej kazensko ekspe-dicijo po zgledu Japonske v Mandžuriji in vsled tega od Lige ne more pričakovati ničesar hujšega kot ukor. ITALUA BO PRISTOPILA K POGODBI » ——— Rim, Italija, 10. februarja. Italijanska vlada bo v kratkem naznanila, da pristopi k ai jfleško-francoskemu sporazumu glede zveze z račne obrambe. Pariz, Francija, 11. febr. — Zunanji minister Sir John Simon bo 28. februarja prišel v Pariz, ker upa, da bo do tedaj Nemčija odgovorila na angle-ško-francosko povabilo za pristop k varnostni pogodbi. _l_,___ UMORILA DVA SINA Moskva, Rusija, 10. febr. — Ana Grigorjeva, ki je vrgla dva svoja sinova pod gonilna kolesa nekega rečnega parni-ga, ker se je bala, da je njen zaroč^Jiec ne bi hotel poročiti, ako bi vedel, da ima otroke, je bila obsojena na 10 let zapora. OBLETNICA VSTAJE NA DUNAJU V spomin na žrtve 12. februarja je bilo mnogo zborovanj v gozdovih. — Policija aretirala 270 socijalistov. Dunaj, Avstrija, 12. feb. — Navzlic vsem vladnim ukrepom so socijalisti in komunisti proti koncu tedna vorizo-rili velike demonstracije p.. i* sedanji vladi v spomin m prvo obletnico, ko je bila 1'* februarja lanskega leta v Avstriji uničena socijalistična stranka. Socijalistični načrt je bil dokazati heimwehru, fašistom in policiji, da avstrijski socijali-zem ni mrtev, četudi stranka javno ne nastopa, ker bi bila izpostavljena reprisalijam policije. Vsled tega t je bilo soci-jalistom naročeno, da 12. februarja ugasnejo v svojih stanovanjih vse luči v znak žalovanja za delavci, ki so bili pred enim letom ubiti. V Dunajskem lesu je bilo sklicano več sto socijalističnih zborovanj. 300 policistov je bilo postavljenih pri vseh vhodih v gozd in so bili pripravljeni, da takoj pohite, kamor bi jih poklicale orožniške in heimwelirovske patrule. Sko-ro vsa socijalistična zborovanja so mirno potekla, aretiranih pa je bilo 150 socijalistov, ki so se na ski jih vračali z zborovanja v gozdu pri Kalten-leutgeben in 120 na Leopolds-bergu. "Združena fronta proti fašizmu", katera organizacija je bila pred kratkim ustanovljena med socijalisti in komunisti, je razdelila med ljudi več tisoč pozivov, v katerih zaht vajo osvoboditev proletarsKih jetnikov in kazen za morilca avstrijskih delavcev. Med drugim se glasi v no-zivu: 1' Prisegajino, da bomo častili avstrijske delavske mučen ike, da bomo večno sovražili njihove morilce in bomo za* vsako ceno zvesto držali z zatiranimi delavci". KAJZER SE ŽELI VRNITI Berlin, Nemčija, 12. febr. — Bivši nemški cesar Viljem je prosil predsednika in kanclerja Hitlerja, da bi se* v juniju smel vrniti v Nemčijo, da bi prebil tri mirne mesece v kopališču v Homborg. Hitler mu do sedaj še ni odgovoril, toda monarhisti zatrjujejo, da mu Hitler ne bo d >-volil, ker se boji monarhistične agitacije v deželi. Nasproti to mu pa povdarjajo naziji, da je Hitlerjevo stališče tako trdno, da se mu ni treba bati starih monarhistov. Tudi bivši prestolonaslednik princ Friderik Viljem je -1 priliki svojega obiska pri Hitlerju najbrže razpravljal o mogoči vrnitvi kazerja v Nemčijo. USODA OBTOŽENCA FRED POROTO Generalni pravdnik bo dve Hauptmannovi priči postavil na zatožno klop. — Obtožil ju bo krive prisege. Hauptmannov glavni zagovornik Edward J. Reilly je v pondeljek štiri ure dokazoval porotnikom, da javni obtoži-telj ni mogel Ifauptmannu dokazati zločina odvedbe. Rekel je, da je bil zločin delo Lind-berghovih uslužbencev, ki so izdali svojega gospodarja. E. J. Reilly je naravnost obdolžil Lindberghovo pestunjo Betty Go\v, da je dala znamenje od-vajalcu, kdaj more najlažje odnesti otroka. V torek je govoril generalni pravdnik Wilentz ter skušal dokazati porotnikom, da ni Lindbergh ovega otroka nihče drugi od vedel in umoril kot Hauptmann. Govoril je ognjevito nad tri ure ter v svojem govoru označil Hauptmanna kot najbolj podlega zločinca, kar jih pozna svet. Predno je končal, je vstal v dvorani Rev. Vincent G. Burns, pastor neke neodvisne cerkve v Palisades, N. J. ter vzkliknil: — Počakajte malo, gospod Wilentz! Takoj so skočili k njemu državni policisti, mu zamašili u-sta in ga iztirali iz dvorane. Pozneje se je izvedelo, da je hotel Burns izjaviti: — Neka oseba mi je pri spovedi raz-odela, kdo je pravi morilec. Danes bo predsedujoči sodni lk Trenchard poučil porotnike, nakar se bodo slednji u-maknili k posvetovanju. Flemington, N. J., 11. febr. Generalni pravdik D. "Wilentz je rekel, da bo veliki poroti predložil obtožbo zaradi krive prisege proti Mrs. Bert i Hoff in proti Benjaminu Heierju, ker sta kot priči po krivem pričevala v Hauptmanov prilog. Mrs. Hoff je izpovedala, da je leta 1933 Izidor Fisch hotel pri njej pustiti nek zavitek, ko je prišel k njej skupno s svojim prijateljem Alfredom Boudreauom. Boudreau pa je pozneje izpovedal, da Mrs. Hoff ni ^ idel že 9 let. Heier je rekel, da je s svojo prijateljico sedel v svojem avtomobilu poleg St. Raymond pokopališča. in da je videl nekega moškega,. ki je skočil čez zid v noči 2. aprila, ko je bila plačana Lindberghova odkupnina in da je bil ta mož Izidor Pisoh. Proti temu pa je Joseph F. Farber izpovedal, da je oni večer zadel s svojim avtomobilom v Hederjev avtomobil v New Yorka, okoli 9 milj od pokopališča. # Trenton, N. J., 11. febr. — Izidor Fisch, ki je umrl in na katerega hočejo Hauptmannovi zagovorniki zvrniti krivdo odvedbe Lindberghovega otro- KRIŽARKAM SE JE POSREČILO PRAVOČASNO REŠITI POSADKO WASHINGTON, D. C., 1 3. februarja. — Mornariški department je malo po polnoči dobil brzojavko, da se je v bližini pacifične obali potopil a-meriški vodljivi balon "Macon". San Francisco, Cal, 12. feb. Na vodljivem balonu 'Macon' je nastala iz zagonetnega vzroka eksplozija in balon je padel v morje 110 milj južno od tukaj. V bližino je takoj prihitelo nekaj bojnih ladij, ki so rešile poveljnika Herberta V. Wiley a in osemdeset mož posadke. Trije so izgubili življenje oziroma jih pogrešajo. Po mnenju tukajšnjih mornariških izvedencev je eksplozija pretrgala balon na dvoje. Ko je padel balon na morje, je šinil v zrak visok plamen. "Macon*' se je vračal iz manevrov, ki so se vršili v južnem delu Calif orni je. Na mestu nesreče je bila prva amer. križarka 'Memphis', takoj za njo pa bojna ladja '1 Pennsylvania ". Podrobnosti o katastrofi niso znane. ka, je bil leta 1933 tako reven, da si za zimo ni mogel kupiti suknje. "Fischevo zdravstveno stanje ' \ je rekel Fiscliev prijatelj Mortimer B. Steindler, "je bilo ob istem času tako, da nikdar ne bi mogel preskočiti zidu pokopališča, kot je storil "John". Skrivnostni "John", kateremu je profesor dr. John F. Condon v noči 2. aprila 1932 izročil Lindberghovo odkupnino v znesku $50,000, je tedaj preskočil 6 čevljev visok zid z gibčnostjo srne, ko je zaslišal bi ižajoče se korake pokopališkega paznika. "In če hoče zagovora i št vo dokazati", je rekel dalje M. B. Steindler, "da je Fisch skočil čez ta zid, tedaj bi njegovo truplo bilo še danes tam. Tak skok bi povzročil njegovo smrt' \ Steindler tudi pravi, da se ne bi Fisch nikdar peljal s pod-ulično železnico do pokopališča, ker vožnje pod zemljo ni mogel zdržati. Ravno tako je tudi Fisch rekel, da ne bi mogel voziti avtomobila. Zagovor-ništvo pa zatrjuje, da je več ljudi videlo Fischa, ko je z avtomobilom vozil lestvo v bližini Lindberghove hiše. "Fisch je bil zelo odprtih misli", je rekel Steindler. "Nikomur ne bi storil ničesar zalega, pa če bi tudi imel moč za to. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je bil reven in smo mu pogosto kupili kosilo. Vedno bi rad šel v opero, pa ni imel denarja. Rad je igral šah. Malokdaj je šel ponoči ven, deloma, ker ni imel lepe obleke, največ pa zaradi tega, ker je na zraku zelo kašljal". HITLER IMA PRIPRAVLJEN ODGOVOR Se zavzema za zračno zvezo. — Najbrže pa ne bo sprejela vzhodnega Locarna. Berlin, Nemčija, 12. febr. — V zanesljivih krogih zatrjujejo, da je Nemčija pripravljena sprejeti angleško-francoske vi-rovne pogoje z nekaterimi iz-premembami ter bo v tem smislu tudi v četrtek ali petek odgovorila Angliji in Franciji. Nemčija bo najbrže pojasnila naslednja svoja stališča: Nemčija ne bo podpirala predlagane vzhodno-locarnske pogodbe z vojaškim jamstvom. Nemčija zavrača pogodbo, ki jamči za neodvisnost Avstrije, odobruje pa v tej zadevi posvetovalni pakt. Predlog glede zračne zveze sprejme v načelu. Pripravljena je pričeti pogajanja za razorožitev. Nemčija pričakuje, da bosta London in Pariz, ko sprejmeta odgovor Nemčije, določila čas za pogajanja, in bo v ta namen najbrže angleška vlada poslala v Berlin svojega zunanjega ministra Sir Johna Si-, mona. MANJ BREZPOSELNIH V ITALIJI Rim, Italija, 10. februarja. Fašistična vlada s ponosom kaže na zmanjšanje števila brezposelnih, odkar je bih) vpeljano 40-urno tedensko delo. Skozi tri leta v Italiji ni bilo manj brezposelnih kot 1 milijon. V januarju 1934 jih je bilo celo 1,158,000. Pri koncu leta 1934 so se delavske razmere toliko izboljšale, da je bilo samo še 969,999 brezposelnih. S 1. decembrom je bilo vpeljano 40-urno tedensko delo in število brezposelnih je padlo za 128,000. NOV DOM ZA FLANDINA Pariz, Francija, 10. febr. — Francoska vlada je za novo stanovanje minitrskega predsednika izdala 13,500,000 frankov. Palača, ki je bilo avstrijsko poslaništvo, je francoska vlada med svetovno vojno zaplenila. Flandin ali pa njegov naslednik se bo mogel v treh. jmesecih preseliti v palačo. HEW YORK, WEDNESDAY,. FEBRUARY113, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Sakser, President IM PBbHitwt by 8MTEMC PUBLISHING COMPANY Street Ud xklTMuei of above officers: Borongh of Manhattan, New York City. N. V. "614 8 NAHODA" D»y Bifqit diyn end Holidays leto nQt as ineriko la . 96.00 pol leta Za New York aa celo leto...... $7.00 Za pol leta ...................13.60 Za inosemstro n celo leto ...... $7.00 Za pol leta ...................................$8.80 MttcrlpttoD Yearly $6.00 Advertisement on "Glas Naroda" lxhaja vsaki dan lzvsemftl nedelj iu praznikov. L^optai bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli "ofilljart po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da M Mn tndl prpjfinle hivallWe naznani, da bltrej« najdemo naslovnika. HMjAB NAHODA", 216 18th Street. Mew Yerti, N. 1. Teieebone: CHelsm S—18'M 'NATIONAL INDUSTRIAL RECOVERY ACT" Od časa do časa se pojavljajo v časopisju domneve, da bo pa$la NRA, ko ji -bo potekel postavni rok, v pozablje-lije. To se pa ne bo zgodilo- Kongresu bo predložena predloga, naj bo veljavnost te ustauove podaljšana. NRA bc. poslovala v dosti strožji obliki. Odstranjene bodo vse napake, ki so ovirale njeno poslovanje. Prddsediniku Ibo dana pravica, da posftavo razveljavi ka/korhitro se izkaže, da se je gospodarstvo izboljšalo in da je depresija premagana- Ko je bil oživotvorjen "National Industrial Recovery Act", ki ga naikratko označujejo z "NIRA ' oziroma <:NRA", so smatrali to-kot prvo Rooseveltovo odredbo za izboljšanje ameriškega gospodarstva. Po deželi je zavladalo veliko veselje. Velike industrije so se nahajale v oibupnem položaju ter so se oprijele NRA kot se oprime potapljajoči se slamnate bilke. Ko so se pa čaisi nekoliko izboljšali, je postala velein-dustrijalcem vladna kontrola nadežna in so se je skušali na vsak način izaiobiti. Začeli so se sklicevati na "indivi-:luali*z©m,T Hoover je vili časov ter opozarjati na nevarnost diktature, ki baje ogroža ameriške svoboščine. Posebno ostra gonja je bila naperjena proti členu 7A, ki daje organiziranemu delavstvu večje pravice kot jih je imelo dosedaj. General Jolmson je moral kot načelnik NRA odstopiti, sedaj je pa naperjena jirecej ostra gonja proti njegovemu naisledniku Donaldu R. Riehbergu. Soglasno z novo predlogo bo kontrola nad cenami poostrena; člen 7A bo ostal nespremenjen, in pravilnik bo vsiljen tudi vsem tistim industrijam, iki so bile doslej Irez njega- PROTI FARLEYU Zvezni senator Norris, eden najbolj naprednomislečih mož v Washin g! on u, je vložil predlogo, k alt era naj odvzame poštnemu departmentu kontrolo, ki jo izvaja potom strankarske politike. Senator Norris je napovedal odločen boj sedanjemu generalnemu poštnemu mojstru Farleyu- Farley je predsednik demokratskega narodnega odbora in kot tak deli več ali manj mastne službe svojim prijateljem in pristašem. Skoro vsaka administracija je imenovala voditelja zmagovite kampanje za generalnega poštnega mojstra, ki je nato nastavil uradnike v vseh postnih uradih po deželi. Da so prišli pri tem vpostev skoro izsključno le pri-fifta»i stranke, ki je bila na krmilu, je umevno samo po sebi Namen Norrisove predloge je, tako predrugačiti obstoječi wistem, da se bo pri imenovanju poštarjev gledalo izključno le na njihovo (zmožnost in znanje, ne pa na njihove politične zasluge. Četudi bi bilo to edino pravilno, ne bo povseči niti demokratom, niti republikancem. VABILO! SLOV. DEMOKRATSKI KLUB v B'KLYNU -vabi svoje člane Na Posebno Sejo ki SE V NEDELJO, DNE 17. FEBRUARJA 1935, ob 3. uri popoldne V SGOfiMJm PROSTORIH SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA tU nmNGlAmO*tTE . ■ RROORLYN, N. Y. Člani so naprošeni^da pripeljejo seboj svoje prijatelje in znance PO nun OHUMiA ZABAVA IN PLES. — VSTOPNINA PROSTA -- ODBOR- Coraopolis, Pa. Ker nam je naročnina za 6. N. potekla že 30. januarja, vam pošljem za pol leta. Za novo leto sem pa naredila obljubo, da bom dobila kakšnega naročnika za Glas Naroda in tukaj vain pošiljam za dva. Ljudje radi berejo Glas Naroda, ki prinaša vsakovrstne novice in povesti, aH žalibog, ker so tako slabi časi. Jaz za sebe vem, da ne bi mogla biti brez njega. Povem vam, da bo poprej kaj drugega manjkalo pri hiši kakor pa Glas Naroda. Pozdrav Petru Zgagi in želim, da bo nam v svoji koloni še poklone in zbadljivke pisal, kajti včasi se mora človek smejati, včasi pa jeziti. Pa to je vse za šalo. Toraj, brez zamere! Gertrude Kebe. Primrose, Pa. Kot večletni naročnik Glas Naroda, se hočem tudi jaz o-glasiti s par vrsticami, saj iz te naselbine še ni bilo dopisa v Glasu Naroda. Kar se dela tiče v tej okolici, premogorovi še dosti dobro obratujejo, pa ne v splošnem. Nekaj jih je, ki tudi bolj po-malem. Zaslužek je pičel vsepovsod. Kar se tiče moje osebe, že tretji mesec počivam in čakam, da se zmrzla zemlja o-meliča in posuši. Potem zopet spravimo parne lopate na določena mesta, da uredimo trdno podlago za cementirane ceste, katerih bomo zgradili več 100 milj leta 1935 v Pennsvl-vaniji. Tako bo vsaj malo u-blažena brezposelnost, katera je tudi v tej državi velika. Danes, ko sem dobil "Glas Naroda", sem zopet bral obsežen dopis od našega rednega dopisovalca iz Poljanske doline J. B., ki ga vsak i k rat z veseljem preberem. Prosim ga, da naj še iz moje rojstne vasi Javorja kaj poroča. Skoraj sledica temu je: cena sladkega mleka je narast-la; za funt smetane so mlekarji minulo leto dobili po 20e, sedaj dobivajo po 38c. Ta je prav. Zdrave krave, zdravo mleko, zdrava tleča, zdrav narod, zdrava pamet. V okolici se je preti kratkim pojavila strašna konjska bolezen, tako zvani "glanders". Več ne bom o tem omenil, ker sem sam močno prizadet. Novoletnega dne 1035 jaz ne bom nikoli pozabil. Štiri najlepši konji oziroma, 2 konja in dve muli, lopa živina, je bila uničena na posestvu, in jaz ne dobim nikake odškodnine, kakor tudi moj sosed, ki je izgubil štiri konje. Vreme imamo letos zelo u-godno, zgodnje setve so že skoraj v klasju, občutnega mraza nismo imeli to zimo. Danes dežuje. Dežela je zavita v zeleno odejo. Živina se zadovoljno preganja po zelenih pašnikih. Pozdrav! . J. R. Simonicb. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. RAD BI IZVEDEL za naslov Joe Kožuh-a. Mislim, da živi na West Allis, Wis., ker tam ima dva brata in tri sestre. Ce on ne bo bral tega oglasa, naj mi ga sporoči kaka sestra ali brat. Stvar je važna, zato bi rad izvedel za njegov naslov. — Frank Krebs, Box 501, Helper, Utah. — Na polletnem zborovanju odbora K. S. K. J. je poročal odbornik Dečman o Slovenskem Domu v Brook I v n u, X. Y., kaiterega lastuje K. S. K. Jtnlnota. V korist Jet I note zbornica po daljšem pogovarjanju sklene, da naj se napravi takoz van i 1 i f oreclosu re ", in se sodnijo naprosti, da imenuje oskrbnika tega posestva. — Po dolgi in mučni bolezni je dne 3. februarja umrla na svojem domu v Heminie, Pa., Ana Strvasnik, stara 74 let, doma iz Komende pri Kamniku. V Ameriki je bila 26 let. Pogreb se je vršil 6. febr. popoldne. Za njo žalujejo soprog Luka Strvasnik, dva sinova 111 tri hčere — John Bašič v Uniontown, Pa., je bil 26. januarja smrtno ranjen pri avtni nezgodi. Avto, v katerem se je peljal z nekim trgovcem in njegovim 11. letnim sinom, se je prekucnil in italijanski deček je bil na mestu ubit, Bašiču je pa prebilo lobanjo in zlomilo štiri rebra, ki so m u prebodi a pljuča. Dne 31. januarja je umrl v bolnišnici. Zapustil j«4 šestero otrok, ki so ostali brez staršev, kajti mati je tudi že mrtva. — V Clevelandu je preminul po štiri dnevni bolezni za pljučnico rojak Josip Urban-čič v starosti 45 let, doma iz Hrusulje, fara Sv. Lovrenca. Brda pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 15 leti. IZID TURŠKIH VOLITEV Istanbul, Turčija, 10. fel>r. Pri splošnih volitvah je bilo v novi turški državni zbor izvoljenih 3#2 poslancev. Meti temi je bilo izvoljenil« 17 žensk. PAIN-EXPELLER Zoper prehlade zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Paln-Expeller vedno prežene bolečine i ar o č it e se na "(ll,AS frARODA", največji slovenski dt>*vnik v Združenih državah. j z* Velikonoc I f DENARNE POSILJATVE ! I Denarna nakazila izvrčujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v jugoslavijo Za $ 2.75 .......... Din. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 730 .......... Din. 300 $12.— ____________ Din 500 $23.85 __________________ Din. 1000 $4730 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 --------------------------------Lir 200 $44.o KRATKA DNEVNA ZGODBA I ■B Od Snežnika do Nanosa se vleče črn gozd. Nihče v dolini ne ve, kako je dolg in širok. Visok je in ima polno brez-zimuih vrhov, a ko pride človek na vrh, tie ve, da je tam in vidi samo nazaj. Naprej je zgolj gozd, neskončna visoka planjava in stari gozdarji so pravili, da ni za planjavo ničesar, samo ob prav prozornih dneh je nekje daleč videti morje. Gozd je zid, je meja. To je bil že od nekdaj, z gozdom se je pričenjalo vse neznano. — Tam so prebivali čudni, samotni ljudje, gozdarji knežjih posestev, ki so prihajali trikrat na leto v dolino, ki so čuvali knežje, firštove lovske gradi -če po Javornikih, iskali medvedjih ležišč in hranili v zimah knežje jelene za cesarja, za grofe z neznanimi imeni, za skrivnostne visoke ljudi, ki so sc- v skromnih oblekah zatekali za nekaj dni v neprodirne sence in tišine gozda. Poleg njih so bili po gozdu samotni ogljarji, ki zanje ni vedel nihče, razen redkih drvarjev, ki so hodili gonit hlode do jezera. Samo zvečer je tu in tam sredi brega utripnil ogenj in stare ženice >>o govorile o čarovnicah. Poti v gozd so poznali samo> gozdarji, vsak do svoje posesti; naprej ni hodil že od zdavnaj, odkar so prenehali tovoriti krtače in pepel iko na Reko, nihče. In gozd je ostal zmeraj ne-kaj svojega, meja dveh svetov, izhodišče pravljic in čudnih zgodi) o ljudeh, živalih in prepadih. Meti vojno je prihajalo od tam zamolklo grmenje, od tam so prišli nad doline prvi grmeči ptiči in tja .so obstre-Ijeni, v plamenih padali. Na ravan in nad gmajne ni padel nikdar nobeden. Ko je bilo vojne konec, so od vsepovsod lezi i čez planjavo sključeni, strgani vojaki, ki so tovorili domov; otroci, ki so bili takrat majlm so se čudili, da se tod more priti na toliko krajev domov. Cez gozd ni prišel nobeden; samo eden, ponoči, mislil je, da bo preplaval čez jezero. Plaval je skoraj vso noč skoraj tik ob sipu, koder gre pot, zjutraj ga je voda počaisi prignala nabuhlega, trdega na plitvino. — OB MEJI Otrok je bilo strah gozda, stare matere so ponavljale zvečer zgodbo o dveh gradovih, ki sta stala vsak na svojem koncu jezera. V onem nad Malo Kar-lovico je domovala lepa hči, ki je imela sjtrivaj in očetovi volji navkljub rada sina z gradu ma drugem koncu jezera. Ta je vsako noč veslal po toku jezerske vode v vais pod čeri dekletovega gradu. Ker je pa votla proti zahodnemu koncu že takrat vse močneje drla v jame pod gozdom, je moral tiščati skozi k bregu, smer mu je kazala luč na oknu lepe hčere. Vse dokler ni oče zvedel m neke noči prestavil svetilke na drugi konec gradu, da je tok odnesel mladega z onstran jezera mimo in ga je požrla Karlovica. Drugo jutro je dekle skočilo v vodo in ko so jeseni spet prihajale vode v "grmenju in podzemski zamolklo-sti in so strele udarjale v vodo, je požrlo še grad z očetom vred. Kdo je poslušal pravljico, je sklenil, da pojde, ko bo velik, tja pod gozd, morda ni voda požrla graščakovili mo-šenj, morda so nekje med kamenjem razsuti cekini, gad, ki jih varuje, bo zaspal i-n... Otroci še sanjajo, zdaj dve, tri leta sem zmeraj bolj, da pojdejo pod gozd in naprej, čez. Ne vedo za cekine, pravljic jim nima kdo praviti, cekine poznajo le iz nerodnih šolskih knjig, pravljice se jim tko ob drugih besedah. Cez dolino in čez vasi blizu gozda je legla revščina in za njo vabljiva senca denarja, otroci slišijo pripovedi o saharinu, o konjih, o kavi, o kokainu, o zavitih poteh čez gozd, o pobegih, o bojih, o streljanju, o mrtvili, o tržaških zaporih, o konfinaci-ji, o denarju, o denarju, o denarju. Kralj Matjaž, Snegu I-čica, vitezi so daleč, tudi so na stežaj daleč pravljice, ki so vsak dan lahko res; vsak otrok, ki sliši pripovedovanja, ne sklepa, tla bo šel iskat razsutih. cekinov, ko bo velik; še prej se bo zmenil s tremi, štirimi, brž ko bo šole prost, pa jo mahnejo tja čez, njim ne bo nihče ničesar storil, ne grani-čar, ne fašist, ne financar; namesto skrbi, če bo gad pri ce- kinih zaspal, jih teži samo misel, da lira pada in da se morda takrat, ko bodo za to, ne bo tja čez več splačalo.. . Kajti čez gozd so preti desetimi leti poslednjič in za vselej potegnili mejo, ob njej je bilo treba pet metrov na široko posekati vse do tal, da so gozd tam, kjer se meja vzpenja čez breg, začele sekati svetle, ravne,. neresnične črte. Gozd je postal meja, tisto v njem in za njim, kar do tedaj ni nikogar vleklo, je postalo prepovedano, skrivnostnost se je izgubila, v gozdu je postala važna samo žična ograja, ki da so onstran nje Italijani, za žico so čez nekaj let postavili mejnike — in potem, ko je ograja padla, so ljudje zares začeli verjeti, da gre čez gozd meja. Življenje ljudi v dolini ob jezeru je bilo vse do tedaj la-ko, kakor pokrajina. Ustaljeno, nespremenljivo, brez velikega razvoja, nihalo je navzgor in navzdol med mejama Rojstva in Smrti kakor letni časi. Ljudje so zmeraj hrepeneli in delali načrte; a niso prišli nikamor, ne ničesar napravili. Niso gradili ne novih hiš, niti se niso ogreli za karkoli, kar jim je prinesel čas, zares. Vzeli so vse tako, no, ker je bilo treba, kakor davke. Spremenili se niso ob nobeni stvari; veljal je v dolini le tisti, ki je imel kaj gozda. Moški so vozarili les iz Loža, izpod Snežnika in od Preziida na Rakek: kdor se je slabe zemlje in vo-zarjenja naveličal, jo je mahnil v Ameriko in se ni vrnil. Pošiljal je pisma, denar, ponavadi vse bolj poredko, dokler ni izginil. Drugam st1 ni skoraj nihče selil; študirali so malo; kdo jr? študiral, je postal čuden človek, fantast, brez teženja I: ustaljenosti in iz doline ni prišlo ne dosti mašnikov in nič velikih ljudi. Obogateli so v ravni samo tuji priseljenci in ljudje jih niso marali, a so jim vseeno nosili denar. Meja je to okostenelo pravljico pokrajine in ljudi pretrgala. K o je prišla okupacija in je bilo do meje kamorkoli komaj uro daleč, so ljudje vzva-lovali. Ne dosti po prvem dnevu, ko so ptegnili demarkacij- sko, je nekaj udarilo v kraje ob nji, nekaj je prebudilo zatajevano podjetnost, pustor lovstvo, tveganost in vse lastnosti, ki jih ni v teh mirnih, nespremenljivih ljudeh slutil nihče. Začelo se je tihotapstvo, kontrobant. Malo iz potrebe, a ljudje, ki so prebili vojno v čudnem pomanjkanju, niso i-meli več dosti poželenja po boljšem življenju. Malo se je začelo iz radovednosti, malo iz kdovekaterih neznanih razlogov. Cez navaljeno žico so lazile ženske z nekaj kilogrami mesa, z-nekaj tobaka in nosile nazaj malo riža, makaronov, lir. Otroci so potlačili za hlače dve cikoriji in karkoli nepomembnega in so pred očmi stražarjev na tej in na oni strani lezli pod žico v prepovedano deželo in rade volje kazali skrivališča svojih zakladov. Li_ ra jim je postala vidno in o-tipljivo nadomestilo za cekin, prvi prepovedani zaslužki so vzbujali pohlep po zakladih, po denarju, po obilici denarja iu po tem, kar bo moči kupiti z njim. Ni bilo dolgo in že ni nihče, kdor je hodil čez, nosil nazaj (Nadaljevanje um 4. strani.) DVE SIROTI Spisal A. D. ENKEEY '269 — Kdo ste ! — se je obrnil k neznancu. — Vem K ker sc'm prehodil ves gozd, pro- — Rabusson, kakor sem vam prav kar po-,,lno «em prišel vam naproti, vedal. Bil sem seržant v francoski vojski, zdaj! ~ Ah! ~ sta vzkliknila skoraj istočasno sem pa svoboden človek in dober strelec, kakor j ,^aslM'r *n ste videli. , — Da> in vem, « — Ka'ko pa pridete, da take obleke? — je ,zice> vodeče iz gozda. ila so zasedli Siouxi vse ste- vprašal. Gašper. — To je pa moja stvar, prijatelj. Roger je namignil neznancu, naj mu sledi In ko sta bila na samem, ga je vprašal: Kaj mi hočete povedati? Vse! — je vprašal Gašper nezaupljivo. In .pokazal je z roko na prehod čez potok, rekoč: — Ker smo prišli po tej poti, bi se lahko po ! nji tudi vrnili. Res je sicer, da smo porušili most — Povedati vam moram, gospod vitez, da so za sebob vendar pa lahko zgradimo novega... Siouxi obkolili sta gozdič. Videli so vas, ko ste prišli čez potok... In pustili so vas pri miru samo zato, ker se prepričani, da vas tu ujamejo. — Branili se bomo... Streliva imamo dovolj, — je odgovoril Roger. — Moji vojaki so pogumni; nobenega ne bo, ki bi ne izpolnil svoje dolžnosti,— je nadaljeval razburjeno. Ker ste mi pa povedali, da nam preti nevarnost, moram.' — Ce bi šlo samo za to, bi me že videli pri delu, — ga je prebil Rabusson... Toda poglejta sama, — je pripomnil vodeč ju previdno na skalo, od koder se je videl skozi grmovje studenec. Roger in Gašper sta zagledala ob potoku temne postave. — To so Siouxi — je vprašal Roger. — l>a, — je odgovoril Rabusson. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. Iz Jugoslavije. Strašen dogodek pri Kragu-jevcu. V bližini vasi Donje Kana-rice p ri Kragujevcu so našli ubito 35-letno lepo vdovo Ljubico Miloševo. Sodna preiskava je ugotovila, da sta Ljubico ubili 14-letna Zagorka in 13-letna Zorka, hčerki vdovi-ne priležnika, 35-letnega bogatega Milijadina Miljkoviča. Miljkovič je oče štirih otrok in mu je žena še živa. Da ne bi vzbudil pozornost, je Milja-din Miljkovič odvedel Ljubico na svoje posestvo, ki je oddaljeno več kilometrov od vasi. Miljadin je tja pogosto zahajal in zapuščal svojo družino. Te dni je Miljadin odšel v vas po svojih opravkih. Zagorka in Zorka pa sta odšli v sosednjo vas obiskat svojo teto. Spotoma sta se hoteli ustaviti še na očetovem posestvu, ne vedoč, tla živi tam vdova Ljubica. Ko sta stopili v hišo, da se malo pogrejeta, jih je opazila Ljubica ter jima zagrozila s sekiro, češ, da ju ubije, ako vstopita. Zagorka pa je hotela v hišo in se je spopadla z Ljubico. Zagorka je zagrabila sekiro in udarila Ljubico po glavi, Ljubica pa je pahnila Za-gorko ter jo butnila z glavo ob tla. Zagorka je poklicala svojo sestro Zorko na pomoč, in ta je pograbila sekiro ter z njo dvakrat udarila Ljubico. Ko je Ljubica pričela klicati na pomoč, jo je Zagorka še enkrat udarila s sekiro po glavi. Deklici sta nato odšli k svoji teti povedat o dogodku, nato pa sta se prijavili oblastem. Truplo Ljubice so našli drug dan v. snegu, toda brez ene noge, ki so jo ponoči odgrizli volkovi. Japonci so se naučili fotografiranja na daljavo V Zagrebu. Te dni so objavili mnogi listi vest o uspešnih poskusih Japoncev z ultrardečimi žarki. Znanstveni institut tokijske u-niverze je fotografiral stari ognjenik Fudžijamo (3778 m) na razdaljo 250 km s pomočjo fotografskih plošč, občutljivih za uttrardeče žarke. Slika je precej jasna in vidijo se tudi mnoge podrobnosti. Fotografiranja na tako velike razdalje so se Japonci naučili v Zagrebu, odkoder je bil lani s Sljemena fotografiran Triglav, oddaljen 180 km. Mladi japonski učenjaki so bili namreč lani v Zagrebu, kjer so študirali na institutu profesorja dr. Plotnikova, ki so pcc&> s proučavanjem nltrardečih žarkov. obvestiti o tem vojake in jih zbrati okrog sebe, j °brniI se je h Gašperju in pripomnil: da bomo lahko pošteno odbili napad divjakov.' ~~ Lahko bi jih sešteli, pa so predaleč, da bi — To ni potrebno, gospod pveljnik... Cez lnoSla karabinka z njimi obračunati; sicer bi pičle pol ure ne bo nobenega več med živimi. j -*ih bil° Pa itak Preveč... Ne smemo pa pozabiti, — Torej hočete reči, da smo izgubljeni, —!t,a Jih Je na vseh straneh preveč, da bi mogli je vzkliknil Gašper, ki se je bil ta čas počasi, vsakeiilu PosJati v dar svinčeno češpljico. približal poveljniku in čudaku. ! ~ Ce je tako> ~ J*e deJal RoSer> ~ nam l>a Rabusson ga je zaničljivo pogledal. ? preostaja nič drugega, nego dobro izrabiti stre- — Kaj pa vtikaš svoj nos, kamor ni treba! I hvo' potem pa prebitj se skozi z bajoneti. _je zao-odrnjal l — junaško... toda zaman. Vitez°de Vaudrey se je pa obrnil k Rabus- j ~ Poskusimo to, — je dejal Roger, sonu in odgovoril: \ — To bl bil° bIazno> — Je odgovoril seržant; — Francoz ste in bi morali torej obvarovati! ~ predno ,>i namre* I>rišli na rob gozda, bi bili svoje rojake strahu, negotovosti in razburja-i že VS1 vaSl vojaki mrtvL " Sicer Pa na-ibrž Tie nja-... Ker poznate pretečo nam nevarnost, nam 1 bo<1° 6akah' (la streljati po njih. Mor- laliko odkrito poveste, kako sodite o našem po-jda so vam žt* na !leda 111 .ta ko se tu ložaju I govarjamo, se Indijanci pripravljalo na napad. In ker stari seržant ni takoj odgovoril mu je j Najbolje bo, če krenete za menoj. pogledal Roger naravnost v oči, rekoč: j m^*" i — Kaj smo izgubljeni? ! ~ Tja °,lko,1<'r sem l>nsel> ~ J° 0,1«0V0ri1 — Skoraj, Roger in Gašj o izgumgem I { v " 1 T " ° — je odgovoril Rabusson počasi. I M 'f'1" ' . - - - . , . , ! Gasper je ostrinel. Roarer je zardel od raz- Jasper sicer mista poznala strahu,], . . . . v T vendar ju je pa obšla groza. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa Rabusson nadaljeval: — Vendar vam pa moram povedati, gospod vitez, da še ni treba obupati. — Ah, saj sem vedel, — je vzkliknil Gašper. Roger mu je namignil, naj molči, sam je pa odgovoril Rahussonu. — In vendar ste lahko prišli sem. ("1e bi bil gozdič tako gosto obkoljen, kakor trdite, bi st vendar ne mogli prebiti skozi vrste bojaželjnlh Indijancev. j — Da.. . Kako ste mogli priti do gozdiča? — se je oglasil tudi Gašper. Rabusson je pa ostal miren. — Če sem zdaj tu, — je odgovoril počasi, — sem samo zato, ker poznam ta gozdič kakor ni- I hče na svetu— In zato upam, da vas bom lahko rešil. burjenja, kajti ob.-el ga je strah, da bi jim tie ušel cilj tik pred koncem poti, ki so imeli za seboj že toliko naporov in težav. Vzravnal se je in dejal s poveljujoči ni glasom : — Združiti se moram s fanti z Zelenili gora. — Kar za menoj pojdite, pa bo vse v redu, — je dejal Rabusson. In vsi trije so krenili proti trati, kjer so taborili vojaki. Straža je takoj opozorila vojake na poveljnikov prihod in tako so bili vsi na nogah, ko se je pojavil Roger. Takoj so se zbrali okrog njega, toda -nihče se ni upal stopiti predenj z vprašanjem, zakaj je tako razburjen. — Prijatelji, — je dejal vitez, — gozd, kjer smo hoteli prenočiti, so obkolili od vseh strani Siouxi, ki jih je zelo mnogo... Vem, če bi vas pozval v boj, da bi se borili vsi do zadnje kaj)lje krvi. Toda naša 'kri bi bila prelita zaman. t> v.,. , ^ ( Zato moramo seči po edinem sredstvu, ki nam — Rešiti nas — sta vzkhknda vitez in Ga-' . . . , . „ šper v en tla se izognemo boju s sovražnikom. ! Naš vrli rojak se je ponudil, da nas povede iz tega gozda tako, da se ne bomo spopadli z Indijanci. Vsi so se ozrli na Gašperja. Toda leta je odkimal z glavo. Tedaj je vitez predstavil vojakom seržanta, rekoč: . — Evo moža, ki nas bo vodil. Rabusson je takoj vzbudil pozornost vseh. Mož pa ni bil pri volji, da bi se dal dolgo ogledovati. (Dalje prihodnjič.) — Da, toda morali me boste brezpogojno u bogati. Rabusson je pa nestrpno zamahnil z roko. — Ali me hočete ubogati? — je vprašal. In videč, da se ne moreta odločiti, kaj bi odgovorila, je Rabussom nadaljeval z naraščajočim razburjenjem: — Prav kar ste me vprašali, kako sem mogel priti sem, čeprav je gozdič obkoljen. Povem vam to, gospod poveljnik: ker sem prebivalec tega gozda. Živim tu, kakor žive živali, ki j i ti kar mrgoli v njem, in ptice, 'ki jih je polno drevje. Nobene nravne stezice ni v gošči, po kateri bi še ne bil hodil, nobene gošče ni, kjer bi §e še ne bil skrival, ko je bilo treba bežati pred premočjo, ali bolje rečeno, kjer bi se ne skrival, da sem iz skrivališča lažje streljal Indijan . Toda o tem pozneje... Glavno je zdaj, da ^e združimo s fanti z Zelenih gora, ki vam gredo naproti... Jaz sem šel naprej, da bi vam pokazal pot. — In očistil jo s streli svoje karabinke, — je pripomnil Gašper, ki je začenjal Rabussona občudovati. . — Nesreča je pa hotela, — je nadaljeval R&-basson, — da sem baš naletel na tolpo Siouxov, namenjenih k Angležem, ki tabore na drugi strani planine. . .Ti vražji Indijanci so vas izsledili, o tem sem prepričan; drugače bi se ne bili ustavili... In tako ne morete upati, gospod poveljnik, da bi vas pustili naprej; poskusili bodo napasti vas o>d vseh strani naenkrat. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih In tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" t« GLA8 NARODA n NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 13, 1935 THrf LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. 1 SAMOSTANSKI I (WUf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).iJ\/ f JLi\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H, 25 Gitli mu hoče poljubiti desnico, toda skoro prestrašen se ji ubrani. — Vodi me! — pravi ter ji sledi naglih korakov. Pri tem pa ne obrne od njenega obraza svojega pogleda, vedno in vedno maje z glavo, kot bi ne mogel razumeti nekaj, kar se je gibalo v njegovi notranjosti. Prideta do hišnih vrat, tedaj izpusti dekletovo roko ter se prime za čelo kot bi hotel nekaj od sobe prepoditi, česar ni hotel nest i čez prag. Gitli se prekriža, ko stopi pater pred njo v sobo. Zefa se dvigne s postelje ter se boječe stisne v kot; Gitli obstane s sklenjenimo rokami pri vratih in tako obe z gorečimi očmi pazita na vsako kretnjo duhovnika, ki stoji poleg postelje, globoko sklonjen Čez nepremičnega, smehljajočega se otroka. Sedaj se vzravna, težko soječ, in njegove obraz je še ble-dejši. Z bolestnim pogledom iščejo njegove oči mater. — Pridi sem k svojemu otroku, — pravi s tihim, tresočim se glasom. Zefa se strese po vseh udih, v njenem obrazu odrveni strah, samo roke more iztegniti, noge pa so ji k tlom pri-raščene. — Tukaj ni več nobene pomoči. Ali pa bi moral Gospod Jezus stopiti v to sobo in tvojemu lepemu otroku reči kot Jajrovi hčeri: Vstani in živi! Gitli prebledi. Zefa lovi sapo, toda še vedno ne more razumeti, kaj se je dogodilo. — O, dobri gospod pater, — jeclja dekle, — samo poglejte, saj se smeje, smeje. — Smeh odrešeija! — In prijemši Zefino roko, pravi: — Tvoj otrok je odšel k svojemu Stvarniku. — O, ti ljubi Bog, — zakriči Gitli v joku. Kot brez uma ekoči k postelji, toda predno pride do nje, se ji že pošibe kolona in po kolenih se plazi dalje, joka in vpije ter se z obrazom in rokami vrže čez noge svojega umrlega ljubljenčka: — Srček, moj srček! — V krčevitem joku zaduše njene besee. Zefa še vedno stoji kot kamenita podoba. Tedaj pa se z glasnim krikom izvije skozi ustnice: — Moj otrok! — Z obema pestmi odrine duhovnika od sebe, jprime s tresočimi rokami otroka, ga napol potegne iz blazin in stresa nežno, kot vosek bledo telesce. Udje ji olirome, srpo se izbulijo oči iz bolestnega obraza in s stokajočim glasom, ki ga da od sebe preganjana divja žival, ki pade sredi lova, se vrže čez posteljo in objame otroka. — Ali more naš ljubi Bog kaj takega dopustiti! Moj otrok! Moj otrok! Kaj takega — kaj takega mora priti nad mene! Zakaj? Zakaj? — Zakaj? Uboga žena! — Pater Desertus položi svojo roko na Zefino tresočo se ramo. — Tisoči in tisoči so že to vprašanje izpisali iz svojega pekočega srca in še nikdo ni dobil odgovora ne iz višine, ne iz globine. Zakaj? Na pomladansko zeleni veji visi cvetlica, lepa in ljubka v svojih čistih barvah, v svojem sladkem vonju, kot dobra božja misel, ki je zletela na zemljo in pognala korenine, da ostane za nekaj časa človeku v veselje. Pride pa noč z morečo slano. In žival gre čez pašnik in pohodi zmrznjeno cvetlico z neobčutljivo nogo v blato. Zakaj? Na solnčni rebri stoji drevo, zdravo in kipeče v svoji moči. Cvetelo je v brezštevilnih kelihih in blizu je že čas, ko se hoče za zvesto oskrbo zahvaliti z okusnimi sadovi. Toda pred bero pride vihar, samo en sunek, in lepo, ponosno drevo leži na zemlji, zlomljeno, uničeno. Zakaj? Na širokem polju stoji zoreče žito, napojeno z znojem upajočih lju-di. Pa toča ga pobi je? Zakaj? V prijazni dolini stoji'koča pri koči, zadovoljni, smej oči se ljudje pod vsako streho. Tedaj pa se pri gorskem jezeru razpočijo kameniti jezovi, samo eno uro in tramovi in mrliči pokrivajo dolino. Zakaj? S pravičnimi mislimi gre dober človek svojo pot, njegov pogled je zvestoba, in ljubezen vsak utrip njegovega srca. Tedaj pa ga napadejo volkovi, ali ga zadene strela ali pa se podere pod njegovo nogo most. Zakaj? Stoji krasen grad, trden in ponosen — Patrov glas se premeni in zveni votlo in liripavo. — Med njegovimi zidovi živi sreča, čista in sveta, ki je še kdaj prišla iz božjih rok. Iz njegovih vrat prihaja srečen mož. In ko se zopet vrne, žejen pogleda svoje žene, sladkih oči svojih otrok, pa najde kadeče se razvaline in poogljenele kosti. Zakaj?'Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zefa se vzravna, sklene roke ter gleajoč v duhovnika, z vsem obupom svojega srca v očeh, pravi med ilitenjem: — O, gospod, nikar ne govorite tako kruto in grozno; rajši mi recite kako tolažilno besedo, samo eno besedo! — Za tebe ne vem nobene tolažbe, vidim tvojega otroka in ne najdem drugega. Samo eno resnico ti morem povedati, ki sem jo spaznal s krvavečim srcem: kdor živi, mora trpeti, kdor se smeje, bo moral jokati in izgubiti, kdor ima. Zefa si z rokami zakrije obraz. Tedaj pa se zasliš!i iz odprte izbe otročji glas: — Mati! — In Lipe se prikaže na pragu v dolgi srajci z okroglimi, rdečimi lici z lesenim konjičkom v rokah brez glave in samo s polovičnimi nogami. Zefa skoči, se vrže na dečka z jokajočim krikom ter ga pritisne na prsi. Pater Desertus je šel proti vratom; hotel se je še enkrat obrniti; toda z globokim vzdihom si z roko pokrije oči in gre iz hiše. Gitli je še vedno na kolenih in glavo si zakriva z rokami, ttele, ko Zefa stopi k postelji, dvigne dekle pekoče oči, pogleda svakinjo ter v nepopisni »bolečini udari z rokami. Zefa poklekne poleg postelje, postavi dečka na tla in jok s težavo premagujoč, pravi: — Poglej, Lipe — tvoja sestrica; samo poglej — pojdi, podaj ji še enkrat roko in ji reci: z Bogom, sestrica, moja draga! (Dalje prihodnjič.) Iz Slovenije. Dragulji grofice Bathiany. . Šele sedaj se je zvedelo za velike tatvine, s katerimi je bila oškodovana grofica Erne-stina Bathiany v Pristavi-Po-lani v mursko-soboškem okraju. Dva velika vloma srta bila izvršena v njeno domovanje, prvi preteklega leta, drugi pa v tekočem mesecu. Prvič so odnesli vlomilci po večini perilo in jedilno orodje ter nekaj dragocenosti, pri drugem obisku pa jim je šlo za dragocenosti, obložene z dragulji, ki jih je hranila grofica v železni kaseti. Plen, ki so ga obakrat napravili vlomilci, je znaten ter se ceni nad 100,000 Din. Grofica sama ni vedela navesti vseh dragocenosti, ki so ji zmanjkale. Bilo je to prstanov, zapestnic, broš in verižic, okrašenih z dragulji, po večini same rodbinske dragocenosti, ki imajo poleg stvarne še zgodovinsko vrednost. Orožniki so začeli z energično preiskavo, ki je prinesla lep uspeh. Do-znali so, da imata dva grani-čarja z bližnje obmejne postaje neke dragocenosti. Preiska- 1 • . , ... t luaiumiiu uuuiuuinuuii va ki se je nato izvršila, je po-'osebja _ mejo nekaj fj trdila sum, da sta omenjena OB MEJI UladaljeTanJe a S. stnutf.J riža, ne čokolade, ne makaronov. Vse, kar je človek našel čez mejo, se je dalo prodati za isto število lir, za kolikor dinarjev je kupil tostran. Lira je šla na pet, nad pet pet dinarjev, meja se je z one strani zapirala, majhni tihotapci niso več uspevali; prišle so prve kazni, kontrabant se je začel družiti vsebolj v moške roke, se začel omejevati samo na dvoje: na konje in na tobak. Ljudje niso odnehali, v dveh letih jih je meja do dna spremenila. Iz mirnih, skoraj bojazljivih so postali predrzni, udarni, ki jih ni bilo strah ne revolverja, ne karabine. Začela se je doba velikih pohodov čez mejo, organiziranih pod nadzorstvom starih vojakov iz svetovne vojne. Pohodi so ime. li svojo ^poročevalsko služfbo, opazovalce, podkupo v a 1 c e, stražnike. Konji so romali skozi gozd pod varstvom pušk. Takrat se je redko primerilo, da bi Italijani zaplenili celo čredo, pozaprl ljudi, jih odgnali v Trst. Na naši strani je čuvalo — v takratnem pomanjkanju 'GLAS NARODA' zopet pošiljamo ▼ domovino« Kdor g« hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. SLOVENIC PUBLISHING CO. . TRAVEL BUREAU no WEST lSth STREET NEW IOBK, M. X. nfim NAli ZA CENE VOZNIH LISTOV, BB-EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE nancarjev, nekaj žandarjev z meja izvršila vlom pri grofici - - _ - . . „ n lu . XT v,. 1 . ° .. neizrečeno obširnim in tezav-iiatnvani. .Nash so pri niima • » -u • i • • / . 7 mm službenim področjem. Ti še več predmetov, izvirajočih iz grofičinega zaklada. Poveljstvo obmejne čete je dalo nemudoma oba osumljenca aretirati ter prepeljati v zapor v Mursko Soboto. Kočevski krošnjarji v Nemčiji., Kočevski krošnjarji so se to zimo odločili, da odpotujejo v Nemčijo ter tam poskusijo s krošnjarjenjem. Pravijo, da jih zemlja ne more prerediti in da ne morejo davkov plačevati (sosednji Kostelci imajo še slabšo zemljo, pa le žive, čeprav skromno). V Nemčijo je odšlo to zimo okoli 200 koeev- si niso mogli privoščiti dosti pogonov za tihotapci, Italijani so imeli strah, gozd je bil teman in meja ni bila poznana skoraj nikomur. Kdor ni poznal poti, po katerih se je dalo bežati, je izginil kdo ve kam. A vendar so se polagoma zapore na obeli straneh ostrile in tihotapstvo se je še bolj omejilo na drzne ljudi. Omama meje je pa pozabila vse; ljudje, ki niso včasih redili svinj, so zdaj skrivali po dva para konj v hlevu ali pod skednjem. Prišli so prvi poboji, tihotapci so „ . postali za stražarje onkraj sko- skili krošnja rje v, ki tam nasto- laj tako strahoviti ljudje kakor pajo v svojih narodnih nošah orjunaši. Ce ie kdaj vojaštvo ter z lepaki pozivajo nemško prebivalstvo, naj jih kot zastopnike prastare nemške naselbine sredi Slovanov podpirajo, zlasti naj se udeležujejo znanega srečolova. Ti Koče-varji vrše s tem zavestno tudi J propagando za svoj jezikovni otoček, ki ni tako velik, kakor orjunaši. Ue je kdaj voja: ujelo karavano konj, so bili strahu pred maščevanjem redni stražarji. Tihotapci so organizirali podporno zadrugo, ki je krila izgube tistim, ki jim je bilo blago zaplenjeno. Vsak je od dobička moral plačevati v bla- ga oni predstavljajo. Znano pa« 8,a^ P[OC^nte in Z?(lr^a ,Je ™ „„ ___skrbela tudi za stražarsko slu- je, da na Kočevskem, kjer je živelo včasih po troje družin, izhaja sedaj z isto zemljo komaj ena. Vlomilci pod ključem. Po Gorenjskem, zlasti okrog Radovljice, Bleda in tudi i*3ž žbo. Tihotapci so vedeli vsak večer, kje so financarji, kdo je v službi in na katerem sektorju. Zaslužki so šli v nenavaje-ne višine, denar je pri ljudeh, ki ga v obilici niso nikdar bili poznali, izgubil vrednost; taki, je v okolici Kranja, se je do ne-1 ki včasih niso bili navajeni šte-davna potepala izredno nevar- ti desetakov, so premetavali na vlomilska družba, ki so jo tvorili znani svedrovec Bre-gar, dalje neki Urh, Panger in Gregor Vižintin. Pohajači so obredi i vse vasi ter pazili na ugodne prilike. Odnašali so vse, kar jim je prišlo pod roke, najraje pa so seveda posegali po denarju in po dragocenostih. Branili se tudi niso oblek in drugih predmetov, ki so jih lahko spravili v denar. Orožniki so bili vlomilcem pridno za petami, vendar jih niso mogli tako kmalu spraviti na varno. Vlomilci so se znali znatno spretno skrivati in so povsod našli primerna skrivališča. Vlamljali so najraje po rokah deset in stotisoče. Ob sobotah Sfc je zbirala vsa vas v gostilnah, ženske so cvrle in vino se je kuhalo v svinjskih brzoparilnikih, teklo po mizah in po tleh; med godbo, med pijanimi kriki, med orgazmi denarja in pijanih duhov nihče ni smel mimo, da se ne bi udeležil praznika. Ljudje in življ. -nje so se spreminjali; tisti redki, ki so se vračali iz Amerike po mir, po enoličnost domačega polja, dela in kruha, se niso mogli doma več znajti in so od-haji nazaj. Denar je tekel sam, nihče ni mislil, da ga bo kdaj konec. Nihče se ni z njim niče .»x.t^u. . laimjau OU UčlJIilJC , .„ ponoči, dočim so si podnevi ali sar kup."' mcesar popravil, tre-v mraku ogledovali kraje, kjer | b.a ^ bil adaJ samo zbira" bi lahko uspeli s svojimi po-(ti* zbirati- Za drugo bo čas podvigi. Bregarja, Urha in Pan- jtem- gerca so orožniki slednjič ven- | Okrog drznih ljudi so rasle darle izsledili in prijeli. Vižin- le«^nde, postajali so vzor, kraj, tin pa je odnesel pete tudi to ki ni od pamtiveka nikar po-pot in pobegnil proti Ljubija- tihotapstva, se je čez ni. Nikjer se pa ni več počutil varnega. Skrival se je po noe vživel v njegovo divjo hierarhijo in anarhijo pojmov. Tiho- mestu, te dni popoldne pa ga tapstvo je postajalo dediščina ____i__*i__s£_ __a_____ ^4.»i. * j___, TV.. je prignal najbrže glad na po licijo, kjer se je javil sam. Vi-žintina, ki je star 29 let in je doma iz Renč v Julijski Krajini, še zaslišujejo. ctrok in dorašcajočih, dediščina, ki je obetala spremeniti do-zdaj nikdar spremenjeni obraz ljudi na ravnini ob jezeru. Tihotapske poti čez gozd so postajali bolj shojene od velikih cest čez mejo in znane prav tako ko te, le dostopa nanje ni imel drugi ko poklicani. Tihotapstvo je vzelo gozdu skrivnost, brezna, ki so nekdaj strašila otroke in drvarje, so postajala skrivališča v hipih sile,, visok sneg in burja, ki sta včasih držala ljudi od gozda, sta bila zdaj težko pričakovana, drobni, redki studenci, ki ni že nihče več vedel zanje, so dobili nova L rita. Vse se je spreminjalo, od hrepenenj do trgovcev, ki so odpirali nove prostore, do mesarjev, ki so se začeli seliti od kdovekod bliže meji, zakaj ljudje niso marali več krompirja in kruha. Ni prišlo po letnici natančno, a prav tako nenadno kakor vse neprijetno. Nihče že davno ni več mislil na konec in na drugačno življenje, ko se je kar na lepem meja z obeh strani za_ 1 prla. Tostran so jo zastra-žili graničarji, vajeni Albanije in še drugačnih poti, onstran go-| zdni miličniki, vajeni velikih J besedi m pušk. Ti so s puškami ravnali kakor z besedami, stra-' hu pred legendarnostjo niso bi_ j li navajeni ne graničarji ne i miličniki, lira se je ustalila ni-| zko, za tihotapce, skoraj če/, noč je uplahnila voja za nadaljevanje. Veliki denarji so presahnili v enem poletju kakor jezero, ljudje so s strahom za-j čeli spoznavati, da ni denarja,' da ni zaslužka, da ni dela, da bodo zdaj zdaj začeli lezti v dolgove. Vasi so se pogreznile v revščino, hiše so bile zanemarjene kakor pred kontro-bantom, nad mejo je zlezla stiska, treba je bilo prodajati les iz gozda pod ceno — in nenadno tudi Ifeta ni niliče več ku-l>oval. Junaki iz tihotapskih [zgodb so se zdaj skušali tihotapiti čez morje v Kanado, v Francijo, v Argentino, a prej ko v dveh letih je bil ves svet zaprt kakor meja; ni ostajalo drugega, kakor kleti revščino ! in borno enoličnost življenja, | boriti se za redke vožnje in za to, ali bo jezero usahnilo in dalo prilike, da pokose trdo, sla-! (bo travo in bičje. Čez mejo se! i je splašil malokdo in njen čar: je bil pozabljen hitro in neopa-5 zno, kakor je bil prišel. In meja | sama je že skoraj služila samo za pravljice. Življenje je padalo nazaj v nekdanje, okame- jnele oblike, čas velikih podvigov in velikih denarjev je postajal zgolj neprijeten spomin, nekaj, kar ni spadalo v nespre. I menljivo obsojenost življenja! na tem svojskem prostoru. —' Najbrž ni -nihče več upal, ne 1 verjel, da bo meja še kdaj mo-! gla dvignili ljudi, udariti uso-1 dno v umirjajoče se življenje' in v uravnovešenost bede, ki je postajala stalna kakor pred ne še toliko leti vojna. I * Tako je bilo do pred tremi 1 leti, ko je stopila v veljavo določba nettunskih konvencij o j svobodnem prometu v obmejni coni, določba, sklenjena prav* za preprečenje tihotapstva. ! Tedaj je meja oživela z vso j silo, močneje kakor v prvem razdobju ter za življenje ljudi ob njej in njihov človeški razvoj po svoji širini, ki prevra- ča marsikatero do tedaj nedo- taknjeno osnovo, dosti usodne- je, kako, bo prilika pokazati prihodnjič za zgledih iz neposredne bližine za doživetja. 14. februarja: Washington v Havre 15. facruarja: Berengarla v Cherbourg 21. februarja: Saturnia ▼ Trat 22. februarja: Europa v Bremen Olympic v Cherbourg 23. februarja: Champlaln v Havre 27. februarja- Manhattan v Havre Rex v Genoa 1 marca: Majestic v Cehbourg 2. marca: lie de France v Havre 6. marca: Albert BaJlln v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: Berengarla v Cherbourg Bremen v Bremen Weeterland v Havre 9. marca: Paris v Havre Roma v Genua 13. marca: Deutschland v Hamburgg Waahingtun v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 1«#. marca: Champlaln v Havre Conte di Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pre«. Itoosevelt v Havre 22. marca: Pennland v Havre Majestic v Cherbourg 23. marca: lie de France v Havre 27. marca: New York v Hamburg Saturnia v Trst Ms»r."nattan v Havre 29. nt area: B'-rengaria v Cherbourg l-remeii v Bremen 30. marca: P iris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Genoa ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE* CITALI Z UŽITKOM ANDREJ HOFER ....................................................">0c BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELG RAJSKI ISISER ............................................35c ROBINZON ................................................................ 50c ROBINZON (Velika izdaja) ....................................60c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35e BOJ IN ZMAGA .......................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................25c CVETKE (pravi jiee za stare in mlade)................30c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................35c RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON. .. 75c REVOLCCIJA NA PORTl-GALSKEM ............. SOe FRA DIAVOLO .......................................................50e Sl'ESKI INVALID ....................................................35e ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................551 DEVICA ORLEANSKA ...........................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40r SISTO IN SIESTO (povest oz Abrurev) ............3©e SVETA NOTBURGA ..............................................35c STEZOSLEDEC ........................................................30c HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (trtiee o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora) .....30e FAJ SE JE MAKARL' SANJALO ........................25c M A RON, krščanski deček iz Libanona ................35c MCSOLINO, ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ .................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih frtie pisatelja Meška) ......................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ........................................ 40c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30c TI RKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.49; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me*ko; s slikami) .....................................................$1.00 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40e II. del..........40e NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50e PABERKI IZ ROŽA .....................................Se PARIŠKI ZLATAR ......................................... 35e POŽIGALEC ...........................................................25e ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50e PRSTI BOŽJI ......................................30«. PRAPREČANOVE ZGODBE ..........................'.".". J5e POVODENJ (spisal KrUtof Šmit) ........................30c PIRHI (spisal Krištof Smit) ................................3fe PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO "..................... 40e II. «v.................40f LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ................................ PRAŠKI JUDEK .....................................................53c ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................50e PATRIA (povest iz irske zgodovine) ............... 3fe POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30c Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18tji Street : : New York. N. Y. AL! STE ŽE NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES