Gogoljeva "Ženitev"
na ptujskem odru
To sezono je ptujsko sindikalno gle-dališče po dali^ein Dresledku odigralo za Goijevo »Sneguljčico«, Gogoljevo »Zenitev« z igralskiim osobiem, ki je po_ kazalo s tema predstavama, da zasluži naziv pnklicnih igralcev, med katere je bila večina ansambla tudi zadnje čase prevedena. Vsa dolga leta po osvobo-ditvi je ptujsko gledališče životarilo in se prebijalo od predstave do predstave z mnogimi sicer nadarjenimi igralci, ki pa so bili po svojih raznovrstnih osnov-nih poklicih tako zaposleni, da odru niso mogli posvetiti vseh svojih moči in so se morale zato uvrščati te predstave več ali mant diiietantske. Da bi se ta ne. dostatek odpravil s sodelovanjem več ali manj pnkHcnih teraicev. ki so bili dodeljeni ptujskemu giedaiišču, ni uspeio ne pred voino ne po vojni. Sedaj ¦— upaimo — je to vpraSanje srečno rešeno (razen režiserskejra) in je potrebno ptuj-sko giedališče glede umetniške ravni predstav drugače ocenjevati kot prej.
Gogolj (baš te dni teče 141 let od nje-govega rojstva in 98 let od njegove smrti) je doživel 1. 1839 velikanski uspeh s svoio komedijo »Revizor«. V istem stiiu je napisal tudi »Zenitev«, v kateri zasledimo tudi še samogovore, govor-jenje v stran in Gogoljevo tipično apo. strofiranie gledalcev na nekaterih po. udarjenih mestih. Edina razlika med »Revizorjem« in >2enitvijo« je ta, da je v prvi komediji glavni junak revizor, okrog katerega se vse vrti, dočim je v drugi cela vrsta različnih tipov m glav-nega junaka ali junakinje ni, pač pa je os komedije neuspela ženitev ali prav. zaprav tnožitev Agatje Tibonovne, malo-meščanskega, neumno-naivnega buržoa-skega dekleta To je podala Koroščeva, spooetka morda nekam medlo, kasn§je pa se je od prizora do crizora pršbliže-
vala vzorcu, ki ga je imel avtor pred očmi. Njen jok ob siovesu od deklištva, njena zadrega in vzhičenost ob zaroki z »ženinom«, njena prepadenost ob do-begu ženina skozi okno — vse to je bilo komedijantsko močno podčrtano, morda celo preveč, toda v bistvu je bila inter-pretaciia Agatje prav posrečena in tipu adekvatna. Isto velia za njeno tetko Pantelejmonovno — BaJsotovo — so_ lidno rutinirano igralko. ki tudi v tei vlogi ni odpovedala, dasi nudi ta tip prav malo komedijskih  prijemov,
Tretjakova — Ženitna posredovalka Ivanovna — je svojo igralsko zelo hva-ležno vlogo odigrala odliično. Njen trium-faini krohot ob ponesrečenem koncu po., sredovanja Kočkarjeva je bil višek njene igre v tej komediji.
Podkoljosina — srečno.nesrečnega že-nina — je igral Gtinžer diskretno in psi-hoioško dojemljivo. Ta najnesrečneiša figura v celi komediji je zagnzen, zdoL gočasen, samsvoj samec, ki bi rad in zopet nerad prišel v zakonske ojnice. J? človek brez življeniske energiie in brez pravega dela, obupno zakrknjen dvom-Ijivec in človek večn« zadrege. Toda v svoje čudakarstvo, zakopanost in odtu-jenost od ljudi je tako globoko zakore. ninjen, da zadnii »hip z obupnim skokom skozi okno reši glavo. iz zaželene in vendar tako strahotno zanj nedosegljive ženitve. Morda je to edino njegovo ju-naško dejanje. ki ga je sprožila njegova zaprtost vase, odljudnost in egoizem. Gunžer je vse te tipične strani svojega junaka podal izvrstno in dal svoii krea. ciji podzavesten naklon k melanholiji in žalosti, ki izvira iz temne slutnje, kako klavrno figuro predstavlja na tem svetu.
Preidimo h Kočkarjevemu v kreaciji Vlčarja. Avtorju samemu se ni posrečilo temu tipu vliti kaj več niians, kj bi se
dale igralsko tzkoristiti. Vičar je odigral to vlogo zadržano in brez hlastanja za zunanjim efektom. S svojo umerjeno igro je postavil v tem boli. žarko luč druge tipe in zlasti Podkoliosii.a, ki ga mora kot trener rokoborca tirati v ne-vestino naročje. kar mu pa ne uspe, na-kar ga prekolne v dno pekla
Soiidno in naravno je podal Šugman eksekutorja Jajčnico, ki se tudi žeH vri-niti v trop ženinov okrog lepe Agatje. Ta tip nudi dovolj igralskih prijemov za učinkovito figuro poslovnega človeka, ki se želi oženiti zaradi hiše in bogatije neveste ^ugman je to hvaležno figuro podal zelo dobro.
Preveč marionetski je bil Matjašič v vlogi mladega častnika Anučkina, ki je vse preveč capljal po odru, kar je pri-stotalo pa Lenartlču, afektiranemu nje. govemu vpokojenemu tovarišu z morja Ževakinu. To je posrečen tip večnega mladeniča, ki se že sedemnajstič ženi in ba§ v tem vidi opravičljivost svojega ne-plodnega starčevstva in svojih neslanih tirad o Siciliji in drugih eksotičnih de. želah.
Butolenova in KralJ sta svoji stranskl vlogi odigrala v stilu igre.
Scena in kostumi so odgovarjali času in stilu igre.
Režija prof. Baukartove je vtisnila svoj pečat vsei igri in dvignila vse na_ stopaioče igraice aa dostoien umetniški višek, tako da je bila komedija podana avtoriu in času nastanka tgre primerno in da se ni prevrgla — kakor na mnogih odrih — v ribniški sejem. Zlasti je učin-kovala prijetno ubranost in soigra vseh igralcev z vsemi finesami v prostotu. času in zvoku.
(Kritika se nanaša na tretjo predstavo »Ženitve«. ki io je zelo nepriietno in brutalno prekinil sredi odra kratek stik s temo, ki je zaiela vse mesto in oko-lico. Igra je bila prekinjena dobre četrt ure, a se je z isto živahnostjo nadalje-vala, ko je zopet zasvetila luč.)
Real