Naiela prosvetne politike Svoboda šole in šolske organizacije Kulturno, prosvetno in socialno strem= ljenje ter delo udruženja za naipredek šo= le in narodne prosvete se bo doseglo ako se zagotovi: Svoboda šole in šolske organizacije — in principi: ustvarjanje in podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomsko siginrnost in nezavisnost šole. demokracijo in avtonomijo šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah in ločitev šolstva od vseh faktorjev, ki ovi= rajo njegov razvoj: Deklaracija o smeri stanovske politike JUU. Pod istim naslovom sem v »Učiteljskem tovarišu« razpravljal že o dveh točkah naše »Deklaracije« sprejete na glavni skupščini v Sarajevu in to o svobodi otroka in o svobodi učitelja pri delu. S člankom »Svoboda šole in šolske organizacije« pa se zakljucujejo izva= janja o načelih prosvetne politike. Šola se more pravilno razvijati in dvigati le tedaj 6e ji je zagotovljena popolna svobo= da. Do te nam še mnogo manjka. Dasi se tega zavedamo, vendar smo si že očrtali principe, ki nas, ako jih bomo strogo uveljavljali. pri= vedejo do svobodne šole. In to nam je nujno potrebno, ako hočemo narod dvigniti na naj= višjo kulturno stopnjo. Potrebno nam je ustanavljan.je in pod= piranje prosvetnih ustanov vseh vrst. Med te prosvetne ustanove prištevamo predvsem na= dalje-valno šolstvo, ki tvori tudi po § 154. za= kona o narodnih šolah osnovo vsega narod* nega izobraževanja. Prav to šolstvo daje uči= telju najlepšo osnovo za razvo.j vseh prosvet* nih ustanov in zato mora biti v rokah osnov= nošol&kega učiteljstva, ker tvori sestavni del narodnega šolstva. A da bo ustrezalo svoje= mu namenu, mu mora biti dovoljen svobo= den razvoj in razmah. Učiteljstvo se mora pobrigati, kako si ohrani one pridobitve, ki mu po zakonu pri= padajo, ki si jih je pridobilo s svojim delom in prizadevanjem. Le učiteljstvo, ki pozna ustroj narodne in nadaljevalne šole more de= lovati za svobodo šole, le ono je pozvano, da vodi to šolstvo in skuša doseči izvedbo svo= bodne šols-ke organizacije. Da si 'bomo mogli obdržati vse pridobitve si moramo vzdržati moč svoje lastne organizacije, moč svojega stanovskega in strokovnega časopisja, moč svojega vpliva. Za delo v svobodni šoli je po= treben zelo visok nivo strokovne izobrazbe, ki si jo mora učiteljstvo samo utrjevati. Naša zahteva po univerzitetni izobrazbi navbrže ne bo realizirana v doglednem času in medtem mora učiteljstvo skrbeti samo za svojo na= daljnjo izobrazbo. Tu nam ie zopet nujno potrebno lastno časopisje. Le lastni tisk lahko usmerimo tako, da ustreza našim skupnim potrebam, našim skupnim interesom. Borba za svobodno šolo zahteva od nas močno enotno nasto-panje, zahteva soglasje in krep= ko sodelovanje celokupnega stanu. To borbo more izvesti le močna učiteliska stanovska organizacija. Vsi smo sprejeli zahtevo po svobodi otroka. učitelja in šole. Boriti se bomo mo: rali zato, čeprav je v sedanjih časih ta borba zelo težka. boriti se za ekonomsko si= gurnost in nezavisnost šole, dasi je to prav v sedanjih, gospodarsko težkih časih zelo, zelo ovirano. Toda le z delom in prizadevanjem bomo dosegli to, kar nam je nujno potrebno. V šoli primanjkujeio najnujnejše potrebšči= ne. — Ni krede, ni zvezkov ni črnila, a za svobodo šole je prvi predpogoi. da je eko= nomsko siguma. da lahko oskrbi vse otroke s potirebnimi učili, samoučili in učnimi pTipo^ močki ter da se otrcse neznosnega birokra= tizma. Nobcden posameznik, ipa če ie še ta= ko močna in vplivna o-sebnost ne more iz« vesti vsega tega, marveč nam je v dosego za= črtanega smotra nujno potrebna močna in trdna organizacija zavednega članstva. Doseči ekonomsko oskrbo šole, a jo pre« pustiti raznim vplivom, bi šolo le povezalo v šo trdnejše okove. Šola se mora razvijati povsem samostojno, brez raznih vplivov, bo« disi lokalnih faktorjev, strankarskih veljakov ali upravno političnih vplivov. Nezavisnost je pr-va stopnja svobodne šole. Ne birokratizem in ne demagogija, mar^ več edino demokracija je oni pravi činitelj, ki pomaga pri razvoju šolstva in mu tudi iahko pripomore do popolne svobode. Uči« teljstvo se prav dobro zaveda, kako zelo je pogrešalo in še pogreša pravo demokracijo ravno pri šolstvu. Ker se smatra šola kot »politicum« obstoja prepričanje, da bi demo^ kracija bila v škodo šolstvu, a resnica je povsem drugačna. Prava demokracija bi mo5 gla rešiti šolo izpod najtežjega bremena, ki ga povzroča omenjeni »politicum«. Le z do» sego avtonomije šolstva ie mogoče doseči zanj tudi pravo demokracijo. — Odvisnost šolstva od politične uprave je zelo kvarna nele učiteljstvu kot stanu, marveč predvsem šolstvu samemu. Šola naj se samostojno raz= vija do popolne svobode. Ako je šolstvo ona važna ustanova, ki je osnova vsega ostalega narodnega, kultur= nega napredka, tedaj ie nujno potrebno. da se prav taka ustanova razvija povsem neza^ visno, ker le na ta način smemo in moremo od nje pričakovati razmaha in pravih uspe= hov. — Le z ločitvijo šolstva od politične uprave bi mu bil pod strokovnim vadstvom zasiguran pravilen razvoj. Šolstvo je najvažnejši faktor javnoga živ? Ijenja in kot tako mora biti zastopano v vseh zakonodajnih in avtonomnih korpoiracija'h. Povsod kjer se odloča usoda šole mora ta imes ti svoje zastopstvo. Učiteljstvo more najlažje in najuspešnejše nastopati v korist šole, ker pozna nje potrobe in nje zahteve. Današnja moderna doba priznava in upošteva na vseh miestih strokovna mnenja, ker hoče. da je vsa= ko delo čim pravilnejše izvršeno in'čim po* polnejše dogotovljeno. — Če upoštevamo to edino pravilno stališčci tedaj pridemo do vprašanja, kdo more bolje in uspešnejše skr« beti za pravilen razvoi šolstva nego učitelj« stvo — le prilika se mu mora nuditi za to. Zahtevo po zastopstvu učiteljstva v vseh za* konodajnih in avtonomnih koriporacijah smo postavili že ;pred zadnjimi volitvami, potrdili smo jo v deklaraciji in na nje-i tudi vztra« jamo, ker uvidevamo nujno potrebo za to. Razvoj svo'bodne šole ovirajo najrazlič* nejši faktorji, ki nimajo niti najmanjše zve« ze s šolstvom. Poslužuiejo se ga le v svoje osebne koristoljubne namene in ga z raznimi demagoškimi gesli spravliajo v kočljiv polo= žaj ter ovirajo njegov razvoi in razmah. Zna« no je da je demagogija največji sovražnik demokracije. In če smo Dostavili demokracijo med one činitelie. ki lahko pripomorejo do popolno svobode šolstva, tedai moramo dclo* vati na to, da se loči od šolstva vsak tudi najmaiijši vpliv vseh onih faktorjev, ki ovi* rajo njegov razvoj. —ž.