201. številka.
Ljubljana, v torek 2. septembra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI MABOB.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi Be ne vraCajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj sejala-govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Klerikalni shod v Vipavi.
Iz Vipave, 31. avgusta. V nedeljo 31. avgusta se je vršil pri nas »impozanten« shod — vipavskih ro-kavarjev. »Slovenec« tega shoda ni naznanil, a zato se je zanj tembolj agitiralo — po p r i ž n i c a h. In sam dr. Žitnik si ni mogel kaj, da bi ne prišel že v soboto v Vipavo — v nedeljo zjutraj pa je imel pridigo, katere del je bilo tudi
— »prijazno povabilo« na politični shod.
Tiha voda — močno dere. Res zbralo se je iz cele vipavske doline — mnogo ljudi na dvorišču klerikalnega gostilničarja Hriba. Od šentvidske strani pripeljal je svojo pijano bando pošteni petjotar Uršič, iz Goč došlo je tolovajsko društvo »Nanos«, in tam od Šturi j prignal je na vozovih za teleta svoje zavedne volilce človek, ki ima posebno prakso v trganju plakatov — znani Kro-mar. Prišlo je še nekaj ljudi iz drugih vasi, vipavski zavedni tržani (razen kakih 10) se shoda niso udeležili.
Nabralo se je — če popolnoma objektivno štejemo, kakih 500 ljudi. Med njimi gotovo jedna tretjina mladeniče v, ki so bili napravljeni očividno na eventualen pretep in — 10 0 bab. Vo-lilcev je bilo po sodbi nepristranskih mož le kakih 250 — berite — dvestopedeset
— iz cele vipavske doline! To govori glasno dovolj.
Na shod je došel poleg Žitnika tudi dr. Žlindra in — Štefe. (Vipavski dekan menda klerikalcem ni več dober poročevalec.)
Dekan Erjavec je otvoril shod in dal besedo Šusteršiču. Iz ravno tako puhlega, kakor surovega govora dr. Su-steršiča naj navedemo nekaj najznačilnejših stavkov:
»Baron Hein je osebno en fleten človek, a ostal bo, kakor sem slišal na Dunaju, le še tri leta na Kranjskem. On ne mara katoliško-narodne stranke, zato naj se postavi — na glavo!! Mi se vlade nič ne bojimo. (Frenetično ploskanje.) Ali dobi ljudstvo v e č i n o, ali pa deželnega zbora ne bo! — V deželnem  zboru se
Po Gorenji Italiji.
Spomini s pota. (Dalje.)
3. Turin.
Turin je prvo mesto, čegar ime sem slišal v svojem življenju. »Turin! Turin!« sem klical ves dan, ko sem po Igu še platno prodajal. Turin je bil namreč mo jega deda, grajščinskega gozdnarja in lovca, krasni — pes, moj prvi zvesti prijatelj . .. Kasneje sem izpoznal seveda več Turinov, a nobeden ni bil tako plemenite pasme, tako lepo rujav in elegantno vitek kakor dedov; da, mnogo krmežljavih in garjavih ižanskih ščenet je imelo ime Turin.
Gotovo je bil velik, a nekoliko že smešen patriot tisti, ki je nazval prvi svojega psa — Turin. Vso svojo avstrijsko ogorčenost, besno sovraštvo in zaničevanje je pač hotel izraziti s tem, da je ime pie-montske prestolice nadel pasji mrcini. Saj je iz Turina izšlo veliko in — bodimo objektivni! — idealno narodno gibanje Italijanov za osvobojo cele Gorenje Italije. V Turinu je zasnoval grof Cavour načrt,
bo izbojeval boj s pestjo. Dež. vol. red je liberalna sleparija. Vsak iz med vas (kmetje) je več vreden, kakor 10 grofov in baronov. Uradniki samo jemljejo. Oni niso prava inteligenca. Mi imamo za seboj resnično inteligenco našega naroda. — Kdo je več vreden, kmetovalec, ki svojo živino lepo vzrejuje itd., ali tisti minister, ki slabe zakone diktira? Kmet, obrtnik . . ., ki je liberalec, je š e m a in izdajalec svojega stanu. Kdo je v vasi liberalec? Oderuhi, pijanci ali pa kak c. k r. okrajni sodnik —.«
Komentarja tej falotariji ni potreba. Če povemo, da je vse to govoril Žlindra — je dovolj. —
Žitnikov govor je bil za spoznanje boljši, a imel je to slabost, da ga kmetje niso prav nič razumeli.
Šusteršiču svetujemo pred vsem, naj se nauči slovenščine, da ne bode pohujševal kmetov s svojo grozno slovnico. In, ko pride drugič v Vipavo, naj pride bolj čiste glave in zdravih možgan, ker sicer se lahko zgodi, da bode zavedno vipavsko ljudstvo pognalo njega, prijatelja Žitnika in kompanjona Štefeta črez strme Rebernice, daleč tja, na megleno ljubljansko barje, kjer pripoveduje lahko ožlindrani Šusteršič zopet in zopet pikantne historije — ožlindranim klerikalcem ljubljanske okolice — nam zavednim vipavskim možakom pa naj se ne predrzne več pokazati ta slepar ljudstva — svojih ožlindranih rok.
V JLJublJ|»iil, 2 septembra.
Obstrukcija ali ne ?
V zadnjem času smo imeli že večkrat priliko konstatirati, da so različni češki poslanci tudi različnega mnenja glede hodoče taktike Mladočehov v parlamentu. 31. p. m. je imel dr. Žaček, podpredsednik poslanske zbornice, v Bo-skovicah govor, v katerem je obsojal nameravano obstrukcijo Mladočehov, češ, da se morajo Cehi najprej prepričati, ali imajo dovolj moči, da bi svoje grožnje uresničili ter če ni moč drugih faktorjev večja kot njihova.   Dr. P a ca k, voditelj
da iztrga Beneško, Lombardsko, Parmo in Modeno zopet avstrijski kroni, tu sta se združila Viktor Emanuel II. in Napoleon III. s svojimi armadami proti avstrijski in Turin je bil, ki je izval vse tiste nesrečne boje, v katerih so nesposobni, a tembolj naduti in kruti avstrijski generali grof Gvulai, Hess, Zobel, Sohlick in "VVimpfTen izgubljali bitko za bitko ter kos za kosom prekrasne Italije. Tu se je začelo snovanje zjedinjenega italijanskega kraljestva.
Turin je zato najslavnejše in najspošto-vanejše gorenjeitalsko mesto, ponos Italijanov za veke. Avstrijcu — seveda — pa zbuja le grenka, bridka čustva. Bitke pri Palestru, Magenti, Melegnanu, Solferinu in San Martinu so pokazale svetu največje junaštvo avstrijskega vojaštva, a vse junaštvo in tisoči in tisoči padlih hrabrih borilcev niso izdali ničesar. Avstrijska pozicija je bila izgubljena in tudi poznejši zmagoslavni boji je niso mogli rešiti več. Zahteva na bojišču krvavečih Piemonte-zov: »Sire, fate questa po vera Italia!« se je izpolnila in ponosno geslo »T Italia fara da se« se je uresničilo. Uresničil pa ga je Turin!
335.600 prebivalcev šteje danes Turin, ponosen in mogočen je še vedno. To
»Češkega kluba«, ki je sedaj v Misdrovu, pa odgovarja »Slavische Corresp.« glede taktičnega postopanja Mladočehov približno tako-le: Sicer ni navada nobene politične stranke, da bi naznanjala nasprotniku svoj vojni načrt še pred vojno; to pot pa se mora človek čuditi, da se zdi političnim krogom položaj nejasen. To velja morda za uresničenje ali neures-ničenje avstro ogrske nagodbe, nikakor pa ne glede taktike poslancev češkega naroda, katera vendar ne prepušča nika-kih dvomov; saj jo je začrtal češki klub natanko koncem zadnjega državnozbor-skega zasedanja v izjavi, ki ni bila izro dek trenotka, temveč so si klubovi člani dobro premislili nje posamezne točke. Te izjave klub doslej še ni preklical, kar zato tudi priča, da ni izpremenil svojega mnenja. Le, ako bo ugodila vlada zahtevi Čehov, naglašam »ugodila« in ne samo obljubila, ako pridejo Čehi zopet do starih svojih pravic, tedaj bodo dovolili, da se bo razpravljalo v bodočem zasedanju o gospodarskih predlogah; v nasprotnem slučaju pa bodo ostali konsekventni. Sicer se nekateri tolažijo z mislijo, da bodo Čehi vendar toliko velikodušni ter ne bodo hoteli škodovati vsej državi s tem, da bi onemogočili z obstrukcijo avstro ogrsko nagodbo. A koliko so se brigali Nemci tekom treh let za državne interese? In zavirali niso le nagodbe, temveč prisilili so državo, da je kapitulirala ter prelomila svojo obljubo, glasom katere naj bi vladala v vseh deželah avstro-ogrske države enakopravnost. A mi naj bi bili bolj popustljivi, ko hočemo vendar samo to, kar so nam vzeli ? Sicer pa ne gre tu le za notranji češki jezik, tu gre za vprašanje, ali naj bo Avstrija samo nemška, ali enakopravna za vse narode. Ali bodo imeli v Avstriji vsi narodi svojo besedo pri upravi in vladi, ali bo morda odvisno realizovanje pravic in želj nenemških narodovod milosti Nemcev. Tudi razpravljajo listi vprašanje, za kaj se bode odločil češki narod, za notranji češki uradni jezik ali za češko univerzo na Moravkem.   O tem
mesto aristokratov, bankirjev ter veletrž-cev je že davno prebolelo udarec, da mu je vzel Rim prvenstvo med italijanskimi mesti, izgubilo je svoje nekdanje ogromne in nepremagljive' trdnjave ter je danes le še marljivo, moderno trgovinsko središče.
Takoj prvi vtisk Turina je simpatičen.
Ko sem stopil iz centralnega kolodvora, širila se je pred menoj razsežna Piazza Carlo Felice, obkrožana z ogromnimi, mračnimi palačami in z velikim ljudskim vrtom. Pod palačami so zopet običajne italijanske arkade, široke in svetle, in pod njimi elegantne kavarne, restav-ranti in bogate prodajalne. Široke, dunajskemu Ringu slične ceste vodijo okoli središča mesta, po njih pa se gnete občinstvo, ropočejo električni tramvaji in liv-rirani kočijaži. Bujno življenje povsod!
Hotel Alb. Roma & Rocca Cavour me je sprejel pod svojo streho in vesel sem bil, da sem našel tu vedno smehljajočo se sobarico, ki mi je v najpristnejšem dunajskem dialektu povedala, kam naj grem, da završim dan najprijetnejše. »Na Piazzi Castello v restavrantu Roma je variete-gledališče!« Dobro, pojdimo tja! In krenil sem jo po Via Roma, preko Piazze S. Carlo, mimo velikega spomenika kralja
i    .. - - -ji
pa ni govora. Saj smo stavili svoje po goje še pred razpravljanjem proračuna za 1. 1902: Češki notranji jezik in češka univerza. Torej nikake alternative in se tudi sedaj ne bomo z alternativo zadovoljili. Škofovstvo in nižje duhovnifttvo.
Nižje duhovništvo se je začelo v zadnjem času odločno gibati, začutilo je potrebo, naj bi se tudi v cerkvi uvedle moderne reforme, naj bi imeli duhovniki svobodne roke, svobodno voljo ter bi ne bili le igrače v rokah svojih višjih. V ta namen je, kakor znano, hotelo imeti duhovništvo, na čelu mu prelat in pesi. dr. Scheicher, shod, na katerem je hotelo razpravljati o svojih stanovskih interesih itd. Toda episkopat je ta shod zabranil, duhovništvo se je moralo podati in se ukloniti zopet ukazu svojih predstojnikov. Toda pristaši Scheicherja se niso uklonili iz pokorščine, iz ponižnosti ter morda v veri, da živi cerkev le v škofih, katerim treba brezpogojno zaupati in se vedno podvreči njih volji, ne, vklonili so se, ker so bili v to prisiljeni, ker so službeno podrejeni škofom in so se zato bali za svoj obstanek. To pričajo opetovani dopisi v »Deutsches Volksblatt« iz duhovniških krogov, kateri bridko obžalujejo, da so si volili duhovniški stan. Da bi le bilo mogoče, takoj odložim tonzuro in kolar«, — »Duhovniki imajo manj pravic kot 14letni dečki, kajti ti smejo društva ustanavljati, dočim je duhovnikom to zabranjeno.« — »Bodite pokorni sinovi, nam kličejo! Dobro! Toda v zadnjem času stavijo le sinu dolžnosti napram očetu, pozabljajo pa, da imajo tudi očetje dolžnosti do svojih sinov«. Takole pišejo razni duhovniki v »Deutsches Volksblatt«. Tudi groze, da se bodo brigali odslej le za cerkev in šolo ter ne bodo politčno nič več delovali. Ta izrek pač jasno priča, da so bili duhovniki prisiljeni ume-šavati se v politiko, da niso radi in iz lastne volje politikarili, ker sicer ne bi grozili, da tega ne bodo več storili. Plesati so morali, kakor so jim žvižgali predstojniki. Reformno gibanje med nižjim
Karola Alberta v oklepu na konju do Pa-lazza Madama. Tu sem torej v središču Turina.
Palazzo Madama sredi trga ima dve fronti: proti Padu ima pročelje srednjeveški značaj s starinskim, črnim zidovjem, majhnimi okenci in na vsakem oglu sestnaj-sterokoten trdnjavski stolp, ob njih pa rasto divje smreke in goščava; pročelje na drugi strani pa ima značaj docela moderne, luksuriozne palače.
Turinci pripovedujejo, da je prebivala v njej krasna kneginja, vdova Marija, ki je menjala vsak čas svoje ljubimce ter izbrisavala svojo grešno ljubezen z njimi s tem, da jih je drugega za drugim pahnila skozi skrita vratca v Pad. Ta vedno zaljubljena grešnica in morilka je bila torej nekaka italijanska Semirada ali nekaka kneginja Jelena na bosenskem Zvorniku!
Variete ima velik in lep oder, a poslušalci sede na odkritem vrtu, pijo, jedo, pušijo ter gledajo in poslušajo tingl tangl-sko umetnost. Pred odrom je nameščen orkester, v katerem igrajo »prvo violino« rene in boben. Strašna godba! V duhu sem se do tal odkril ljubljanski društveni godbi, ki je v primeri s to turinsko bando pravcat ideal orkestra.  Turinci pa imajo
duhov ništvom  razkrije  pač  še marsikaj izza kulis hierarhije!
Posledice Viljemove gostobesed-nosti.
Viljem II. je s svojimi neštevilnimi govori provzročil doma že dokaj zmešnjav, a celo na avstrijska tla segajo njegove besede in delajo težave. V Galiciji je njegov govor proti pruskim Poljakom izzval celo vrsto hrupnih demonstracij in gališki deželni zbor se je moral celo predčasno završiti, ker se je bilo bati, da se začno demonstracije proti velikonemškemu ha-katizmu tudi v zbornici ter da se poslanci oficialno vdeleže protestnih shodov. S tem, da se je deželni zbor predčasno zaključil, ima Galicija veliko škodo. Saj se je odložilo mnogo zelo nujnih predlog. A jjudi v septembru se deželni zbor iz istega vzroka ne skliče, saj se vlada boji, da se razvname kaka protipruska debata. Posl. Stapinski in tovariši imajo pripravljenih mnogo ostrih pušic za Viljema in njegove uradnike v pruski Poljski. Ta teden pride Viljem v Poznanj in bati se je novega govora proti Poljakom. To pa povzroči nov hrup, nove demonstracije.
Najnovejše politične vesti.
Koroške volitve. Nemška ljudska stranka je pričela proti klerikalcem živahno agitacijo za prihodnje, v jeseni se vršeče deželne volitve. — Rusija in Turčija. Rusija izpodbija vesti, da Turčija noče pustiti ruskih ladij preko Dardanel. — Krilgerjevi spomini. Kriiger je v svojih spominih, ki izidejo v šesterih jezikih, opisal ne le zadnjo an-globursko vojsko, temveč vse svoje politično delovanje, zlasti od Majubahilla, kadar so Angleži najhuje začeli napadati | republiki. Čisti dobiček »Spominov« je namenjen obubožanim burskim rodbinam. — Burski generali so zopet v Londonu. — Poslanik pl. Szochyenyi se je podal z Berolina na dopust na svoja ogrska posestva. Pri slovesni predstavi v berolinski operi ga ni bilo, ker je v avstrijski cesarski hiši ravnokar čas žalovanja radi smrti virtemberške vojvodinje. — Nadvojvoda Fran Ferdinand ne pojde v Poznjanj k manevrom. — Španija in Perzija. Španski kralj je odlikoval šaha z redom zlatega runa. — Hrvatske demonstracije. Vsled neumestnega članka v »Srbobranu« so se zbrali Hrvatje pred uredništvom »Srbo-brana« ter razbili okna. — Dedni veliki vojvoda luksemburški, ko se je vračal po lovu domov, se je poškodoval na nogi. — Chamberlain je govoril v Birminghamu ob priliki razdeljevanja vojnih kolajn ter dejal, da nobena država ne more biti vselej pripravljena na vojno radi velikih stroškov, a da se povsod računa na požrtvovalno ljubezen do domovine. — Vojni minister A n d r e v Bourgeois ob priliki odkritja padlim vojakom je tako 16 končal svoj govor: Moramo imeti močno armado, kajti prihodnjič moramo zmagati. Zato je treba, da se vsi brambe zmožni Francozi izvežbajo po vojaški.
menda kosmata ušesa, saj razen mene ni bilo menda v vsej množici nikogar, ki bi si vsak hip tiščal ušesa . . .
In na odru so nastopale debelona-pudrane in surovonažminkane pevke, dvigale že itak jedva do kolen segajoča raznobojna atlasasta krilca in kazale pisane, s pentljami pokrite svilene hlačice, mahale z golimi rokami, kakor bi se otepale ko marjev, brcale naprej in nazaj kakor bi jih lomil krč in odpirale svoja usta. Škoda lepih deklet! Morda so bila nekdaj dobre pevke, danes pa je bilo slišati le semter-tja hripav, rezek ton iz hropečih, prebujnih prs. Ali Turincem so izredno ugajala: ploskali so kakor blazni, butali s petami ob tla ter bili s palicami po kovinastih ploščah mizic. In čul sem vedno in vedno »da capo« isti in isti kupic s surovopikantno poento. In nastopali so žensko našemljeni pevci z veliko vlasuljo a la Julija, peli sopran, delali med posameznimi kiticami v zraku preobrate, da so letela krila in se je videl triko do pasa. In zopet so divjali Turinci ter razgrajali kakor besni. »Pevke« pa so pritekle izza zastorja, se poklonile z najgracioznejšim nasmehom, pa mahoma potegnile vlasulje z glave ... in pokazale so se pristno moške pleše! In nastopil je strelec, ki je na glavi stoje
Dopisi.
Iz Muljave. Na shodu na Krki je znani Vencajz v svojem zmedenem govoru omenil tudi šolo na Muljavi. Predsednik nekdanjega tihotapskega društva je pravil: »Posebno smo se poganjali vsak za svoje volilce. Tukaj na Muljavi vam vsiljujejo šolo«. Pravil je dalje, koliko kilometrov je od katere vasi. Seveda vse drugače, kakor je resnica. Seveda skrbite s tem za kmete, ali za katere? Mora se gabiti vsakemu, bodi katerekoli stranke, da se upa Vencajz nastopiti zoper tako potrebno šolo, kakor je pri nas. Seveda temu človeku se nobena stvar več ne gabi. Vencajz je res »skrbni oče« svojih volilcev. A privošči jim le obilo teme, druzega ničesar. Vprašanje o šoli in ustanovitvi se že vleče nad deset let in še danes nimamo šole. Ni potreba praviti in dokazovati, kako je šola na Muljavi potrebna, kako daleč je iz Muljave v Šent Vid, ali iz Kompolja, in Bojanjega vrha, ker to je že vsem šolskim oblastim znano. Kakor hitro je prišla stvar do zadnje instance, namreč do ministrstva, da se mora šola ustanoviti, je prišla prisilna naklada. Potem se je šele začelo ruvati proti šoli. Na protestu na ministrstvo so bili podpisi klerikalnih poslancev. Odločeno pa je bilo po vseh natančnih preiskavah, da se šola mora ustanoviti. Ko se je začela prisilna naklada pobirati, priskočil je nasprotnikom šole zviti in »dobri oče« Vencajz na pomoč. Preprečil je pobiranje naklade za dve leti »radi revščine« tukajšnjega prebivalstva. To je storil zato, da se prikupi svojim volilcem, ker ga skrbi, da bi ostale vedno »verne ovčice«! Koliko bi se dalo še o vsem tem pisati. Koliko aktov je že nakopičenih pri okrajnem šolskem svetu radi te potrebne šole! Ostudno je, koliko laži je nagromadenih v Vencajzovih protestih. Pisalcu teh vrstic je tudi dobro znano, kakih lažij se poslužuje ta kmetijski prijatelj. Ko ni imel druzih dokazov, spravil se je nad tiste, ki so vneti za šolo. Vse njegove laži, ki so se dokazale.
Naravnost čuditi se je, da oblasti tako dolgo odlašajo to potrebno stvar. Zelo se je trudil prejšnji g. glavar litijski, ki je bil za šolo jako vnet. On je osebno videl, da je šola potrebna. Sedaj imamo novega gospoda glavarja, ki je za šolo tudi jako vnet. Upamo, da nastopi gospod glavar z energičnim korakom, da dobimo kmalu šolo.
Sedaj, ko se ima zopet pobirati prisilna naklada, se sliši, da hoče ta »usmiljeni in dobri oče« Vencajz zopet na nekaj let šolo preprečiti. Res čuditi se je, da ta Vencajz zamore pri ministrstvu doseči, da se z ustanovitvijo šole tako dolgo odlaša. Če se vam kmet res tako smili, kar vam pa morda verjame le kaka »verna ovčica« s hribov, potrudite se in pre-skrbite nekaj tisočakov za našo šolo! Vsaj pri vaši gardi Vam je lahko dobiti nekaj tisočakov. Zaupanje ljudstva boste vse jedno izgubili, še to, kar ga imate, ker
zadeval s puško vedno v črno, biciklist, ki je na enem samem kolesu dirjal in plesal, skakal in se prekopicoval. Tudi nemška pevka in nemški pevec sta nastopila ter zapela: »Jessas na!« Nekdo je zažvižgal, a Turinci so ga takoj blamirali z najstrahovitejšim ploskanjem ter z divjimi klici: »Da capo — da capo!«
Vračal sem se domov. Pod arkadami na Piazzi Carlo Felice sem hotel izpiti še črno kavo. Trg pred kavarno je bil poln gostov in pod arkadami je vladalo še živahno promeniranje. Vendar boljšega občinstva, zlasti finejših dam ni bilo. Med dvema stebroma je bil postavljen oder in na njem je igrala godba. A svirala je le petorica na slabih glasbilih slabe poskoč-nice. Med mizami pa so se prerivale lahko in kričavopisano oblečene ženske, se glupo nasmihale, lovile brezplačne črne kave in alkoholične pijače. Posedale so tuintam, poskušale zaplesti se v razgovor ter zde-hale. Vzlic vsemu ni bilo posebnega življenja. Turinci so očividno solidnejši kot Benečani in Milanci. Po polnoči se je trg naglo izpraznil in pod arkadami je dremalo le še nekaj vztrajnejših krokarjev. Godci so se porazgubili in pogrešal jih ni nihče. Okoli 2. spi že ves pošteni Turin. (Dalje prih.)
pametni možje so že previdili, kam tirate vašo potapljajočo ladijo, če tudi rujete proti šoli. Kaj si bodete letos izmislili, ko je nekoliko boljši letina ? O da, beda na duhu je pri nas! Vendar je nekaj mladih gospodarjev, ki so vneti za šolo. Ne bilo bi pa nič nasprotstva, ako bi ne bilo od neke strani toliko hujskanja. Nobeden si ne želi velikih stroškov, ker jih je že povsod preveč. Pa saj se ne gre zoper stroške, nego zoper šolo. Naj se posluša pametni nasvet šolskih oblastvij, pa ne bode veliko stroškov. Za sedaj naj zadostuje. Prosimo še enkrat šolsko oblast, da naj se ne zavlačuje tako dolgo, kar je nujnega. Naj se ne posluša take ljudi, kakor je ta »kmetijski prijatelj« Vencajz.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
XXVII.
Važno je tudi vedeti, če so cer kveni očetje poznali spoved. Tudi tu moramo odgovoriti, da je niso poznali. Cerkveni očetje soglašajo popolno s prakso apostolske cerkve. Kristijan, ki je storil greh, ki je zamogel kristijansko cerkev v očeh paganov onečastiti, ta je bil iz kri-stijanske verske družbe izključen in je mogel biti zopet sprejet, samo če je storil javno pokoro. Kartaški škof Ciprijan (f 258) je zahteval, da mora biti pri zo-petnem sprejetju padlih razen škofa in duhovnikov vsa verska občina navzočna. Samo v slučajih sile, v slučaju nevarne bolezni je smel najbližji duhovnik ali diakon skesanega grešnika sprejeti zopet v versko družbo, a tudi to se je zgodilo v imenu cele verske družbe. Za tajne in za notranje grehe se je po takratnih nazorih že dobilo odvezo z molitvijo samo in pokoro. Ako je pa kak kristijan storil težek zločin, moral se je istega pred duhovniki obtožiti. Toda niti škof niti duhovniki sami niso imeli pravice sami sprejeti to obtožbo, kaj še pravico, določiti kak j kazen!
Kazen za težke zločine je bila iz ključenje iz verske občine in od sv. obhajila. Javna cerkvena pokora v začetku ni bila kazen, nego prostovoljno delo, s katero je dal grešnik cerkvi in žaljeni verski občini zadoščenje. Grešnik je moral prositi, naj se mu dovoli javna pokora in cerkev jo je le na prošnjo dovolila.
Značilno je, da se je vsakemu posamezniku v obče samo jedenkrat dovo lilo, delati javno pokoro. Še v četrtem stoletju je Ambrozij iz Milana učil, da, kakor prejme človek samo jedenkrat krst, tako more le jedenkrat delati javno pokoro. In sv. Avguštin je zastopal mnenje, da zadostuje za navadne grehe, če se moli očenaš, za težke zločine pa je treba javne pokore.
Duhovniki tretjega in četrtega stoletja niso prav ničesar vedeli o tem, da imajo oblast, odpuščati grehe. Sv. Ciprijan je naravnost učil, da more samo Bog odpuščati grehe, in sv. Mohor je z ozirom na Kristusove besede: »Katerimkoli boste grehe odpustili, odpustili jim se bodo itd.« dejal: »Ker škofje in duhovniki to mesto napačno razumevajo, se jih je polastilo nekaj ošabnosti Farizejcev ter menijo, da smejo krive obsoditi, nekrive pa oprostiti; Bog pa ne vpraša za sodbo duhov nikov, nego po življenju obdol-ž e n c a.«
Pri takih nazorih je naravno, da se v tistih časih naštevanje grehov pred duhovnikom ni smatralo za potrebno. Ivan Cassianus (f 440), ustanovitelj raznih samostanov na južnem Francoskem, je pisal: Če iz častiljubja nečeš pred ljudmi priznati svojega greha, ne zamudi, ga v vstrajni molitvi priznati onemu, kateremu ne ostane prikrit. Bog je pripravljen ti odpustiti, ne da bi Ti bil osramočen. Ako bi bil Cassianus poznal spoved, kakor jo imamo dandanes, bi bil grešnike prav gotovo poživljal, naj se duhovniku s p o v e d o, saj bi bil to najpripravnejši način, izogniti se osramo čenju. Pri takratni pokori tudi ni rekla cerkev, kakor dandanes vsak spovednik »Jaz te odvezujem tvojih grehov (Ego te absolvo . . .) marveč je le molila: »Bog vsemogočni naj se te usmili in ti odpusti grehe.«
V tistih časih, ko je vladala prava ljubezen do Boga, se ljudje niso plašili javne pokore. Ali čimbolj je pojemala ljubezen do Boga, tembolj so se ljudje izogibali javni pokori in iz tega izogibanja je nastala želja, dobiti za pokoro obliko, ki posameznika ne bi ponižala pred mnogimi ljudmi. To se je tem laglje zgodilo, ko je postalo kristijanstvo državna vera in je m o r a 1 vsakdo pripadati tej veri, četudi ni ničesar verjel. Hudodelstva, za katera je bilo treba doslej delati javno pokoro, odpad od vere, umor in zakonolom-stvo je sedaj sodila posvetna oblast in se je človek, ki je v cerkvi svoj greh priznal in storil pokoro, moral bati, da prav vsled tega izve posvetna oblast za njegovo de-
janje in ga kaznuje. Zlasti pa so se odlični in bogati stanovi branili javne pokore. Tako se je v četrtem stoletju začela navada, da so se javnosti neznane pregrehe smele tajno, pred škofom pripo-znati in je škof določil pokoro.
Toda tako javna kakor tajna izpoved je v tistih časih slonela na podlagi prostovoljnosti. Kdaj je tajna izpoved začela izpodrivati javno pokoro, ni določno dognano. »Moderni apologetje«, pravi učenjak Lea, »ki morajo seveda dokazati, da vse, kar velja danes, je veljalo že v starih časih, se trudijo zaman, dobiti dokazil v spisih očakov.
Najbrž je bil papež Leon Veliki (f 461) prvi, kije odredil, da je dovolj, Če se grehi izpovedo škofu, oziroma drugemu duhovniku. Nikjer pa ne govori papež Leon o tem, da ima spovednik oblast, dajati odvezo. Spovednik je samo grešnikov priprošnik pri Bogu, druzega nič.
Papež Leon Veliki je pa tudi določil, da naj se nikomur ne odreče zopet n i sprejem v cerkev. Prej je cerkev le jedenkrat to dovolila, sedaj pa je Leon to ublažil in je bil lahko grešnik tudi stokrat izobčen in zopet sprejet. Očividno je, da je iz te uredbe Leona nastala ab solucij a. Najvažnejše na tej uredbi pa je vsekako to, da je poslej cerkvena občina izgubila vse pravice pri rekon-ciliaciji in da je njena oblast popolnoma prešla na škofe.
V stoletju Leonovem se je začela tudi navada, izpovedati se ne le smrtnih grehov, ampak tudi najmanjših, ki so bili storjeni le v mislih, ali v obče je ostalo pri tem, da so se v tajni izpovedi odpuščali samo tajno ostali grehi, za javne grehe je bilo treba javne pokore.
Te novotarije so naletele na odpor tudi v cerkvi sami. Kakor kaže sklep sinode v Toledu in še leta 813 je koncil v Chalossu izrekel, da zadostuje, ako se grehi izpovedo Bogu, ker grehe odpušča le Bog, duhovnik pa človeka samo pouči, kako more dobiti odpuščenje o tem; da se kdo mora izpovedati in da mora izpovedati tudi slabosti — o vsem tem ni chalonski koncil še ničesar vedel.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. septembra.
— Ljubljanski škof je izdal novo pastirsko pismo zoper naš list. Članki »Rimski klerikalizem in še to in ono« so dali škofu povod, da grozi celo z izobčenjem vsakemu, kdor naš list čita. Strašno! Da se škofu le ljubi, tako nastopati, saj mora vendar vedeti, da mu to ne bo nič pomagalo in da se le novic izkaže, kako malo vpliva da ima njegova beseda. V člankih »Rimski klerikalizem in še to in ono« se razpravljajo cerkvene zadeve z znanstvenega stališča in obsegajo subjektivno mnenje. Mogoče je celo, da je v teh člankih kaj napačnega. Mesto pa, da bi bil škof sam ali po svojih teologih ta znanstvena izvajanja znanstveno ovrgel, mesto da bi bil dokazal, kaj je v njih napačnega, grozi z izobčenjem tistim, ki list čitajo. To daje tem člankom važnost, ki je niso imeli in bo ljudi le vspodbujalo, da te članke čitajo. In vsakdo bo dejal: ker škof teh člankov ne more ovreči, pa preklinja list. Mi pa stojimo na stališču, da naši državni osnovni zakoni niso jajčje lupine, nego da dajo vsakemu pravico, razpravljati tudi o cerkvenih zadevah in izreči o njih svoje mnenje. Osnovni drž. zakon dovoljuje pisati o vsaki stvari in če se to zgodi v dostojni obliki, nima niti škof niti kdo drugi pravice, to braniti. Slovenci nismo — hvala Bogu — nič več na stališču, da bi se o gotovih rečeh sploh ne smelo pisati in naš list ostane tudi zanaprej pri tem, da je vsakemu dovoljeno, vdostojni obliki izreči svoje prepričanje. Škofov pastirski list nas torej čisto nič ne vznemirja. Saj je le nova reklama za naš list.
— Goska afera. Kakor je čitateljem znano, je stopila goška afera v nov stadij. France Jerončič iz Goč, ki je bil radi te afere šest mesecev zaprt, je namreč razkril popolno resnico, ker je spoznal, da so ga pravi krivci prevarili in ga pustili na cedilu, naj on trpi za vse. Zdaj se vrši zasliševanje prič. Glede tega zasliševanja prič pa čujemo gorostasne posamičnosti. Preiskavo vodi sodni pristav Jurij Polenšek v Vipavi. No-torično je, da je Polenšek strasten klerikalec in vrh tega še osebni prijatelj go-škega kurata in krivoprisežnika Ferjančiča. Že z ozirom na to je jako čudno, da se
je preiskava v taki zadevi njemu poverila. Sedaj pa Čujemo, da Polenšek pritiska na priče, da zvija njih izpovediin da gotovih, za kurata nepovoljnih izpovedi prič ne sprejema v zapisnik. Vtem oziru so nam znani vele-značilni detajli. Z ozirom na to, da ima preiskovalni sodnik navadno proces v rokah tako, da ga lahko zasuče kakor hoče, z ozirom na to, da je Polenšek osebni prijatelj kurata Ferjančiča in da sploh v svojem uradnem poslovanju ne kaže potrebne objektivnosti, v tem slučaju pa da pritiska na priče in ne vzprejema na zapisnikih vseh izpovedi, je v interesu justične uprave, da se preiskava ogoški aferi poveri drugim rokam.
— S cesarjevega potovanja.
Iz Divače se nam piše: Vozeč se k vojaškim vajam v Pulj, pripeljal se je cesar 1. septembra dopoludne ob 9 * < v Divačo, ustavil se je tukaj 5 minut in se potem odpeljal po državni železnici dalje v Pulj. Sprejem je bil slovesen, opazilo pa se je takoj, da je bil sprejem pred 2 letoma lepši in da se je takrat sploh vse v lepšem redu vršilo, nego letos. Z domaČih hiš ob železnici so vihrale po največ n a-rodne zastave. Zgodila pa se je, žali Bog, neumnost, da je bil cesar pozdravljen samo v nemškem jeziku, dasi bivajo tukaj, izvzemši par nemških železničarjev, sami Slovenci. Zahteval je tako, kakor pravijo, slavni naš g. namestnik G o e s s , kateremu želimo za zahvalo iz vsega srca veliko sreče na prihodnje njegovo odpotovanje iz naših krajev. Okrajni glavar je priganjal, kakor pravijo, najprej nakelskega gosp. župana, da bi cesarja nemški pozdravil; pa ta je to čast baje odločno odklonil. Storil pa je to uslugo okrajnemu glavarju g. A. Muha iz Lokve. Ej, g. Muha, tega pa o Vas ne bi bili mislili! Naroden hočete biti, svetu pa kažete, da je nemški most do Adrije že do malega dograjen! Ne, tako ne dela narodnjak! — Pred 2 letoma je šolska mladina pozdravljala cesarju tudi z narodnimi zastavicami; letos je naš slavni deželni šolski svet to prepovedal in je morala mladina z Barke že zadnji hip odložiti tudi narodne prepasnike. Bilo je zavoljo tega slišati pikrih besed in so rekli nekateri, da, ko bi bili poprej to vedeli, ne bi bili pustili svojih otrok v Divačo in jih nikoli več ne bodo. Gospod Goess in njegov svetovalec naj bodeta prepričana, da bodemo vkljubu temu za to skrbeli, da bode naša mladina, kedar doraste, takošna, kakoršno si želimo mi, ne pa onadva, namreč odločno narodna. S tukajšnjimi ukazi in prepovedmi si nakopujejo oblasti le sovraštvo med ljudstvom; lojalnost pa se s tem tudi ne izpod buja in ne krepi. Kar pa se splošnega reda ob sprejemu tiče, skrbel je zanj g. okrajni komisar, kateri si je z odkazovanjem prostorov in s stiskanjem mladih in nemladih ročic pridobil med italijanskim srednjim spolom gotovo velikih zaslug; zdelo pa se mi je čudno, da je stareščine, ako niso imeli črne obleke, odganjal v ozadje, kmeta pa sploh. Mislil sem si: Ta gospod pač ne pozna cesarja. Saj vendar presvetli cesar sam ve, da kmet ne nosi fraka. Ako pa ljubi g. komisar ofrakane kmete ali pa kmeta v fraku, jih pa v Divači in Brkinih ne dobi.
— Cesar   na Primorskem.
Včeraj popoldne je prišel cesar v Pulj. Pozdravljan je bil na vseh postajah. Kmalu po prihodu se je cesar vkrcal na jahto »Miramar«, kjer je bil potem dvorni dine. Povabljeni so bili prvi vojaški, civilni, cerkveni in avtonomni dostojanstveniki. Pomorske vojaške vaje so se začele še včeraj popoldne.
— Ustoličenje tržaškega
škofa se je vršilo na običajni način. Značilno je, da se te slavnosti razen župana in štirih slovenskih občinskih svetovalcev ni udeležil noben drugi obč. svetovalec. Prost Petronio je še to priliko porabil, da je pokazal svoje sovraštvo do Slovencev s tem, da je preprečil udeležbo slovenskih zastav pri procesiji.
— Shod avstrijskih zdravniških zbornic vrši se letos v Černovi-cah dne 7. in 8. septembra. Delegatom za Kranjsko je bil izvoljen primarij dr. V. Gregorič.
— Za pogorelce v Martinjaku
je na predlog deželnega predsedništva daroval presvetli cesar iz svoje zasebne blagajne 6000 K.
— Za pogorelce v Martinjaku
pri Cerknici je daroval gospod Alojzij Pogačnik, župan, veleposestnik, trgovec in tovarnar v Cerknioi 200 kron.
— Umrl je v Barkovljah pri Trstu bivši trgovec g. Josip Matevže iz znane ljubljanske rodovine.
— Novice z Jesenic. Piše se nam: Potujočega po širni naši domovini zanesel me je veter tudi v Jesenice. Reči moram, da je človek nekako presenečen, kadar pride prvikrat semkaj. Tu vam je vrvenje in šumenje kakor v kakem velikem mestu in domačini si tujca niti ne utegnejo od blizo ogledati. Vse dela . . . Delajo delavci, domači in tuji, delajo domačini, da spravijo svoje pridelke v denar, kajti v denar se spravi tukaj skoro vse. Kapa kosmata, take draginje ni niti na Dunaju kakor tukaj. Sadje je tako drago, kakor je bilo menda za časa sedmih egiptovskih suhih let. Tri češplje za 1 krajcar, drobna hruška 2—4 kr., grozdje 48 kr. kilo, ena breskev 6 kr. itd. — z vašimi precej »energičnimi« branjevkami tamdoli v Ljubljani ste torej lahko še precej zadovoljni. Nemškutari se tukaj kolikor se največ da. No, vsled tolerance na obeh straneh se da še precej izhajati. Ne da pa se tako lahko izhajati s hišnimi posestniki v Jesenicah, Savi in Javorniku, ki zahtevajo pretirane cene za stanovanja, dasi so ta stanovanja prava satira na vse zdravstvene in varnostne predpise.— Umevno je, da se vsled naraščajočega prometa tukaj tudi mnogo zida. Hiše pa so zgrajene tako slabo, da je v nekaterih, kakor sem se sam prepričal, zelo nevarno stanovati. Nekateri hišni posestniki mislijo menda, da se bo svet podrl že v prihodnjih petdesetih letih in so torej tudi svoje hiše po tem zgradili. Hudiča pa se morajo Jeseničani strašno bati, kajti skoro v vseh gostilnah se dobe le klerikalni listi. »Naroda« ni dobiti nikjer, še celo v stari, pošteni gostilni »Pri pošti« ga gostu več ne dajo v roke, dasi je bil svojčas vedno na razpolago. Bog pomagaj! Robinson.
— Iz Št. Lorenca ob Temenici. Ker se mene sumniči, da sem jaz spisal dnevno novico v »Slov. Narodu« »Nesramno farško zavijanje«, za-devajočo g. župnika Andreja Šimenca v Št. Lovrencu, izjavljam odločno, da nisem v nobeni zvezi ž njo. Dopisniku pa svetujem, da se v prihodnje natančneje informira, predno se spušča v njemu neznane zadeve, kajti v tem dopisu je marsikaj neresničnega. Franc Potok ar, učitelj voditelj.
— Ljudski učitelja ki vstopi v semenišče. »Soča« piše: Čujemo, da vstopi ljudski učitelj Reščič, doslej nastavljen v Čepovanu-Vratih, jeseni v semenišče. Baje prestane neko malo skušnjo iz grščine in lantinščine, na kar ga vsprej-mejo v semenišče. Kolikor vemo, je ab-solviral Reščič 2 ali 3 gimnazijske razrede ter učiteljišče v Kopru. Kot učitelj je bil goreč pristaš klerikalne stranke. Svoj čas sta pisala »Naša Sloga« in »Slovenski Narod«, da se nahajajo v centralnem semenišču v Gorici mladeniči, ki gimnazija niti videli niso. No, že utegne biti resnica, da se je od koga še manj zahtevalo nego se zahteva od Reščiča! Ker smo že pri semenišču, naj omenimo, da se nam zdi, da tudi letos ne vstopi nikdo izmed tukajšnjih (goriških) gimnazijskih abituri-jentov v semenišče! Čudno, da Bog že drugo leto ni pokazal s prstom na nikoga, da bi ga izbral za duhovniški stan !!
— Izgredi v Zagrebu. Srbski list »Srbobran«, ki izhaja v Zagrebu, je pred kratkim prinesel članek, v katerem je grdo zasramoval Hrvate. To je dalo povod velikim izgredom. V nedeljo dopoldne se je zbralo več sto ljudi, med njimi zlasti mnogo dijakov, pred redakcijo »Srbobrana« in »Srbsko Banko«. De-monstrantje so razbili vsa okna in tudi redarje napadli s kamni. Prišlo je do boja, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Ra-buke z redarji so se ponovile še na raznih krajih mesta. Redarji so rabili sablje in poškodovali več demonstrantov. Šele čez nekaj ur je policija napravila red. Areto-vanih je bilo seveda več oseb, med njimi tudi občinski svetnik Gašparovic, ki pa
je bil seveda takoj izpuščen. Demonstrantje so pobrali po vseh kavarnah list »Srbobran« ter ga sežigali. Banko in trgovino Srbov čuka ter Matijevića straži policija na konjih. Vojaštvo je dobilo ostre naboje. Danes bo seja občinskega sveta. Hrvatje hočejo srbske trgovine bojkotirati.
— Nesreča v Spodnji Niski. Danes ob V« 9- Ufi dopoldne je vozil Zupančičev hlapec s parom konj kamenje po šišenski cesti. Konja sta stekla mimo cerkvice in zavila na glavno cesto proti Seidlovi hiši. V istem hipu se je tod pripeljal 30 letni posestnik in krčmar Jernej Šaleškar iz Lukovice pri Brezovici z biciklom. Odganjal je sitnega, v kolo za-letavajočega se psa ter ni mogel videti Zupančičevega voza. S kamenjem obloženi voz je Šaleškarja podrl. Šaleškarja so težko ranjenega spravili na stran, mu spirali rane in telefonično poklicali iz Ljubljane rešilni voz. Vzrok nesreči je nagla vožnja po klancu z nezaprlim vozom, na katerem je hlapec sedel, potem pes, ki ima slabo navado, nadlegovati kolesarje in deloma seveda tudi kolesarjeva neprevidnost. Šaleškar bo svojo neprevidnost najbrž plačal z desno nogo.
— Vojaška uprava v Ljubljani kupi meseca septembra 150 meter-skih stotov rži in 200 meterskih stotov ovsa. Kupi se to od kmetijskih zadrug in od producentov tudi v manjših kvantitetah.
— V Ameriko se je danes ponoči spet več oseb odpeljalo. Policija je zajela dva fanta, ki sta jo hotela popihati čez morje, predno sta zadostila vojaški dolžnosti.
— Rubežen ponoči. Danes ponoči je na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški rubilna komisija ustavila mesarja I. Mikliča, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Rubiti ga je dal neki tukajšnji trgovec. Rubežen je imela slab uspeh, dobili so pri njem le 99 krajcarjev ali 1 K 48 h. Mož se je odpeljal »v Čeh« v Ameriko.
— Pogrešanec Štefan Balja je poslal danes svojim sorodnikom razglednico s Triglava.
— Električni voz ustavila sta včeraj zvečer na Dolenjski cesti dva vola, ki sta ušla nekemu mesarju iz Šiške.
— Napad. Včeraj zvečer so bili v Mestnem logu od neznanih koscev napadeni posestnik Franc Dolničar, zidar Ivan Dolničar in brusač Anton Dolničar, vsi iz Podutika. Antona Dolničarja je jeden napadalec udaril z vilami po glavi in ga hudo ranil.
— Nagloma umrla je v bolnici službujoča dekla Marija Kristan. Našli so jo mrtvo na stranišču. Zadela jo je srčna kap.
— Več vreč cementa je bilo ukradenega posestniku Josipu Tomcu v Streliških ulicah.
— Veliko poneverjenje. Nekemu tukajšnjemu trgovskemu agentu je njegov zastopnik na Ogrskem pri nakupovanju žita poneveril 12000 kron.
— Ogenj. Danes ponoči je gorelo pri posestniku Troštu na Pšati. Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem vred. Kako je ogenj nastal, še dosedaj ni znano.
— Prijet tat. Delavec Jurij Guzelj je včeraj popoludne pokradel Toeniesovim zidarjem Francetu Ževiču, Fronatu Gut-niku, Alojziju Difonu in Jakobu Mozetiču iz stanovanja obleko in obutev. Policija je Guzelja prijela in dobila pri njem v postelji skrite vse ukradene reči.
— Nov bicikel ukraden. Danes dopoludne je bil gostilničarju Ivanu Ro-bežniku na Viču št. 25 izpred prodajalnice Schneiderja in Verovška na Dunajski cesti ukraden nov Stvria-bicikel, vreden 300 K. Robežnik je pustil bicikel na hodniku in je šel v prodajalnico. To prilike je tat porabil in kolo ukradel.
— Konj splasil se je danes dopo ludne na Dunajski cesti Javornikovemu hlapcu Martinu Snoju iz Viča št. 36. Konj se je ustrašil praznega zaboja, ki je padel z voza. Dirjal je naprej po cesti, dokler ni zadel z vozom ob cestni drog za električno luč in se ustavil. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Kako se kaznuje tat, ki je sadje kradel, izumil je neki tukajšnji mizar, ki ima sadonosnik. Zasačil je na vrtu fantička, ko je kradel češplje in jabolka.   Mislil si je, kaj bodem jaz zaradi
fantička pota imel, in prijel ga je za ušesa in ga peljal seboj v delavnico, kjer ga je pripel za mizarsko mizo in ga pustil capljati, dokler ni pri vseh svetnikih obljubil, da ne bode nikdar več prišel na mizarjev vrt sadje krast.
— Kosilo na cesti. Izkuharica Leopoldina Kunauerjeva peljala je danes opoludne kosilo pred tobačno tovarno, da bi je prodajala delavkam. Na Rimski cesti se ji je razletel voz in vse kosilo se je razlilo po cesti.
* Najnovejše vesti. Jetnikov napad. V Ogrskem Gradišču na Morav-skem je Ladislav Groh, ki je bil radi ropa zaprt na šest let, napadel nadzornika, ga podrl na tla ter zbežal, toda posrečilo se je ga uloviti. — Velike p e č n i c e (Edel-weis) je našel neki pastir pri Tridentu na Tirolskem. Cvetje meri 11 cm v premeru. — Prijet roparski morilec. Celovškemu deželnemu sodišču je bil pripeljan mož, ki je na sumu, da se je zagrešil z več roparskimi napadi in umori. — Smrt. Nadgozdar Sobotka (glej včerajšnjo brzojavko) je umrl. — 14 let je imel v Pei-schingu v hlevu zaprtega slaboumnega brata P«tra Styxa kmet Leopold Styx.
' Častnika sta se klofutala. Polkovnik Drusin je v častniški gostilni V Pett^rburgu oklofutal stotnika Trpckega. Stotnik je polkovnika pretepel. Polkovnik je prosil nato za odpust, stotnik pa je zaprt v preiskavi.
* Nepošten častnik. Honvedski nadporočnik Ivan Gvorik v Budimpešti je krivo pričal ter je bil zato degradiran. Ker je pisal te dni generalom grozilna pisma, so ga zaprli. Gvorik je bil velik kavalir ter prijatelj odličnih dam.
Društva.
— „Narodne sole", društva v podporo slov. ljudskemu šolstvu
občni zbor bode v četrtek, dne 11. septembra t. 1., dopoludne ob polu 9. uri v telovadnici II. mestne deške šole na Coj-zovi cesti v Ljubljani.
— „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" občni zbor bode v četrtek, dne 11. septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri v II. mestni deški šoli na Cojzovi cesti v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb 2. septembra Ob pol 8. zvečer so se začeli novi izgredi. Na tisoče ljudi se je zbralo pred srbsko šolo, pred srbsko banko in pred h>šo znanih Srbov Medakovića in Šumano-viča. Razbili so vse šipe in demolirali mnogo srbskih trgovin. Policija se je trudila na vse načine, da bi razgnala izgrednike, a ni mogla ničesar opraviti. Skoro polovica vseh redarjev je ranjenih in jih leži mnogo v bolnici. Ob pol 10. je bilo poklicano vojaštvo, iz Belo-vara pa se je poklical cel bataljon na pomoč. Bila je prava revolucija. Streljalo se je tudi iz revolverjev Ogromna množica je šla po mestu in razdejala mnogo srbskih trgovin. Srbske hiše izgledajo kakor po kakem bombardementu Šele po 2. uri ponoči je nastal mir.
Zagreb 2. septembra. Pri Čakovi trgovini so demonstrantje napravili 20.000 kron škode. Vlomili so vrata, izpustili vino in razmetali vse špecerijsko blago. Tudi Popović ima veliko škodo Trgovec Lazic je demonstrante prepodil z revolverjem. Tudi trgovina Ivčić in Živković je bila demolirana. Pri trgovcu s ptiči Miškovicu so demonstrantje izpustili vse ptiče.
Zagreb 2 septembra. Policija je odredila, da morajo biti vsi javni lokali ob 9. uri zvečer zaprti.
Rim 2. septembra. Generalni štrajk v Firencah je zadobil jako nevarno obliko. Vojaštvo je zasedlo vse mesto in sploh vse ulice.
Pariz 2. septembra. V Bourgoinu je imel vojni minister An dre govor, v katerem je rekel, da je vlada trdno odločena, iztrgati duhovščini vso vzgojo in poskrbeti, da se mladina vzgoji v ljubezni do domovine, ne v sovraštvu, kakor v cerkvenih šolah.
Berolin 2. septemara. „Berliner Tagblatt" javlja, da preganja sodišče poljskega časnikarja \Vrobla zaradi hujskanja k sovražnostim, storjenega s tem, da je razdeljeval zbirko poljskih narodnih pesmij.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 2. septembra 1902.
Bknpni državni dolg v notah  .... 101*80
Skupni državni dolg v srebra .... 10165
Avstrijska zlata renta....... 12155
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 100" 15
Ogrska zlata renta 4%....... 12110
Ogrska kronska renta 4°/0 _..... 98 —
Av8tro-ogrske bančne deliuce  .... 1686'—
Kieditne delnice......... 687 75
London vista.......... 239*37
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 97
20 mark   .  . ;......... 2341
20 frankov........... 1904
Italijanski bankovci........ 94 70
C. kr. cekini...... ... 1127
Žitne cene v Budimpešti
dn6 2. septembra 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....   za 50 kg   K  6 67
„ maj 1903    ...    „ 50 „ „698
Rž        „ oktober......50 „ „ 593
Koruza   „ oktober ....   „ 50 „ „ 535
Oves      „ oktober .   .   .   .    „ 60 „ „ 645 Efektiv. NeBpremenj eno.
30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po odbitku 100/o«__
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. avgusta: Ana Celar, delavka, 64 let, Miklošičeve ulice št. 36, jetika. — Ana Žitnik, črevljarjeva hči, 3 mes., Cesta na loko št. 17, črevesni katar.
Mđteorologično poročilo.
VUina nad morjem 806*8 m. Srednji iračni tlak 7S6'0 mm.
P-<
.Stanje ž 9 Cas opa-j baro-zovanja metra
v mm.
CD
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol-
7372
736 5
?36-0
19 6
15 2 276
Vetrovi
Nebo
11
brezvetr.
al. jug bL jug
dež   j g"
jasno i~ del. oblač. n
Srednja včerajšnia temperatura 201°, nor-male: 169°.
.JU
A
S tužnim srcem naznanjamo znancem in prijateljem, da smo v četrtek, due 28. avgusta, ob 9. uri zvečer izgubili svojo ljubljeno mater, oziroma soprogo
Angelo Gustincic - Lapj
trgovko In gostilničarlco v Gor. Košani.
Pokojnica je bila stara dvainštrideset let. Pogreb se je vršil v soboto, tO. avgusta, popoldne ob 4 uri.
Sv. maše za pokojnico se bodo čitale v farni cerkvi.
Ostali žalujoči priporočajo pokojnico v blag spomin. (.2086)
Anton I.aaroj,
soprog.
Dragotln Ciustlnele, Štefanija GuBtineie, Ludovlk Guatineič, Antonija Ciustlneie, Marija Cu-Mtinel«, Frančiška I.rstoJ, Anton l.aicoj. Frančišek LagoJ. otroci.
1
Zahvala.
Vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so mi ob nenadni smrti mojega prelj ubij enega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, veleblagorodnega gospoda
Gvidona Hayne
c. in kr. majorja v p., imetelja vojne, ju-bilejske in papeške spominske kolajne, kakor tudi častniškega zaslužnega križca
tako tolažilno izkazali svoje sočutje, zlasti pa si. c in kr. častniškemu koru, ki je ranjkemu s krasnimi venci in z nebrojnim spremstvom k zadnjemu počitku izkazal zadnjo čast, izrekam v lastnem, v imenu svoje hčere Marije in v imenu ostalih sorodnikov najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. (2085
Ljubljana  dne 31. avgusta 1902
Josipina Hayne,
c. in kr. majorjeva soproga.
I
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja
Ant. Kunz
Morav. Granice
c. kr. dvorni zalaga-telj.
Igl Ta tvrdka je ustano-■'y///>W'Mffl'' vila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Prospekti zastonj. b (18)
Absolvir an pravnik
želi vstopiti pod ugodnimi pogoji v notarsko pisarno kot notarski kandidat.
Ponudbe naj  se pošiljajo na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (2089)
Sprejme se
brivski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo taisti, zmožni v lasničar-skih delih. (2087—1) Natančneje pri F. Zupanu, Turjaški trg št. 5, III. nadstropje na desno.
Velike nove kleti
se oddajo v najem, oziroma se proda popolnoma nova hiša na Selu ob Zaloški cesti (pri žrebčarski vojašnici).
Več se izve pri Ivanu Bricel u v
Mostah pri Ljubljani št. 47. (2050—2)
Naznanilo.
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—5)
Belježim z odličnim spoštovanjem.
posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8.
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — FVIatura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-14)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Zaradi bolezni se želi prodati
gostilno
z nekaj zemljiščem v dobrem kraja na deželi. — Ponudbe sprejema F. A. P. Dru-govič v Brežicah ob Savi št. 88, kjer se tudi natančneje poizve. (2072—2)
Angelo Ban, posestnik v Jagnenci št. 32, postaja Zidani most, proda svojo dobro ohranjeno, ob okrajni cesti ležečo V (2055-2)
SO.
Zraven hiše je velika njiva in vrt. Hiša je pripravna posebno za trgovino ali gostilno. Kupci naj se zglasijo pri posestniku.
aW~ T7"ni6-aote ~wm
ixx vi Y\ o
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-164)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
\ pari čevljev
za samo 2 gtd. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rnjavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje   dolgost.   Pošilja  se  proti poštnemu
povzetju.
Zaloga čevljev
(2091—1)
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29,
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
f2enitna -ocg- ponudba.
Učitelj, veleposestnik in rezervni častnikšelise tem potom v kratkem poročiti S poštno upraviteljico ali trgovsk° bobraseno ali s olikano ter domače vzgojeno, t8—27 let staro gospodično s primernim premoženjem- (2092—1) Samo popolnoma resne ponudbe naj se pošljejo pod ,jadovoljnost" do dne tO. septembra na upravni-Štvo „Slov. zaroda".
Žrebanje nepreklicno ==
25. septembra 1902
Olavni dobitek
30.000
kron
Olomuške razstavne srečke
a 1 krono
priporoča
T.  O. MATEE
v Ljubljani. (1981-7)
Vsi dobitki se Izplačajo dobldeljem v gotovini po odbitku 10°/0. <t>_
Podpisano založništvo usoja si obvestiti si. šolska vodstva, da je izdalo:
Nastenske slike
v
za Cernivčevo Prvo računico.
Zbirka obsega 25 slik. Velikost:   53 x 35 cm.
Cena nalepljenim na lepenki kron 9a—.
Dalje priporočam :
Dimnik: Avstrijska zgodovina za ljudske šole.
Cena bros. K 2-—, vez. v platno K 2-60, po pošti 20 vin. več.
Z odličnim spoštovanjem (2094—1)
Jernej Bahovec
(prej Jos. Petrič)
trgovina papirja itd. itd. — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2.
IZ-U.rJe23. (2063-2)
odvetniški solicitator
Išče sl-u.ž"be. .
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«.
Glasovir
dobro ohranjen, se takoj proda.
Natančneje  se   izve   v upravništvu »Slov. Naroda«. (2053—2)
Vrtnar se išče.
Več se poizve v c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani. 20702
vsprejme takoj (2065—2) Ivan Kastelic, Florijanske ulice 25.
Pekarija v Celju
Graške ulice št. 19 (2056-4)
ki je že dolgo časa ondi ter ima razsežno okrožje odjemalcev, se radi posestnikove bolehavosti pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Pojasnila daje lastnik istotam.
Na prodaj imam prav dobro
belo m rdeče vino
iz slavnoznanih  Sromeljskih vinogradov
(2093-1)      A Levak v Brežicah.
Špage vsake vrste
domaČega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, sirovejja konoa^ ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—11)
Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Mlad, soliden gospod
iščo
lepo meblovano sobo
pri kaki boljši rodbini. Ponudbam, kjer bi se dobila tudi hrana, se daje prednost.
Ponudbe pod šifro  ,,A.   E."( poste restante, Ljubljana. (2090—1)
Dobre cenene nre O
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in zlatnine ITI o nt (Br(lx) Štev, 64 Češko.
Dobra nikeinasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   , 580
Prava srebrna verižica...... 3 1*20
Nikelnasti budilec.......... _ 196
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—74)
(tjT   Il\i*trora iti katalog maston/ in poštnine yro*tc.
Matija in Anton Hočevar
prodajala bodeta
v sredo, 10. septembra t. L
y graščini Imi
(Nova vas) pri Radečah-Zidanem mostu
2 ponija, 2 lepa konja, 2 kravi, kočijo in različno gospodarsko orodje ter do 1000 centov dobrega sena, dalje kompletno kovaško orodje. (20g8) It*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
48