-ž*    101    <«-
L"^4*1-1^ Igorček v svojem kraljestvu,
^^HRH^^^H             Spisal Modest
^^E3| ^J^' se ^e spominjate, kako sem vam lansko leto o Svečnici ¦Eg f"| z.ipel pcsemco o Igorčku? Čujem vas: »Da, spominjamo se!« F      BW                   Prav tako!  A povem vam:  Letos je Igorček  že čisto
- Bfl^F^HH dlu^r mož! ^oraca P° sobi> >zti^a P° kotih, se izteza |jwiptjH^5B na mizo in plazi po tleh, kakor mu že ravno prija. \ \ ^\l * I ^ar ^obro Je ^lo^eku pri srcu, ko ga vidi. Ličeca so \i\ n »MittftmtfPfl mu *eP° r^eča in zalita, da se mu kar tresejo, kadar ' ™"™wBraM^H stopica po tleh semintja. In laske ima lepo počesane in mehke" in svetle kot iz same svile. Kar poklonil bi se mlademu gospodku, ko ga vidim tako lepo umitega in snažno oblečenega korakati iz kota v kot. Pa kaj bi tudi ne bil vedno lepo umit in snazno oblečen, ko ga ravna njegova mamica od jutra do mraka? Saj je Igorček nje edina, sladka skrb.
A hudo in žalostno je bilo takrat pri IgorČkovih, ko je ležal bolan na posteljici. Zima je bila zunaj, in sneg je padal na zeinljo. IgorČek pa je začel žalostno poveŠati glavo, in zdrava, rdeča barva mu je izginila z lic. Trudne ročice so mu omahovale, in noge so mu toliko oslabele, da so mu klecnile v kolenih, kadar so ga postavili nanje. In niČ ni pomagalo: Igorčck je moral v posteljo! Pokrili so ga s toplo odejo in poklicali zdravnika. S strahom sta pričakovala očka in mamica, kaj poreče učeni gospod, ki je skrbno preiskal mladega bolnika. Hvala Bogu, nič hudega ni bilo!
»Prehladil se je nekoliko«, je dejal zdravnik. »Ostati mora na toplem, pa bo kmalu vse dobro!«
In res! Lica so se mu začela zopct polagoma rdečiti, ročice, ki so se bile nekoliko posušile, so mu začele zopet dcbeleti in se zalivati tam v zapestju, in v nožice se mu je vračala moč, da je spet lahko pohajal po sobi. Najprej polagoma, korak za korakom, a vedno odločneje in pogumneje. In ko je zopet prišla pomlad s toplimi žarki in veselim cvetjem, je bil Igorček popolnoma zdrav in vesel kakor prej, preden ga je položila bolezen na mehke in tople blazine v njegovi posteljici. In tako so dancs Igorčku ličeca zopet lcpo rdeča in zalita, in njegovo življenje je polno veselja.
Da, polno veselja je njegovo življenje, zakaj IgorČek je danes zdrav in bogat!
Da bi se ne dolgočasil, sta mu očka in mamica nanosila takrat, ko je bil bolan, vse polno igrač m knjižic s podobami. Ah, te knjige s podobami! Te je moral vedno imeti pri sebi na postelji. In mamica mu je morala vse pokazati in vse razložiti: To je slon z dolgim rilcem in z dvema dolgima, krivima zobovoma, to je lev s koŠato grivo, to je psiček hav-hav . . . Kdo bi vam pa tudi naŠteval vsa ta imena! In pa druge igračel Ta njegov bacek in konjiček, ki se guglje naprej in nazaj, in potem škatla s kamenčki, ki se
-*i    102    k-
dad6 zložiti v cerkev in grad, in zabojček z ličnimi kokoškami in petelinčki — in Bog ve, kaj še vse!
1,1
In tako je Igorček danes bogat kakor kralj,  ki  ima vsega v obilnosti! — Takoj zjutraj,  ko se razlije po iepi zemlji velik in jasen dan, se odpravi
-**    103    h«-
Igorček v svoje kraljevstvo. Ponosno stopi za svojo mizico in sede na klop in razvrsti okolo sebe vse svoje igrače in razgrne vse svoje knjižice. In lep, otroški nered je daleč naokrog ob Igorčku in njegovem prestolu. A on sedi tam sredi svojega bogastva, ponosen in resen, strog in pravičen!
In prijazen tudi!
Saj ima kralj IgorČek za vsakega izmed svojcev Ijubezniv pogled in dobro besedo. Prav po domače se razgovarja z backom in muco, prijazno kramlja s konjičem in s prijateljsko dobrohotnostjo kliče vse one živali, ki mu jih hranijo njegove knjižice. In tako je Igorček tudi dober kralj — e, dobrota sama!
Zunaj pa sije na zemljo topla pomlad. In mamica pride k IgorČku in mu zakliče: »Igorček, ven na solnce!«
In Igorček odide z mamo na solnce. In dobro mu je, da sc smeje, in toplo mu je, da mu zacveto rože na licih.
A opoldne, po obedu — takrat je Igorček truden in zaspan, da za-dremlje na mehkem ležišču. Ko se pa zbudi, je nekoliko čmeren in siten in zamišljcno gleda izza mizice in izmed igrač tja predse, dokler sc mu ne vrne dobra volja.
In potem je dobre volje ves popoldne, dokler ne pride trudna noč, ki ga kltče spat. In IgorČek gre in leže in zaspi.