Par odkritosrčnih besedij o — salonskem vedenji.
Bodi zamera na desni in na levi. — Kdor je sam razjarjen v trn- j
ščn in vrišču, ta morda niti ne zapazi, ako ga premaga strast, a i(dor od !
daleč in z mirno krvjo ogleduje, temu so očite neprilike iu neprimernosti, j
In zato naj — ako morda tudi ,,brez upa zmage' — prosim iu svarim j
rojake, naj nikdar ne pozabljajo, da so v najkrutejšem boju, i v največjili ']
stvarnili nasprotstvih — veudor Jehko dostojni do svojega nasprotnika. — j
Izgovor, da se i drugod dogajajo neprimernosti, ne velja ; se moram mar ¦
res i jaz pomazati, ako to store drugi V A poglejmo le Jiekoliko na naše i
politično življenje. Kaj so največji argumenti v pobijanje nasprotnika, — ;
mar kaj druzega nego navadne poulične psovke! Ozrimo se na literarno j
polje. Kako hoče kritika dokazati neveljavnost kakega dola — nego z j
osebnimi napadi in sramotenji V — Jaz tu ne gledam ni na desno, ni na j
levo, jaz ne krivi.-im niti klerikalcev,   niti liberalcev, niti ne srednje j
stranke ; jaz ne grajam niti idealistov, niti realistov, niti med obema la- !
virajočili piscev, — jaz se obračam do vseh z jednako prošnjo, opustite to i
grdo, nevredno razvado ; bodite salonski, bodite dostojni v vsakem oziru ! \
22 Književnost.
Slovensko ženstvo pa po svoje leliko mnogo pripomoi-e v dosego te želje. Saj je znano, kako ono blaži' vse navade občevanja. Toliko barbarski menda vsaj še niso na.ši Ijiulje, da bi se temn n|)livii ustavljali, da bi ga prezirali in zanemarjali. In zato morda ni odveč, ako v „Slovcnki' opozorim na to veliko rano v našem javnem življenju in se od slovenskega ženstva nadejam celitve in ozdravljenja naših publicističnih razmer.
Na Dunaji, decembra 1897. F. G.