6.
Od hripke ali kihavice kaj.
Že več časa vse kiha in kreha in kašlja; pa srečen ta, kterega ne položi bolezen popolnoma v posteljo, ker ga začne  mraz  tresti,   vročina  kuhati,   glava  boleti,   celi
------   42    ------
život obnemore,   kakor da bi bil stepen   i. t. d.    Včasih se hripavnemu pljuča unamejo, otroke božjast popada itd.
Kaj je to bolezen to zimo v naše kraje prineslo in zakaj je tudi drugod zlo razširjena, nobeden ne ve. Tukaj je, in varovati se je treba, da ji ne zapadeš po n eci-mernem prehlajenji, če bi ji bil morebiti brez tega ušel. —
Večidel hripka ni nevarna, vendar bolezni nikoli ne zanemari ! Maršikterega je že spravila pod zemljo.
Poglavitne zdravila so, da se na gorkem de rž is, mer zlega ne piješ, se močnih (vinskih) jedil in pijač varuješ; kakor hitro te mrazi, se v posteljo vležeš in dobro spotiš popivši skledico gorkega bezgovega čaja (te-a), kteremu se s pridom pridene bezgovega soka (zolzna). Za navadno pijačo se prileze voda lipovega cvetja ali pa ječmenova. Ce te kašelj nad-legova, je dobra mandeljnova voda, ktera se naredi iz kakih 12 sladkih mandeljnov na poliču vode in se zavolj podobe z mlekom navadno mandeljnovo mleko imenuje. Ce človeka v persih bode, pomaga včasih goršična (ženofova) moka, v gost sok podelana s toplo vodo, in položena na kožo tistega mesta, kteri boli, tako dolgo, da zlo peče in naredi rudečo liso; namesto tega obliza tudi hren dobro stori. — Ce pa so bodljaji huji in sploh vročina huda, pošlji po zdravnika, da sam ne zanemariš bolezni.