V Jugosiaviji! Da tudi nas ne zaloti ncpripravljene veliki dan vstajenja naše tako težko pričakovane Jugoslavije, kakor je zalotil mnoge politike, je dobro, da pregledamo takoj vso svojo organizacijo, jo takoj tudi izpopolnimo in preosnujemo tako, kakor jo zahteva veliki čas naše velike Jugoslavije. Poudarjamo pa takoj, da deželnih nieja ne pripoznamo pri naši učiteljski organizaciji, teraveč da je naši organizaciji temelj celokupna država SHS kot taka, a vendar imej vsak narod, t. j. slovenski, hrvatski in srbski, svojo organizacijo, ki pa se združuj pod skupno zastavo SHS. A preidimo k načrtu! 1. Skupno šolsko polidško glasilo. Naša Zaveza ima že dolgo let — menda bo to najstarejši časopis — svoje politiško glasilo —¦ »Učit. Tovariša«, ki je do danes zvesto in neustrašeno zastopal naš interes in je tudi marsikaj dosegel. Hrvatje v kraljevini imajo tudi nekako pol. glasilo »Učiteljski Dom«, ki se pa zaradi tamošnjih čudovitih politiških razmer ni mogel tako razvijati, kakor so želeli premnogi hrvatski učitelji, zakaj tam je vladal zavoljo korumpiranega madžarskega nasilstva — sistem nagobčnika. Svobodni srbski tovariši niso imeli svojega izrazito politiškega glasila — skupnega namreč, temveč kot nekako skupno glasilo je vcljal do izbruha balkanske vojne list »Prosvjeta«. Da pa pokažemo slovenski učitelji, da vemo ceniti skupnost vseh jugoslovanskih narodov in da se čimprej in toliko tesneje združimo kakor tudi seznanimo, si osnujmo skupno jugoslovansko politiško učiteljsko glasilo. To veliko politiško glasilo si mislimo tako-le urejevano: Vsa tri itnenovana glasila naj prenehajo izhajati ter naj se strnejo v eno samo veliko politiško glasilo, ki naj bo verno zrcalo vsega jugoslovan- akega učiteljstva ter naj obiavlja svoje prispevke v slovenskem, hrvatskem in bioskem jeziku, slednje laiiko v cirilici. S tctn skupmm glasiiom pokažemu svetu najjasneje, cla uinejemo prav prugram bHS. — Za tak iist naj bi bila tri urednišfva, in sicer za Slovence eno, za Hrvate eno, a za brbe zopet eno. Vsa uredništva bi zbirala tvarino svojega učiteljstva ter jo pošiijaia glavnemu uredniku. List naj bi bil pocetkoma tednik, če bo pa pokazaia potreba, ciobiino latiko duevnik. Kako naj se list imenuje in kje naj se tiska, o tem naj odlocujejo naša zastopstva. iinako preosnovo si niisiimo tudi pri iiaših pedagoskih revijah. Združimo vse nase pedagoške revije, ki so naš »Popotiuk«, hrvatski »Napredak« in srbska »Prosvjeta«, v eno skupno jugoslovansko pcuagoško revijo, ki imej zopet tri posainezna uredništva za vsak narod zase, a tiicga glavncga urednika. Prepričani smo, ua nain bo tako skupno, na višku pedagošKili zahtev stoječa pedagoška revija več koristila, kakor sto majnnih pedagoških rcvij, ki imajo prav rnaio naročnikov in braicev. Utrcsimo se tistega iokalnega patriotizrna in obrnejne ozkosrciiosti! — Pojmujino zahteve sedanjega veiikega časa! 2. Zaveza se preosnuj v toliko, da postanc najtesnejša združitev učiteljstva v smislu našc SnS; Zaveza združi v sebl iri piemcnske učiteljskt: podotlseke, to je i)ododsek slovenskega, hrvatskega in srbskega ucitcljstva, in li pododseki skupaj tvonjo šeie skupno Zavezo, ki reprezentuj na zunaj našo ot ganizaciio in bodi naš skupiii stanovski parlament. Dežeine lneje oupaucjo, kakor je sklenilo že Slovensko deželno učiteljsko drustvo v Ljubljani. Okrajna učiteijska društva tiaj se tudi razdružijo; zakaj sedanja okrajna učiteijska drustva iniajo pac preobširen teren, učiteijstvo je preraztreseno in se ne more tako udeleževati zborovanj, kakor bi se rado. ln da je to naše mnenje pravo, dokazuje slučaj Postojnskega okrajnega učiteljskega društva, ki se je preosnovalo v dva pododseka, oziroma v dvc društvi. Prepričani smo pa tudi, da se bodo naši dosedanji okraji tako politiško kakor šolsko v najbližji bodoenosti preosnovali v take okraje, ki bodo najprikladnejši tako potrebam ljudstva, kakor tudi krajevnim zvezani. Ti učiteljski krožki bodo morali imeti v svojih programili kot eno glavnih točk: redna javna predavanja za ljudstvo. Pri ustroju naše centralne Zaveze poudarjam to, da trajaj poslovna doba njenega predsednika tri leta, a predsedniki naj se vrste tako, da imej vsak narod po eno dobo svojega predsednika, n. pr. prvo triletno dobo bi bil Srb, drugo Hrvat, a tretjo Slovenec predsednik. Ravnotako bi se morali vrstiti podpredsedniki. Tajniki bi morali biti pa stalni, in sicer trije, vsak narod imej svojega, zakaj le ti bi morali biti v trajnem stiku med posameznimi narodnostnimi Zvezami. 3. Vdovsko društvo prenehaj. Pač pa naj se plačuje še vsem njenim dosedanjim udoin do njih smrti običajni dosedanji prinos, a končno ostalo imetje se porabi v to, da bodo dobivali otroci, posebno sinovi sedanjih vdov, ki se posvete višjim pedagoškim študijam, posebne ustanove. — Kot vzrok, da to društvo prenehaj, navajamo upanje, da nas bo naša Jugoslavija plačevala tako, da nam ne bo treba znašati za svoje žene in otroke posebnih fondov. 4. »Samopomoč« moramo tudi reorganizirati, in sicer v tem smislu, da raztegni svoj delokrog na vse dosedanje jugoslovanske dežele in da bodi včlanjenje obvezno. 5. Našo Narodno šolo« bo treba tako pieosnovati, da postani akcijsko društvo v najširšem pomenu, ki naj si postavi kot končni cilj lastno papirnico in pa lastno tvornico za izdelovanje zvezkov in šolskih potrebščin. 6. Temeljite preosnove potrebuje tudi naša »Slov. Šolska Matica«. Strniti jo moramo najtesneje s »Hrvatskim pedag. književnim zborom«, da bosta izdajali toliko in toliko pedagoških publikacij, obvezno za vse člane v obeh jezikih, seveda pod dvema urednikoma. Ce iniajo pa še Srbi kako slično društvo, se združi tudi s tem, da postane eno telo. 7. Dotakniti se hočem še naše posojilnice. Tudi ta deluj na to, da dobe ostala dva naša brata svojo posebno posojilnico, a skupno naj se osnuje osrednja učiteljska banka, ki posluj v vseh finančnih zadevah in ki financiraj vsa naša gospodarska podjetja. 8. Tudi naša aprovizacijska podjetja, ki so se pač porodila, a ostala samo pri porodu, bo treba prijeti drugače v roke, da postanejo življenja sposobna in da bonio od njih res kaj imeli. Menda so tovariši, ki so sedaj na čelu teh aprovizacijskih odborov, izprevideli, da ni dovolj za tako podjetje, ako jim je kak bivši »c. kr. glavar« dal prijazno besedo in obljubo, da bo pomagal, a je ostalo le pri obljubi. -— No, o lem hočemo izpregovoriti prilično v posebnein poglavju. Sklepno sc to-le: Prepričan sem, da bom s temi svojimi predlogi in preosnovaitii naletela na marsikatero nasprotje, du •ne bo ta ali oni tovariš tako ali tako zavrnil. Dobro, naj me! Moj namen je pač vprvi vrsti ta, da spravim vsa ,ta vprašanja na dnevni red iri v tek in trdno verujem, da bodo slednjič v veliki večini obveljali tnoji nasveti in predlogi. Tovarisi, ki ste dobre volje in čutite v sebi veselje do lepšc bodočnosti in udobnejšega življenja v naši mladi Jugoslaviji, na dan s svojimi tnislimi, ker bodočnost je naša! Iv. Šega. Opomba uredništva: 0 vseli teh in sličnih predlogih gre predvsem beseda upravnemu odboru in delegaciji Zaveze, oziroma občnim zborom imenovanih društev. Vsak predlog je lažji kakor njegova izvedba. Naša skrb bodi, da ob tem reformujočem delu ustvarimo res nekaj dobiega in stalnega.