■■ ' j glasilo slovenske: narodne: podporne ücdnotjs Offldrfl MIT h. Umiril Tsl«phes« I Lawstals OU. tjTO-YEAR XVII. trwüg a^^^gat^'cIUr^'JS«-^? œ«^ UL. poodelj^, I«, februarja (Fab. 18), 1024. STKV.—NUMBER 41. iL BI BIL UD OD llflWO-KOPE ( KUJEM". Morran interesi ¿pleteni v zaroto vladnUi pre- mogokopev v Alaaki. afdaj je vsi pripravljb MU SODNO postopam» v oljnem Škandalu ^aahington, D. 0. — V senatu je »enator La Follette uvedel re-rol|icijo za preiskavo velikanske orote, ki je stremila aa tem, da bi prišle vse mornarične premogovne rezerve v Alaaki zasebnim interesom v roke Kakor je bivši notranji tajnik Albert B- Fail oddal mornarične aljac rezerve zasebnim interesom y "najem", natanko tako se je lameraval iznebiti premogovib reterv, /a katere je porabila vla <1* ua milijone dolarjev, da bi i. uda v rezervi kurivo za pacifič po brodovje. \aeiu zarotiiiŠkcga postopanja je bil isti. Mornarityii tajnik Dcn by bi naj izročil premogovnike > ilaski notranjemu tajniku Fallu, ki bi jih naj oddal v "najem" za-lebnim interesom. Prepia teh obdolžb je vročil pionirski železniški graditelj ¿laski Joku E. Ballaino predsed niku Coolidgu. Ta pa je celo za devo poveril notranjemu tajniku Worku. Če preišče to zadevo odaek, ki tedaj preiskuje oljni škandal, potem je pričakovati, da bomo meli zopet en narodni Škandal ?ef. Po besedah železniškega graditelja Ballaina se bo izkazalo, da m bili zadaj za to zaroto uig volji premogovni interesi v deželi; aed njimi je bila tudi mogočna Jior jan-G uggenhoiuio v a, »k up , ki je igrala *e£k*~*iogo v Wed Oljni škandal; Fall bi bil rad oddal tudi alaške premogokope v "najem". Čaanikarji, podkupljeni od oljnih magnetov, se svijajo. Socialistični kongresnik Berger je predložil načrt starostne pokojnine. Zvezni senator obstreljen Woahingtonu. Magnat Sinclair je opeharil vlado tudi v davkih. Milica odpoklicana iz Hcrrina. Zastane k med rudarji in opera torjl še ni končan. Mož jc bil 11 let oženjen, a šele zdaj je izvedel, da je lena — nje gova teta. , -4»' Inozemstvo. V mehiški zbornici predlagajo delavsko diktaturo. Američani so finenoirali Huer tovo revolto. Nemoi imajo veliko upanje v preiskovalno'komisijo. »J ZVEZNI SENATOR OBSTRELJEN. r Washington, D. 0. -*> Zvezni senator Frank t. Oreeno ij Ver monta je bil v petek zvečer obstreljen in nevarno ranjen ob pocestnem spopadu med prohibični mi agenti in šganjarekimi tihotapci. v »vi Krogla je sedela senatorja Greena nad levim očeaom. Zdravniki v bolnišnici, kamor je bil ob atreljeni odpeljan, še niso dogna* 11, sti ae je krogla zaril* v čelno kost, .ali v možgane. Senator je pri zaveeti in to smatrajo za dobro snaihehje. Senator Oreene na sta šla po proti hotel« Driscoll, Streljanju je dalo povod to, da j ve administracija. , Resolucija senatorja La Follet* I ta naroča notranjemu tajnj^tu, naj polije senatu naalednje informare: 1. — Prepia dogovora med takratnim tajnikom Fallom in mor* mricnim tajnikom Denbyjem glede prenosa mornaričnih pre910 «ovnih rezerv v Alaaki z morna-riénega departmenta na depart-nent u notranje zadeve. t - V«e eksekutivne odredbe n druiie papirje, ki so v arhivu notranjega departments in so na-I na to zadevo. '3 ~ Vm0 korespondenco, ki sa I tic« ustavnosti za obdajo omejenih mornaričnih premogovnih lewrv. Ballain« jc izjavil, da se je svet inženirskih izvedencev po preis* (Dalje na 3. etrani.) Kemika vlad« Ji epti-KiitlSn. Zetova preiskovalna komisija Je P"*ela Nemce s velikim upa-^ Komisija se danes snids v Parizu. ¡¡¡"Kn, 16. febr. - Streaeibann, za /„nanje zadeve, je « MI dano. v razgovoru a poroče-,i;i ima veliko upanje ▼ £*jwro preiskovalno komisijo. L lk'u|«J» je informirana, da ¿i ,0fD^js priporočila reparacij-" J°®i"iji, naj dovoli Nemčiji " J V 1 mi,j»rd *l*tih mark J^J'I« na držama železnice. Po-Pojita I»ojde zaveznikom, »r y* Franciji, druga polovi* za utrditev nemške valute, bo. tudi priporočU morato-« Nemčijo. iWvSiHH C Z11' febr. — Gen. Charlea fckiíl ' ,VOí,j» Prf»kovalne'ko- fauíV^ Cev' kl * >reWula JWr 10 «Ofpsdan*» sUnje ftrT-' k' * Pondeljek v ; J '»dela poročilo o.evojem OLJNA KOMPANIJA POSKUSILA OFRNA-1SUFFEUL Urednik je blagajnika oljne kompanija tolikokrat nadlegoval sa denar, da mu je vselej dal pol tega, kar ja sahteval. | m «j • * • v • , * DARE2LJIVOBT OLJNI KOM PANIJK PRIKRIVANA. Cki, VRKlfS. °kollen. - v torek u. ""ni k M>\«ro/s % «Miij.«rstara sadajih 24 "«jnilje 27. Soin-f* ^ 6 42, zaide ob 5*7. Washington, D. O. — Harrv P. Sinelair se je v pogodbi, sklenjeni dne 11. marca 1022 V rav no mfeaec dni poprej, preden je dobil V najem teapotske mornarične oljne rezerve v najem — obvessl plsčsti oljni kompaniji Pioneer in vsem drugim oljarnam ki so podrušuioe oljne družbe Standard, $1,000,000 sa odatop pravic v wyominski oljni reagrvi. To je povedel blagajnik oljarne Pioneer, George A. Thomaa iz Denvera. . , 3' , | Senator Walsh je izvlekel is Thomasa tudi prisnsnje, da je milijoodolarska pogodba islo&ila Pioneer iz vrste tlatih» ki ao ie potegovale za teapotaki najem. Oljarna Pioneer je bila Že poprej vloŠila pouudek za tisti najem. "Ali ni res, da ate biU v smislu pogojev v tisti pogodbi isl^šeni iz vrate tistih, ki ao ae potegovali za najem T" je vprašal Walsh Thomaaa. . ThJbas se je nakaj šass obotavljal, potem pa odgovoril« "Da, tako je." Vprašan, kaj je vse dobil časnikar Johu O. Shaffer od oljarne Pioneer, je odgovoril Thomas 1 "O Shaffer ju sem prvič slišal dne 15. septembra 1920, Obveščen aem bil, da mu je prlsojena oami-na interesov, v najemu, ss čigar »ene in njegova že- pridobitev je bila naša prošnja le Pennsylvanaki oeati vložena na notranjem department )riscoll, kjer stanu- tu. Predstavil se je kot človek ve likih sposobnosti. Povedsno mi jo bilo, da bi bjlo prav, če mu dovolimo osmino interesov. ' "Ali je sploh ksj nsredil ss vssf" gs je vprsšal Wash. "Ničeaar.M. "Ali nimste nobene najemninske pogodbe glede • Teapot Doma!" ga je apet vprašal aenator iz Montane. "Jtaka," je rekel Thomas. "Potemtakem tudi Shaffer ni zainteresiran v teapotske oljne reservet". se je glasile senatorje^ vo vprašanje. "Seveda ne." "In vendar je vaša družba dala Shafferju oamino interesov!" "To sem prisiljen priznati." Thomas je potem povedal, da bi bil imel Shaffer dobiti po j*vi pogodbi le osmino od aneska $500,000. • .. ;] "Po Sinclairjevl pogodbi pa amo morali narediti novo pogod-I (Dajje na 3. etrani.) je hotel prohibični agent Otis E. Fisher s dvema policajema vjeti nekega tihotapca, ki jim je po nudil žganje na prodaj. &li ao za njim ter mu aledili v tisti medhiš-ni prehod, kjer je imel sodček žganja akritega. Državne fete odpoklicane iz Herrlna. . Herrin, HL, 14. februarja. — Raaen enega bataljona bo vseh pet vodov, ki so sedaj v okraju Williamson, odšlo jutri, kakor je to naznanil general Milton J. Fo-reman. 132. pešpolk iz Čikalkega mc-sta, kS mu poveljuje polkovnik William E. Swanaon, odide zgodaj zjutraj. Vsi drugi oddelki 130. pelpolka in 106. konjenice mu slede potem čez dan. Herrin je bil miren, odkar so dospele tja državne Čete. AU pre-bivaletvo pravi, da je to le navl-desni položaj. Tisti, ki vedo, kaj delajo temne eile, trde, da bodo nastopile zopet atarc razmere, bržko odidejo vsi vojaki is okraja _ NOBKNXOA «TRAHU PRID DSMARaDII ► i ' ' 1 J Ohioago, DL ~ Denarja se odslej neprej ne bo bal niti največ* ji naeprotoik smrti ne. Sobei, ki niso marali imeti doslej nobenega poala a *'umazanimi bankovci" in kovanim denarjem, bodo z veseljem posegali po njih in po njem. Povod temu preobratu je dognanje, da ni "umazani denar" niti oddaleč tako nevaren življenju in sdrsvju svojih zaupnih prijateljev, kakor je mislil do-elcj lahkoverni svet. To mnenje je bilo popolnome napačno, — večinoma napačno. Kakor je razvidno is tozadev-nega spisa v Joumalu, je to stvar natanko preiakal Hilditch ter dognal, da je nekaj primrfanega papirju za bankovce, ki delnje ae-u (rodno na življenje bolezenakik bacilov. Ia kovani denar je še vse ver nejš», meni g. Hilditch. Sinclair opeharil vlado tadl v davkih! WaekingtOtt, D. O. — Foelaneo Vsile iz države Colorado je uvedel resolucijo, v kateri zahteva, naj kongree dožene, kako je s do* hodninskimi davki oljnega kralja Sinelairja. Pregledane bodi njegovo davčno poročilo is - )et 1921 in 1922. Sinclair je obdolžen, da je ope-halil vlado za velike vaote pri do-hodninakem davku, j' Vaile bi rad pooblaaiil svoj odaek za izdatke v finaašnem oddelku in aenatnega za izdatke v ekeckutivnih oddelkih, da bi amr-la pogledati davčno poročilo oljnega magneta In vseh tvrdk in korporaeij, ned katerimi ima on kontrolo. OPERATORJI SE ŠE RISO PODALI. Mezdna konferenca ja bila pretrgana v petek, danea ae pa sopet nadaljnje. Rudarji udi nočejo odnehati. Med operatorji ni enotna fronte. Jaoksonvills, Fla., 16. febr. — Konferenca med rudarji in opera torji je bila pretrgana včeraj po poldne. Obe atranki sta sklenili, da so .pogajanja nadaljujejo-pondeljek popoldne. Zaatanek radi Čaaa pogodbe še ni končan. Rudarji nočejo odnehati od svoje zahteve, da mora pogodbu veljati štiri leta, operatorji pa nočejo sprejeti. ■ Operatorji so izjavili na včerajšnji aeji, da rajši igrajo golf ka kor pa zborujejo iu odšli so iz hotela. s Rudarji vztrajajo, ker vidijo dobro priliko sa smago. Operatorji is lllinoisa in sapadno Pcnnayl vanije ao glaaovali sa enoletno po godbo, oni iz Indien« iu Ohija pa sa triletno pogodbo. Dokler so premogovniški magnstje tako razdeljeni med sabo, imajo se stopniki rudarsko unije veliko u panje, da prodro s svojo zshtsvo Creel In sil I magnat Dobeny. ^mmmmmmmmmm Washington, D. 0. (Federated Prem.) — Ravnatelj uradne pa-trijotične propagande med vojno, George Oreel, je prisual na odru za priče pred asnatnlm odsekom, da je vzel $5,000 pohenyjevega danarja aa dvameaečno službo, ko je Dokeny poizkušal L 1920. dobiti od Ujnika Danielaa teapotske oljne rezerve V nsjem. Creel je Danielsu predstavil J. h. Stso- BERGER PHLÉL V KONGRESU ZAKON STA-ROSTSE POMIKE. Sooialistični kongresnik ja, podai v poslanski zbornici načrt, po katerem doka državljani pokojnino, kadar dosSžeJo 60. leto in so bras dohodkov. Washington, D. C. — (Feder. l*ress.) — Vlotor L. Berger, so-cialistiČui kongresnik is Milwsu-keojs, je predložil v poslanski zbornici načrt starostnega zavarovanja. predloga izrecno določa, da zvezna sodišča nimajo pravioe odlošatl .0 veljavnosti tega aako* na, če ga aprejme kongros. Predloga se glas}, da vsaka ose ba, kl doaež« 60. leto, Je državljan Združenih držav najmanj 16 let zaporeduo, ni bila nikdar kezno vana radi kakega sločlna in katera ima manj ko oaem dolarjev do hodkov v tednu, ima pravico do pokojnino v znesku osmih dolar-lov na teden. Tisti, ki imajo več ko osem dolarjev in ne več ko 12 dolarjev tedenskih dohodkov, dobe proporčuo msnjšo pokojni no. Osebe, ki irosjo čes teden sklh dohodkov, ne dobe pokoj ni ne. Beger je utemeljil svojo pred logo a sledečimi busedami: "Vsakdo ve, sekaj imajo stari Vojaki pokojnino. Zato, ker ao služili državi v nevernem flasu -in ispo etavill- svoje ude in življenje v nevarnost, Ampak delo vojaka v in dustrljl — delavca nI nič maiij nevarno in veliko bolj potrebno kot krvavo delo na bojilču. Sta rl delavoi in dolatke Imajo torej ravno toliko, če ne več pravles zahtevati od države, da jim pla čujo pokojnino."} , lia, ki ga je salfgti s denarjem m ^.l^ï ilK«atl»aU Doheuy. Mernariùni tajnik Da. t JUKI I ^ I IMRlrfvl niels ni maral vpoštsvati Doke* i ^ - s . „¡ft»a nyjevih predlogov, niti ne odda- «cil ko viiijo. ti mornaričnDi oljnih reserv v ns jem., .. - . •, . Kskor isgleds, js Creel delsl ss Dohenyja že poprej kot publioist in evlogist ali zagovornik. Potem pa ata se sprla, in Creel je dal slovo Dohenyjevi službi. Oresl je dejal, da ima, Doheny Nlpoleono* vo manljo, ki meji na apopleksi Jo. Nadalje je Izpovsdsl, da se je šel v Mehiko poleti 1. 1920. pogs jat ss smeriške prsvloe s novim revolucionarnim režimom s A dolfom de la Huerto na čelu. S tiatimi pogajanji ni bilo nič. Tja je bil šel na avoj račun potem, ko se je bil o tej sadevi pomenil predsednikom Wilaonom. Ko jo prišel domov, .je bilo še znano, da prevzamejo republikanci vlado v par mesecih, in izkušel je dobiti Dsnielsa za to, da bi ta oddal mornarične oljne rezerve v najem. ' Senator Reed ls države Misstu» ri je dejal senatu v tozadevni ras-pravi, da je bila zvezna vlada koruptna in podkupljiva Že od početka svetovne vojae sem. Rekel Jet "Noben polten človek nI še prodal sa denar vpliva, ki mu gs je poverilo ljudstvo . . . Ali tak šna morala je očividno previsoka za uradnika v današnjih dneh. To je prav jasno dokazal pretkani in nevihaui Doheny. Kakor ae zdt, je posebno prežel na bivše visoke vladne uradnike. Kedar so prišli k njemu za delom, je bila vaelej predložitev resignaeijakega izpričevale tako važna, kakor je uikijska karta za mehanika, ko gre sa delom." Ruai ja poizveduje a Ligi. Žena v s« 1«. febr. — Ko v je tak« vlada ae je obrnila na aakretnrijet narodov sa rasna pojasnila. Vede ti bole, kako Liga posluj« hi v koliko sodeluje s njo Nemčija in Amerika. Domneva se, da je to poisvedovanje is Moskva nsjbrf rezultat MeeDonaldove iz je ve v Obregon js^rsaglasll "" sa viteške vojake, a ne sa vodi* teljs. Premoženja bogatinov, Id so podpirali Huerto, uplenjena, Washington, D. C., 16, febr. — Opravnik poslov v mehiškem po slaništvu je danes obelodanil ras glae mehiškega predaednika Obra gona glode amnestije. Vsi vstaški vojski, kl prostovoljno odlože orožje, so smejo brez skrbi vrniti na svoj dom. Za genarsle In drugu voditelje revolto pa ni noben« amnestije, Obregon je odredil, da vai voditelji morajo biti aretirani in postsvljeni pred vojno sodišče. V Montercyu so bili včersj štirje rebelni genersll obsojetfi ns smrt. Mexico City, 16. fsfrr. — Vel bogatih Američanov, kl bivajo glavnem . mestu Mehike, je pod tajnim policijskim nadzorstvom. Vlada jim je prišla na slsd, da ao financirali de la lluertovo vetajo. Is dokumentov, ki so bili saple* njeni pri ujetih vstalih, je vlada dobila informacije o mnogih oee* bab, ki ao sapletene v . vstajo. Mnogi benkirji in drugi bogetlni so tudi zapleteni in vleda je odredila, da se jim takoj saplenl premoženje. Za pleAjeno imet Js ae porabi sa pokritje stroškov, kl jih ima vlsda radi vstaj«. amllliki poslanik V bel sborniei, da bo Anglija delela na to, da prideU Nemčija in Rnaijalpodtajaik Willkm I ¿im prej v Ligo narodov. |slan t iiruael. OUI POJDI PRB/KOVI T Rm. Washington, D. O. — Predeed-nik Coolidge bo, kskor pričskaje-jo, nsredil vel isprememb v dl plomatični službi, da izpopolni a-meriško poslaništvo r ¿mu, kjer je odstopU dosedanji ameriftki po slanik Richard Washburn Child. Poprejšnji drševai podujaik Henry P. FUiek.f, ki je eedaj po slanik v Belgiji, bo prrmel»en v Rim. d očim be eedanji državni Pkillipe po* BEDASTA OPOROKA. Hew Vork, M. T. — Veterlna- rec dr. George G. Aod«rson bi morsl ]»o oporoki ga. Allvlje E Lekeland Dunn s kioroformom u-moriti njenih šeet fisov. Ali zdrav, nik se je izjavil, da n« mara Isvr* šlti tiste določb« v oporoki, pokojna Dunnovke je izbrala za PREDL06 ZA DELAV SKO D KTA.URO V MEHIKI. Delavski poslanec predlaga v kongresu, da sa Obregonu poveri diktatura ga toliko lasa, da «a pomiri dalsla in isprsmeni ustava. Mexico City. (Fed. Prees,)»— Dr. Siurob, poslanec dslavsks Mtranko v mehiškem kongresu, je predlošil, de sbornloa poveri Obregonovi. vladi diktatoriČBO oblast sa toliko čaaa, da aa pomiri dežela po vetaji ln isvrli agrarna ter imtuatrljska reforma. Predlog se glasi, da ustavna diktatura je edina pot sa prato rcKonstritkeljo republike po vata» ji. Vlada naj dobi o)>taat, urediti razmere a naredbsmi, tako da Ja ne bo mogel nihče ovirati. Vss dršsvs naj pridsjo v roke voja* ških governerjev. Agrarna komi« eija naj gre takoj na delo in dovrši razdelitev semljlll bre« vsakega vmešavanja od civilnih sodišč in drugih prooedur. Vse to« varne, kl so bile seprte med vstajo bres oprsvičnega vzroka (nino* gl kapitalisti so saprli tovarno a namenom, da škodujejo vladi in uallijo delavcem nižje mesde)» naj vlada saseže in jih izroči de« lavakim kooperativam v obratovanje. Vai državljani naj bodo pod-vržeui obvezni vojaški alužbl, dokler ae ne vrno mir. l^o pa bo dešela dokraja pomirjena, naj vlada akllla ustavodajno akupIČi-no, ki naj sprejme novo ustavo. Ustava is leta 1917., pa naj se sdl smeriškim oljnim msgnstom in domaČim vslepoeeatnlkom še tsko radikalna, no odgovarja več socialnim težnjsm sedanjega čaaa. Dvomljivo je, če Obregon odobril U predlog, ker glada se bajl "strica*' C Tin Hum-- na severu I vsskega čaaa ■ k rato neke J Bamrtjo. — Neka rea ne vedo, kaj bi denerjem, pa dein bedast« o po Francija si ssora ispo.,*ms 30 aüljard frankov. Peris, 14 febr. — Poineare j« dejal v zboraiei, da ei mora Fran eija izposoditi trideeet mlljard frankov pred letom 1977 za vpe-stavljenje rezdejenih pokrajin. Ka nemško odškodnino ni vel do-sti upenje. Laže J) po itaii navatfl. rorociia u Riga o "izgredih r Rusiji" §0 zlagana od prva do sndnja črka. r Riga, 16. f«br. — (Porola F. A. Msekonsio, poročevsleo Člkslkih "Dslly News",) — Ko ssm prilsl sem is Moskve, sem st'čudil, II* tajoč fantastična poročila, ki sdaj krožijo po Evropi in Ameriki o položsju v Rusiji. Poročila, k I večinoms izvirsjo is Rlge, o rs* voltsli v rdeči srmadi, aretiranju Troekija, bitkah okrog Trooklje* vega podeželskega doma, tajnik seetankib Troekija s monsrhlstl, o vstajah kmetov itd., so gorostaa* ne laži. Devetnsjst dvsjsetink teh poročil je doccla zlaganih, ostsla dvajsetinka js ps tako pobarvana, da s« ne izpozns resnica. To brsojsvljsm rsdl tegs, ksr sem prsvkar prišel is krsjev v Rusiji, kjer bi se imele po teh poročilih vršiti revolte in izgredi, v resnici pa Je Um nsjiepši mir ln red. Rusija ima svoje probUme In telkoče, ampsk vse te krlse, o katerih tuksj Čitsm, eksistirsjo le v glavsh poročevsldbv. GOVORICA ORS. DA SB SMALL kb BO VEO POTBOOVAL SA OOVBRMSRSTVO. Ohioago, IU. —• Oovorles, čel, da bo Un H ms 11 Izstopil Is tek* m« se gov«niersko službo, Je zopet oživela koncem zadnjega tedne. Topot ao se te govoriec IselmU le Iz (»rtpir« med bivšim Župe* nom Thompsonom in njegovim Starim prijateljem in političnim tovarišem Kredom Lundlnom U prepira, ki Je povzročil veliko zmešnjevo v Smailovem tsboru. HfAJST OSBB ZGORELO Moatpelier, Vt. — Enejst oesb je zgorelo v tukajšnjem pisarn) škern poslopju, katerega je poŽer uničil v petek zjutraj. ' O'Orady sa pojde t Moskvo. Loodon, 16. febr. — Porols se, da le borit Jemes O'Oredy ne pojde u poslanika v Rusijo kakor je bilo prej poročeno. O'Oredy morda dobi minlatratve za xana* njs sadov«, katerega le deli Mac Donald. .■m.íXnz W1 ROSVETA ku te I1.U» tri MMMi OUv«MM M Mil *» pol tete, tr> m—c«. i" ZA »n"........ ........ NmIm m im, ter kMMfta IMmm r m *mt Immt ta* teta • I TROS VETA" mTME iRUfllTIMMIRr ■ ifi D«tu. v r». (J—- SI-S4) !• (fl «•uri litt. •mmiI da vm Jo s te« temi pfkU teM, Al M VM M fTAVO* L AU BO ZLOČIN V CROSBYJU OSTAL NEKAZNOVAN? m Znamsrtja pričenjajo govoriti, da ne bo nihče kaznovan zaradi nezgode v Miifordovem rudniku v Croabyju, prt kateri je štiridssst rudarjev izgubilo življenje. Lokalni rudniški nadzorniki in generalni adjutant W. F. Rhinow eo podali izjavo o nezgodi, po kateri je nezgodia y smiilu legalne frazologlje "božje delo". Rhinow je epo-ročit governerju Prsusu, da je bila neereča neodvrnljiva da prténe a delom ur rešitev trupel iz rudnika. Ako bodo hoteli dobiti trupla iz rudnika, morajo najprvo posušiti malo Jezero, iz katerega je vdrla voda Y rudnik in ga zalila. Kadar bo to delo izvrženo, bodo lahko s velikimi seealkami izaezali iz rudnika pesek, blato (h vodo. To dejstvo samonaeebi govori, da ja nekdo odgovoren za nezgodo. Ako Je sedaj mogoče osužiti jezero, ko leli štirideset utopljenih rudarjev v rudniku, tedaj je bila osušiUv jezera še veliko lažja, ko voda že nI udrla v rud» nik. Ako bi bila voda pravočasno izpeljana iz jezera, bi se nikdar ne dogodila ta nesreča. Mogoča je bila pod» sutba na sto čevljev ali malo več daljave, nikdar bi pa roda ne udrla v rudnik in utopila rudarjev, ako bi bilo Jezero suho. Rudarji niso produeirall železne rude za sebe. Za svoje trdo delo so prejemali borno mezdo, ki je komaj zadostovala sa najnujnejše življenske potrebščine. Profit od rudnika so Imeli lastniki rudnika ali pa tisti, ki so ga najeli od lastnika, da ga obratujejo. Ti ljudje so odločali, sa kakšno mezdo in pod kakžnimi pogoji bodo delali rudarji. Dolžnost teh ljudi je bila, da skrb« sa varnost ljudi, katere so najeli, da delajó zanje. Vsakem^ rudniškemu inženirju Je znano, ako se med Jezerom in rudnikom kot rudniška streha nahaja lssto čevljev debela plast zemlje ali ¿cale, da pride nekega dne do strahovite katastrofe. Razlike, je toliko, ako je plast prstena allpežčena, da pride katastrofa veliko preje, kot 6t Js skalnata. Lastniki rudnikov so vedeli za to dejatvo. Ako niso poznali te resnice, Je bila njih dolžnoet posvetovati se z mdnlžkimi inženirji, da izrečejo svoje mnenje. Kdor nima ^{manjšega znanja o rudarstvu ali se ne posvetuje s inženirji, kako ee obratujejo rudniki, ako sam tega ne ve, nima pravice najeti drugih ljudi in jih poslati v gotovo smrt samo zaradi tega, da bo on imel dobiček od dela t#h ljudi. Rudnttki lastnik, ki najame rudarje in jih požlje na delo v rudnik, ne da bi skrbel za varnost njih fivljenja, je izvršil zanemarjenje svojih dolŽnoetT sa varnost človeškega življenja. Uboji so prepovedani kot umori po obstoječih postavah. Ako tihotapec proda strupeno žganje In oeeba umrje zaradi povžitega strupenega žganja, katerega je kupila od tihotapca, obtožijo tihotapca uboja. Tihotapec ni imel namena zastrupiti osebe, kateri je prodal žganje, «leer jo je zastrupil vseeno, se smatra krivim uboja. Rudniški lastnik sicer ni imel namena, da ubije rudarje, ko jih je najel, da delajo zanj v nevarnem rudniku, katerega lahko vsak das zalije voda. Ampak napravil ni odtoka Iz Jezera za vodo in tako odstranil nevarnost, ki je grozila, da nekega dne voda zalije rudnik. Iz tega aledi, da bog ni v najmanjšem stiku s nesrečo v Miifordovem rudniku. Bog ni ukazal lastniku rudnika, da ne ame napraviti odtoka za vodo iz jezera. Bilo je edino od lastnika rudnika odvisno, ako se odtok sa vodo »spravi ali ne. Lastnik rudnika se je odločil, da odtoka sa vodo ne zgradi, ker bi tako delo stalo denar in znižalo dobiček, ki mu ga je dajal rudnik. Očitno je, da krivda za nezgodo v Miifordovem rud-iflku odpade na lastnika rudnika ali pa rudniške lastnike, ako jih je več. Tega dejstva ne spremeni tudi poročilo lokalnih in drugih rudniških nadzornikov, iz katerega je sbosnati, da ima namen oprati lastnika rudnika krivde, dasiravno njegova krivda leži jasno na dlani. Delavstvo je pa precej samo krivo, da ae na tak način zavija resnica in da se prog&šajo nesgode sa "božje delo", ki bi se lahko odvrnile, ker se delavstvo ne organizira politično In strokovno tako, kot bi se moralo orgs-rizirati, da izvede potrebni vpliv, da se kaznive jo delodajalci. ki zanemarjajo avojo dolžnost glede varnosti člo-življenja pri deht. SLIH IZ NASELHH., Hdnajvill*, ni-Kaka je nafta usoda v Isto 19241 Poročal sem is, kako se je bilo zgodilo s našim plačilo» das 29. decembra. Od tistega «asa Is pričakuje«* nal U *ko sasluleni denar, ali nobsnsge ni, da bi nas kdo ¿lalal sa seli meses talke« a dela pod sea» ljo, ko amo delali sa Southern Janša drulbo. Govoriti slišimo, da js neka oseba po Imenu Daimands brea skrbi ves delavski denar odnesel nekam, da nihče ne ve kam in ga ne more nihčs iskati Vsoto naio nesrečo ima v rokah unija, a sliUmo pa nič ne, is se velespoito-vsni$o»pod predsednik In blsgO-rodni gospodje uradniki kaj sani-majo, da bi nam prilll na pomol in reiili nal denar is krempljev požrelus in krivila« osebe. Bes ne vem, sakaj redimo vodje, ki nam o^ i vidno listo ni« ne koristijo, s če js kaj korlstaegs, morsmo vse drugo kupiti od njih. Do sdaj smo plačevali po $5 do prlspavks vsaka dva tedna. Kam gre ta denar t Če pa ml potrebujemo pomoli, pa nam nI (polnjena niti sto-tlnka nalih želja. Žalostne rasmere vise nad nami. Dru2.no so tu, ki nimajo člzto nič jesti, moljs ne morejo iti za de* lom, ker nimsjo denarja, in druf lč pa je tudi te éase silno težko dobiti délo. Le kdor odkupi delo od kakega polrelnega bosa, more delati. Sa Orient mejni se le dobi delo sa tistega, ki prlnsss preeej d slo le no mošnjo bosu, a kdor tega nima, je mano, kaj dobi — be-ssdo, ki ime nsmen užaliti prosil- T 18. FEBRUARJA, 192<. povi na katolilkem »la meli lesene kril« in jih kurili na kupu skupaj nanolenefa listja in suhijadl. Oni, ki so to vrtili so poleg tegs le verski fanatiki, kar pe itak ni nič čudnega; mladi bog j« storil smrt na krilu, od starega m pa itak niso mogli dobrega na uliti. Saj vendar beremo v svetem pismu, ksko je bog sam dajal vs gled za pokonča vanje i potopom, požarom in uničevanjem. Ce je le kaj resnioe na bajkah vesoljnega potopa, moramo priznati, da je bil bog sam prvi največji morilec. Ni se torej čuditi, da ljudje vrtijo take lumperije. Taka morala prihaja is morale, katere pa nam ni treba. Prols-tarči imamo svoj laaten Rim, v katerem ae bo razvila hala prihod nja generaoija. Treba je, da osta nemo zvesti nalim prol« tankim voditeljem, v njih srcih in naukih je Živi bog. Vsi moramo nastopati proti onemu Živalekemu pohlepju, ki je bolanatvo danalnje človeške družbe. Proletarskc žene borite ae a svojimi možmi proti molobu. Nasprotujte kapitalističnim trgov m, ki se dobro polutijo v danal-njem družabnem redu, in kakor hitro saelilijo o kakem povilanju plače, takoj hres utemeljenja svl laje tadl eene livljsnskim potreb-Ičinsm. Za telko prisluleni denar kupujete od njih nlčevo blago. Po glejto vale mole v obraz, koliko trpljenja in muk je začrtanih v gubeatih potezah njih trpinčenih obličij, in čutite s svojimi motel varujte, kar eo pridobili e tru dom. Kadar ee bodo lene pričele bo riti proti prlvetnlm trgovcem, mo žje pa proti mogotcem, vsi skupaj in slolno, tedaj bomo blizu svojih pravie. A danes je boj le libak in nI osredotočen. Molje ee sicer le nekeko skupno borijo proti mogotcem, toda lenem je boj aepo en. pridno noeljo trgovcem prav vse, da zadostijo svojemu nagnenju na prigovarjat^ in ss peljevanje trgovcev, ki Bepijo i svojim nlčevim blegpm, ne de bi pomialile na trpljenje svojih mož. Želim vsem brntom In sestram vel plemenitosti. Solnce naj razjasni temo in prepodi neverno po-nočno Žival. Lep pozdrav od bra tal — Frank Srlah. ce. Denee je prtlel mlad dedek v trgovino, kjer sem jls na stanova-nju. Lakote ge je mučila. Ko je videl, de ni nikogar v trgovini, vel smo bili naitfreč iz hile, goepo dar pa v hlevu, ei je pomagal za malo potrebo In izmaknil je are-bru dolar, ki je bil edini v regi-stratorju. Deček ga je srslno o(U nsssl in lel v drugo trgovino, kjer si je kupil ea 71 osntov potrebne ge salogaja in se 25 osntov žvall-le. Polovioo je detek prinesel domov, de bo teke ognil lakoto od hlls. Ta dan je bU srečen, a kako mu bo potekel jutri, ss ne ve. Zna biti ga bo lakota spet lesa nsučl-U, da bo ekulai kaj dobiti saetoaj. Rad bi vedel, le je gospod tudi lelea, da nem je smakail s telklm la severnim delom prteluleno Zgodilo ee je prev teko, kakor eem takoj prerokoval i največ oesb je prodelo njih pleeo, eU ne teko, kot sem prvič nspovsdoval, proti 15 odstotnemu popustu, sdaj po nujajo le po 86 in A) odstotKtov zgube od saalulensga denarje. Pel lepa mora biti oblaat, de ee nemoteno lahko vrli toUka krivice trpi norn, ki jim ne pride nihče na pomoč. VeUko sakonov imamo in tako tudi uradnikov, ki čakajo, dt prodajo pravieo se denar. Zaatonj as ni! ae dobi, tudi previea ne. Krivice pa je prav veliko, slaet: za nae delavcc. Ml pa lekarno, kdaj nam bo bog kaj naklonil, pričakamo pa na drugega kot vedno vel krivioe, jeze, Žalosti, trpljenja In bolesai ter končno pričakamo le želszen kurnik. V Herrinu, III., epet vlada Živine. Ubili ao tri osebe, kakor so mi nssnanili prijatelji la tja je prillo 15 stotaij vojaštva, da bodo varo» vsle veleeenjene gospode podjetnike. Slišal sem tudi, da so dobUi tH vagone strelnih potre bič in, ka tere bodo pripravljene, če ne bo h««rnnsko prebivalstvo nilmo In pokorno. Troti so o vsem tem hitro s vedeli in tskoj so prilll njih vsruhi. ki jih redimo s svojim ds lom. Nstanlno le ne morem poro lati, dokler oasboo ne grem pogle det. BU sem sadnjič v Herrinu 15. januarja, in takrat sem videl ter sliiaU kaj vse eo napravUi 4civl-Uslrsnci" po privatnih hilah. VI del asm, kako znajo dovrllti svoji "kulturno" dalo. Bila je to prev vojska in vse je ležalo narobe, vse kar je mogsl premakniti "dnini!*- 333 izrekam žalujoči družini in ciklon". Od privatnih ljudi sem sorodnikom pokojnika nale šola- je pa odviacn od deUvea in proatora. * Kaj omenim, da tukaj nismo nazadnjalki, ampak se lahko po naiamo, da smo napredni. Naia Ibins ae skoro vsak mesec po-aanoli na Itevilu prebivalstva. Tako as je štorklja oglaaila pri Jos. RoŽancu in mu pustila salo hčerko, ko ae je pomudila pri Frank Kaateličevih, jim je pa pustiU krepkega sinčks. Z druitvi smo dobro podkovani, Kar tri društva Imamo od podpor nih organizacij, jadnot in zvez. Le to js križ, ds Ima med nami ne volčljivoat preveč opravka. Sicer pa je napredek društev odvisen od drultvenih odbornikov. Ako so oni za slogo, se tndi članstvo dru ži složno, v nasprotnem elučeju pa se rada vgnezdita sovraltvo in prepir ter je treba klicati brate ir drugih naselbin, da pridejo miriti. Ko sem nekoč dobil podobico svetegs Mihaela, je bil na nji od spodaj namalan tudi hudič pod nogami, svetnika. Ogledoval eem tleto sliko, pa je priiel do mene nek črnec in me začuden vpralal. kako je to, da Imamo črnega hu dlla. Jaz sem se čudil pa njemu. Kakega hudiča imate pa vi," sem ge vprelal. Odgovoril mi je, de imejo črnci belega hudtta. Čudila sva ae oba, ker veak je bil prepričan po svoje. Do dna nisva mogle priti, kekje pravzaprav hudič. Zato pa bi prosil Skazo, da ras tolmači rojakom, kako je to, ds imejo beli ljudje črnega hudify, zamorci pe belega. — Mike Koče var. Sv. inkvblcija. Peter Pajeljevt Usti. larton, Ohio. — Že dolgo nI bi lo nobenega doplea iz te naselbine. Tudi sedaj nimam nič veeclega poročati, pač pa lalostno vest neereči ,ki ee je pripetila v bližnjem rov» dne 6. t. m. Kal brat Hary vlsnltf je lel ždrav in vase delat na Lanaing, kjer ga je ob pol ieetih zvečer Že zadela nesre ča. Delal je namreč ponoči. Gro sna nesreča ga jo doletela tako, na prvem prostoru. Zapel ai je no» go med pragove, etroj ga je podr na tla in v tistem hipu lel preko njega in ga ekoraj prerezal. Komur je znan etroj sa podkopava-aje ,ai lahko predstavlja, kake te la je to. Ponesrečenec je le live do dveh po polnoči, potem pa jo umrl v strašnih mukah v bolniš niči Martina Terjr, O. Pogreb se jo vrlil po verskih obredih dyna 9 m. na Blainu, O. Pokojnik je pripadal k društvu "Združitev", It. 333 v Blainu, ka tero mu je priredilo dostojni po greb pri popolni udelelbi dru Itva. BU je Član nalaga društva od uaUnovitve in aapuUa tukaj Žalujočo soprogo -ter sedem nedo-rast lih otrok od 2 do 12 let, dva brata. BU je rojen leta 1889 v solo Dubrove na Hrvalkem. Počivaj mirno dragi brat v tu, pemlji. Tudi mi pridemo sa tebo, prej ali slej. Bil si prvi član na lega druttva, ki ga jie usoda tako aepričakovano poklioala. Žrtev ei postal k h p 11 • I i v f j, n • ^ n «ik tema Ob tvoji amrtl, dragi brat, ao sa-vesujemo, da hočemo delovati ne to, da j» apremeni sedanji krivi-#ni družabni sistem in ae odneha mo prej. da se bodo naia stremljenje tudi uresničila. V imenu druttva "Združitev", izvedel, da so po stanovanjih vsej Ue.-pokradii, karkoU se jim je zdele vredno. Od mojega prijatelja predsednik. Pa. — Da ne bo kdo John llagovakija so pokradli zsjatfslil, da ss dopisnik lz tukajšnje vredaosti ai-1 naselbine fta nahaja med parklji, loiko eem ae odločil napisati par vrstic sa Prosvrto, da bodo rojaki na jasnem, de aem pri Življenju, a Življ«njf js bolj alabo na tem puk-ljastem sveta. Vesel sem pa vse eno, da aem Is pri življenj«. De lavska rasmere «o bolj srednje Rovi, kar jih laetuja Pittaburgh Cosl Ca. so vsi v tukajšnji okoli-d. Počivajo in so saprti sa nedo^ ločen ona. Rovi. ki so Ust National Mining Co.. obratujejo vaaki dan. ampak rojake« ne svetujem sem sa dttoas hoditi, ker imamo v tu kajtaji naselbini le dovolj kres sne j>otr*btfine, lenako in obleko, dektrilno svetilko, ku hinjako opremo in drugo orodje Z otroci in le nami ao tako grdo postopali, da ni ssogočs popisati Nekegn Italijana ao ssgnali v no Inl obiski is psetolje la uksga od vedli v Benton, 18 aulj daleč v hu di siasi, da ko ao dosegli Benton aso| Is napol smrsnjea. Tako js goapod doktor imel sreč«, ds jv od bolnika lahko saaluBI. Italijani as mi povedali, da ja mol v bolni! nisi. Nek prijatelj mi js dalje pripovedoval. kako as fanatični lo- ■Cenjeni tovariš uredniki Sv, oficij js imel svoj poalovm red in o njem postojs dobri po detki. Pspeli eo isdajsli narsdbe la po toh odredbah in naredbah in predpisih eo seetavill poslovni red sa verska sodišča. Izdelali so navodila, po katsrih ss naj ravne-jo inkvizitorji, kader zesUlujsjo obtožence sli se vrli obravnave Najbolj ao poenaue navodUa do minikanskega meniha Nlkola, Rj meric h a*), ki je bU ekosl Itiri deset let Inkvlzitor. Služil je pet pspslem, |>oinal je njih odredbe In po teh odredbah je aeetavil navodila, kl eo bila kaaaeje prisna-na kot e* s leno kmalu polorUa. K^r n> kole sel« drage, m« bo glo gotOVo neksj tisoč dinsrr I • I pvnKTJEK* FSBBUARJA, 1924.1 Delavske novic«. PROSVETA (Federsted Pre««.) «ntoiski rudarji to oeaaaurnik. rr ». & - Generalni go- l^ Nove Skotije je pnporači Kfcri zbornici» naj vzakoni ÍÜrai delcvnik »a rudarje. = Moi, ki lia svojo Uto za zono. murDi ocmivum» —----- •».«ki iirilj prati ▼ Ohieafu. so Internacional La- Workers ce pri CU ss fitrajk I>i«vke r.abtc: & mpzdo, 40-umltedenski "i,nük in zovarovanje zopet ^eiposílnost. položaj v Detroit«. Detroit. - Delavski položaj Jc iSstoem dober. Dne 2. februar-L k bilo v Dctroltu zaposlenih ¿ir' delavca več kot pred osmi-y useei in 42.000 več kot pred i« letom. Avtooobilaka iudu ptrij« dobro obratuje. ' gub pololaj v niinoiau. Springfield. — Januarako poro ¿lo driavaega departmenta ta kaie, da gre * delavakim: merilni v državi lllinoie vedno lj u. slabše. Več ko 20,00 de iwevjev januarju iakalo dela „i državne posredovalec, ij ko 10,000 poallcev je dobilo Xu vsakih ato itpratnjenib i je bilo 166 prosilcev. Jitotasno sc je Število tovarni I delsvcev znižalo za poldrugi otek. Najbolj trpi Industrija «delovanje vagonov, zatem ir*ka industrija, opekarnilke ^vaice in tovarn« za pohiitvo. Vrhutcga jc na tisoč« premo r IALL BI BIL KAD TUDI VMM- MOOOKOP* y "KAJ»*." (Nadaljevanj« s prve strani.) ¿nji ugodno izrekel O kakovo zadevnega premoga v Alaski Pomožni mornarični tajnik ■trčit je poalal Fallu dne 16. ieeembra 1922 poročilo, v kate em je dejal, da jo alaiki premog ober za kriiarke, vojne ladje ln I druga vozila na premog. Prve korake za pričetek kriml p postopanja v oljnem tkan ilu je storil senatni odsek ta wit zemljišče v petek popoldne. Odiek je glasoval za potrditev «aa J. Robertaa is Philadel-I in Atleeja Pomercna it o . le države. Izbrana sta M pobu pravna zastopnik« v vlad ikandslu. Predsednik Coolidge je imeno 1 Robertsa nameato S. H. Straw-Robertsovo ime je predlo! dsediiik senator Pepper tonsylvanije. Predsednik Coolidge je imel *rtiom in Pomerenom konfe-eo v Beli hiii ter jima obljubi m bosta lahko lotila ovojegu briko bodo vse podrobnost nega potrjenj« v redu. ÍXewjoriki finsnčnlk Frank A. Vonderlip je zagovorj«! svojo tr-tocv, da iigublj« ameriško ljud |«vo zaupanj« v avojo vlado, ker h toliko irovorlo o vladnih Škan-»l'b. 0 liardingovl zadevi nI ve ■ 'nobenih konkretnih podatkov jjltel jo, da je sliial vae tisto, kar trdil v svojem govoru o pro fji Hsrdingovega list« "Morion K'- In le *>, kar je ališal, j« pjenil v svojem govoru, je zatr-Q'i pr«-U senatnim odsekom. Preiskovalni odsek s« je odgo-Mo.23. t. m. Detroit, Mich. — Kako sc je zaljubil v Ano U. Merholtovo, kako ae oženil s njo in kako potem po euajetih letih dognal, da je njegova teta, je povedal kou-cem sadnjega tedna Albert H. Walker ue sodišču pred sodui-lom I. W. Jayuom. Zaprosil je razveljavi jen je njunega zakona, ali aodlAče al je pridržalo pravo-rek, dokler ne pride pred sodnika Walker jc v oče in ne pove i j več podrobnih podatkov.* Walker jeva mati jo umrla, ko , c bil Albert ie čisto majhen. Le malo ae spominja svoje matere. Do 19. leta svoje atarostl jc bil vzgajan pod oakrbo svoje mačehe. Meseca dccembra 1911. se jc sešel z Ano II. Adcrholtovo. Tedaj st« ae žaljubil« in potem kmelu po* ročila. Po dolgi vrsti let srečnega Življenja pa je prilei do izpo-znanja, da se je oženil s sestro svoje instere. "In odloČila sva ae, da morava naraken," je dejal Walker. Njegov oče mu je povedal o njunem sorodstvu, jo dejal ta*tako-noc. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Ponesrečeni delavci. V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku ee jo utrgal v kamnolomu za apue- nlco težak kamen, ki jc padel delavcu Francu Lipovšku na ledja in ga smrtno nevarno poškodoval. Prepeljali ao ga v ljubljansko bolnišnico. — V tovarni kos, srpov in lopat K. (ilobočnik v Tržiču je pedlo pmldelavou K. Globočaiku nakovalo na levo nogo iu mu zmečkalo prste. -J- V predilnici v Tržiču je zmečkal stroj delavcu Francu Zupanu deano roko. —-Gozdarskemu delavcu pri tvrdki Franc Celari v ¿kofji Loki je par del v gozdu hlod na desuo nogo in mu zmečkel gležnje in peto. — Pri rezanju pločevine ae je pore-zal po obeh rokah ključ. Anton Nabernik v Kranju. — Na parni žagi "Gospodarske Zvezo" v Trebnjem jo udaril hlod hlapca Franca Miheca po glavi in g« tako poškodoval, da ao ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Na lagi v Gorjancih ie po-grabil flagarja Janesa Baniča, ko je noail žaganje, transmlaijaki jej men in mu zlomil levo roko. Od deli so ga v bolnišnico v Kanadi jo. N OîlAlfl VSSTI. Josip Špehsr, stsuujoč na 2246 W. 22. 6t., je v potek izgubil živ-jenje v kamenolomu Chicago Union Limc Works na 19. in Lincoln cesti, kjer j« delal. Padci je 325 čevljev globoko ln «e ubil na mestu. Star je bil 38 let. LENINOV SrOMUlSZI SHOD SE JI VRAlL. Wilkeabarre, Pa. — (Federated Press.)—Leninov spominski shod, katerega je lokalna Ameriška le gija prvič prepročU«, ee je vršil 10. februarja brez vmešavanja in motenja. NszvočJ ao bili sestop-niki Unije ta ameriške eivilne cvobodščinc. Norveška podpisal« pogodbo t ji Bnaijo. Kristijanija, 16. febr. — Mini ster zunanjih zadev Miohelot tn tastopnioa ruske sovjeUke vlade Kolontajeva sta včeraj podpisal« novo pogodbo med obema državama. Rusija priznava v pogodbi, da je Spitsbergen norveški ter i to» rij. Norveška je prisnala sov jet-' sko vlado de jure. KaoDoaald bolan. London, 16. febr. — Ramsay MacDonald je danes v postelji. Zdravniki pravijo, da ima inaom-nljo in neuritis, in odredili so mu počitek. Isadora Dunoan sa Ja rasporottla. Moskva, 16. febr. — Isedora Dundan, znsns «merišk« plesslks, ae* jo ločila od avojega mladega ruskega peenika Sergija Jesenina, s katerim je lansko leto potovala po Združenih državah. Z njim ae jo aprla kmalu potem, ko sta sc vrnila v Rusijo. | oljna komfahua js poizkusila onufAim sHAfrnjA. 'Nadaljevanj« a prv« atranl.) lbo»»Sbafforjem. V amislu le-te J «H dobiti Hhaffer osmino l^k« po * 1.000,000,M jc povedal liuoinii». ' KI., j, 7,upazil to pomoto?" lit vprai,» „enator. |*'Mifclirn, «U Shaffer," jc vtklik-P« Thoma*. in po dvorani ispra-odseka se je rasleknil pk krohot. L Tbomas je. rekel, da je debil P»fW jfij.sim —pn. * prišel rok sa izplačan jc. N^o potolažilo njegovo "Ali »oaiDrui jK) ,jfnirjny* \N> J.trj i o vrfd'vaesplofaeg« ame- J' odgovoril Thomaa éi- Obvezno délo sa Be varee. Monakovo, 16. febr. — Bavar ski diktator Kshr je predložil na črt obvesnega dela sa vse zdrave moške in ženske osebo ta drŽavo. Molki morajo delati eno leto, žen ske pa šeet mesccev. Carter odpoden od Tatovega grobe. Lutor, Egiot. 16. febr.— Ho ¡Pt, ward Carter je včeraj prišel k Tutankamenovl grobnici, toda po licijski načelnik mu ni dsl vstopa Carter sc je nsto odstranil. I Izgn&n je is Slovenije ln Del macijc za dobo 10 let t razsodbo okr. glavarstva v Celju Maks Ko retf, rojen v Prevaljah pri Libeli čah na Korolltem, brez stalnega bivališča, že večkrat radi tatvino in potepuštva kasnovap. Zvišanje oen v kavarnah. Ka vernarji so svišali ceno sa črno kavo od 10 na 12 kron. Preračunano na ceno vžigalie je to 8 atare kr«jo«rje. Pa pravijo ljudje, da je to Življenje drago 1 Pofar. V Dolskem je pogorela tamošnja pk tarna. Radicevo isdajstvo. — Beograd 28. januarja. V lahtevi, ki jo jc beograjsko sodišče prve stopujo poslalo preko ministra ta pravosodje narodni skupščini, ie navedeno, da sta Stjepan Radič ln dr. Vladimir Mačak osumljena ipijo nože vohunstva proti naši dršavi. Danica AndroliČeva je ob prilik saslišanja izjavila, da je nekaj časa bila daktilografinja pri Ra dlču v njegovi tiskarni, kjer jI jo dr. Maček večkrat diktiral šifri rana pisma, za katera pa ni sna la, kam «o ae pošiljala, ker je na<> slove na pisma pisala hčorka Stje» pana Radiča. Razen tega je aretirani kapetan KruŠnjak, ki ae na-haja v beofrajtkem saporu, ve. del za poto vanjo Androličeve v i nozemstvo, kamor je noaila važne vojaške spise. ICapctan KruŠnjak je Imel v času, ko je bil aretiran, pri sebi take poverljivo spise, ki jih takrat, ko je bil v službi, ni mogel dobiti. On je vojakom, ki so bili odpuščeni is službe, svetoval, da delajo ta Radiča, a poleg tega je izjavil, da je t naše drŽavo že pri kraju. Ko je bil on aretiran, jc Stjepan Radič pobegnil it drŽave. V Inozemstvu je IUdlč diplomatskim potom tahtcval neodvisnost Hrvatske in s tem t|t-grešil delikt po \ 87 k. t. j v smislu člena 88 Ustave zahtev« sodišča ltročitfv Radiča in dr. Mačka. Denarna krita. — Radi denar no krite je moralo v Srbiji prenehati obratovati več tovaren iz stroke industrije kož, čevljev, tr^ kbtsžc in perila in ena tkalnica. Poleg tega je v Srbiji še kakih 15 podjetij, hi so trpela v vojn\ in ki ne morejo pričeti s obrato-v an jem radi denarne krize. Obaojeni "Orli", rovodom nr ke javne prireditve v Železnikih m trčili skupaj v precej Živahnem razpoloženju Orli in Sokoli. "Po-božul" Orli trdijo, da so jib i/ zavzel njegov prijatelj Matija HaloŽaa, hlapec v Kamuicl, Šel je domov po samokrča ln ae nato skupao a Štrauaaotu vrnil pred gostilno. Tam je začel najprej sko. xi okno streljati v sobo na goste j 4 osebe so bile težko ranjene, dve pa siurtnoucvarno. Rešilni odde* lok je prepeljal reujence v mariborsko bolnico. Povzročitelja ue-sreče Htreuaa iu llaložau ata bilu šc tekom noči aretirana in Urejena okrožnemu aodišču. — Trgov, ski potnik Otmar V. iz dt. Lenarta, ki jc bil avojčas"zaposlen pri tvrdki Letouja, je ogoljufal tvrdko Martiuz s tem, de jo na račun avojega prejšnjega dcloda* , ulea Lctonjo prevzel ta 1115 Din >laga. Razen tega pa je ogolju. fal tudi tvrdko Letonja ta 5000 u. Uit je aretirau in oddan v zapore okrožnega aodiŠča. Vprašanj« jugoalovanakega kardinala. — Zagrebška "Riječ" ae Mnovno peča a vprašanjem jugoslovanskega kardinala in nagla-ša, da slovenski klerikalci Šo vedno intrigirajo proti sagrebšketau nadškofu dr. Ante Bauerju, ker >i hoteli, da bi bil imenovan za kardinala ljubljanski Škof dr. Jo-grič. Kakor izgleda, je Vatikan zaenkrat na etraui slovenskih k}e-rikslccv, ker razpolagajo a politično stranko. Sbieaski Narodni U.u.otIJ 1 I. «orli« PlipOTi hiuit \mk+fp. I». t«ati« '*07 v érfta* IIIU«U. GLAVNI STAN« NIT N »a LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Iivrkvtlni odbori UPPRAVNI OOSKKi Pr*4sa4*ik Vl«M«l Cal»k«r. Aadre« VWrJsh * P. t> ». B.. «i, Uk-fmm, «I. ui«lk Mallk.w Turk, tajal* bala^ll •VT1*? Bi s» «I. kUg»i«il Joka v.grick. «~*Uk «UsUa JOe Zav^tslk upravitelj «lasiU Flftp ' POROTNI OOSUCi t Jaka 407 W. Har Su »»'•■«''•W. M - ***** Z*laf.lk». Bos trs. B.rUr,..( OUio, VrU K. Vldar. B.a BI'S, *»r, Joha T*ri«lj. lM »2. H«i»4«r|*avttl«, Pa., Jaka OafUk, 41« W. Hsy St., vSMf^flMBfeOHB Wb f ^ BOLNIŠKI ODStK OSRCONJE OKROtJCi Bias lUs Nsvmk. nit4i Ss, Uvmdala Av, fhtiaa»7lM VZHODNO OKROtJEi J«««k AaMM, Bas ZOB, Mms, R«a. Pa. Joka Groiolj, lail Ava^ CUvala«d, O. ZAPAONO OKROŽJE i Aotoa šolar, Baa 104, Gross, Kaas., i Maa More, Bos 1BB, Boki, Mlss, sa MIho Zogol. S4S3 S. Wla«ko«tor tt Nadzorni odbori ■ Prook Zolta, pro4.oiolk, 3B3e W. ICtk Si , Somrak. BBIT Prooar A*o.. Clov^aaA Oh WUIIa«s SUtor, CUrolaad, Oklo, ; I Zarulitvoni odbori Pradsadmlki Frook Alai, SIS4 So. Craw«aH A Jalk» Oroo. SBS» W. Htk St., C ^ Jos. Skok, B404 Ovtoa Ct., Claval VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Karo, BSSS It. POZOR I Kaeaspaašeaaa e gl. adkoralkl, ki VESTI IZJEMOMA. Urnik bb ljudske šale v Julijski krajini pripravljajo te dni v rimskem naučnem ministrstvu. Glavni ravnatelj ta ljudsko šolstvo je itjavil te dni, da s« jem Ijejo pri sestavi tega urnika v o-zir potrebe drugorodnega prebivalstva, v kolikor so združljive a obljubami ministrskega predsed uika Muasolinija in naučnega ml nistra ter a dolžnostmi Italije. Po leg tega je itjavil ravnatelj .¿udi to, da namerava polagoma nado mestitl r drugimi vse one učitelje ki niso zmožui obeh jetikov. V tem urniku, katerega predvideva še krivični šolski tskon od ]. ok tobra minulega leta, Italijani lah ko popravijo krivico, ki so jo pri zadejell narodnim manjšinam ] Gentiljevlm tolikim zakonom Svojo krutoet so j»okazali, mogo če bodo pokazali zdaj š« pravlč nost. VSB ZADEVZ BOLNIŠKI POOPORR «K JNU---- OUITO I. N. P. J., BSST-SB So. U«r«4ala Ato., CMaage» lil. DENARNE VSB* ZADEVE V ZVEZI E BLAGAJNISElMl POU.I sa •Ollj.j. aa aaslavi Bla«ajotitoo ». N. P. J.. tStT Si So. Uwodalo At^ CWeago. I1U Prook Debat« o probiMciJi v angleški zbornici. London, 16. febr. — V nižji zbornici je bila včeraj debeU o lokalni prohibiciji v Angliji. De bata je bila zanimiva, ker je veši na poslancev zbijala šale iz pro-blbieije. Laboritjc so poudarjali, da vprašsnjc alkohola mora rešili ljudstvo samo z izobršzbo. - i {.•■■»«g« ■ onovQo jc prišel k meni ter -la bi rad nekaj denar- i",!" k°l»ko jc dobilf' k" prisvojili smo al polfciko, «lali pol tega, kolikor «shiral " ^ ^ »f > razlegal glosan Ksko "''bi. H I u>, «la je bila vaš« druž- 1>k" n- ruH zvali tr^e Sokoli čeaar p« ue morejo dokazati. Gotovo p« je, da ao Orli in Orliee z župnikom Iva TašlatL V Gorenjem polju so fašisti še drugič vdrli v «tanpvs nje šolskega voditelja Veudrsmi na in mu očitali, da htijska prot Italiji. Ko je zahteval voditelj naj mu fašisti povedo ossbo, ki jc o njem to govorlja, «o mu odgo voril}, da ao ne spominjajo več natančno. Povsročila je vse to kot se je izkazalo, učiteljica itall janščine, ki sc jo celo tako dale« izpozabila, da jo pri neki prilik rekla, da 61 ee moral alovensk narod vreči v Sočo. In taka učna moč naj poučuje slovenske otro-ket — V Velikem Oenturju pr Ma rezi ge h ao vsele italijanske ob lasti gostilniško konoesijo Mati, Krmacu vsled tega, ker so se njegovi krčmi zbirali slovensk fantje in peli alovenske pesmi. Pa to fašistom ni bilo zsdostf. Na Novega leta dan so prišli v ome njeno gostilno in so Krmsea de jonsko napsdll, pri čemer je po katal avojo hrabrost tudi nek odvetnik Italijan is Kopra s tem da jo Krmscu, katerega sta držala dva druga faŠists, pripeljal ta ušnico. Tako odtegujejo Italijan ske oblasti našemu življu taslu žek, poleg tega jih pa rasne črne srajce še dejsnsko nepadajo. iu« -m-- . ,1«. .11. ««¿aia FBAlStOVfKO agitacijo ao zoeeie zadnje laae vršiti tudi uradne ose be med ljudatvom pa tudi ker v uradih. Med takimi agitatorji se menda najbolj odlikuje sežensk podprefekt, ki nadleguje ljudi do ma pa I udi v uradu s svojo agita rljo in se poslužuje pri tem tu< mmmWm VSA PISMA. U se «anelaJe aa »osla al. roiaadrtštvo S. N. P. J^ BBBT4B Sa. CawiUaU a. n. r. j., soor-oo as. uowoooio «%ro., vmwio •••» KNARNE POSIUATVE IN ÍTVARL jgfcn^g la lefeote tdÛe se aaaleoai Tajatttva S. N. P. Jh «M74B So, U*w sa orltošba aU4o aaal«oaoja v fl. laorèavalaam adkaro sa aaj MèUjaja ZaUsu, p reliada lao »adaaraeg« aBkora, šlgar aaslov je sgaraj. Val orlelri m gl. peretal a4.ok se aaj »««Kjejo aa aaalovi ^s Uadee. wood, 407 W. Hay St., BprtogfioM, III. Val deplsl I« drugI spisi, «asaaatta, agUsl. la splek vse kev ^šTiMUjo aa^aašUVi "jhrosvota*, SBST-Sf Povest starega rudarja, (Piše Aatoa Reohar.) nom Noč na čelu, prav nesramno neumeatnih art date v Na njegovih in z odurnimi Uzdami zmerjali agiteeljskih potovanjih ga aprem Sokale in orgenitacijo. Obtoženci so ae pred sodiščem zagovarjali, da niso kričali aokolske barabe I t. d., marveč eelške berebe itd. Ija tudi neki tenante fašistoMske milice. Oropan težkih prihrankov. It tev velike tet vine, ki g« je orop« (Daljo.) Takoj po v o jo i se je občutil pro obrat, fcpeuija, ki j« bila vsaj oči-\idno I« nevarne nasprotnica Uul-je, sdaj nI mogla niu več braniti ameriškega Itvoze, ki ee je pričel širiti na vac Strani, v vse delo «veta, proti vthodu in zahodu in proti jugu ter ecveru. Tovarne eu zao-bratovale in po premovnlkih Je pričelo novo livljonje, Predsednllt McKiBloy jo dobil ta kvoja prlta devanja v vojni dva stccla v Ouf falu, ki s U mu prinesla shirt. Pa t opisovanjem moram stopit i malo nasaj. Ko jo bil McKinlccy zopetni kandidat ta predeednike, j« itjavil, da vtamc predaeduištvu le pod pogojem, eko j« aa pod predsednika itvoljsn Teodor lioo sevelt. Volitev je ispadU, kakor jo želel predsednik. Sem je bil Uvo ljen v drugo, Čisto nsvadni poli oijakl načelnik pa jo iioatal pod predsednik, namreč llooscvclt. ' a S pripovedovanjem naj sežem nekoliko nataj, ko amo ustanovili Slovenci evoje prvo podjiorno drn Štvo. Dne 16. februarja 1896 nas je stopilo skupaj 16 Slovcnccv iu dva Nemoa, pogovorili smo su in ustanovili društvo Kranken und Htcrbcksssc fuer dlo Vereiuigt«n Htaateu, pri katerem smo Še danea, kolikor nas jc živili. Vrilke težko-Se smo imeli, kajti takrat nismo imeli šc nikakega pojma o vodstvu krajevnih postaj. Priklopljeni smo bili glavni postaji v New Yorku Z društvom ps smo dobro nspre dovali, kajti to jc bilo edino pod porno društvo, tato je vac drvelo notri, ln ni preteklo leto, le ties j« bilo 100 moških in žensk. To je bi- lo veliko takrit v majhni naselbini. Prve vsžna alovensk« vesel lea Zadnjo nedeljo meaeea decembra smo imeli sejo, pa sniu sklenili ,da bomo za obletnico priredili ve*«li eo na 16. februarja, To obletni«»o Š« dandanes obhajamo. Najeli smo si godbo is bližnjega km«ela Jeanett«, neke Francoze, pripravi- li si pijseo in jedils in se vesejlll ue bližajočo se tesellco, ksr Je bi ln takret še nekej nepoznsn'ga med domačini. Prisil so težko prlčako\anl mu aikautje, ki pe nsm že ns prvi pogle«! niso kaj prida ugajali. 2o tačeli pogovarjati, kaj J« ueki virok, da • sam francoski godoi delajo AkandSl. Sklenili amo, dh jim damo piti najbolj*«, har imamo, ln jat aem šel k njim koti predsednik društva in jib po. vprašal, kaj bi pili. Odgovorili «o mi, da ne pijejo drugega kot kajec, eno najdražjih vin, ki rfa pijejo samo bogataši, ko ao vozijo na velikih parnlklh v prvem razredu, Pa smo se Člaui mod seboj Šu pogovorili, da bodo dobili pre< tokajou vse Mil večer. godci tudi U (Dalje prihodnjič,) OiŠčenje MSbik«. Mexico City. 16. febr, — Zvesuo čete so reokupirsle Tuzpnm v tamplškem diatriktu in priataul-Š^e Puerto Mexico, jiilno od Verr Cru ta. Hripavost la katelj ato sata natrUeliia almpjo- ma. Da j,isproi;te tttjs posljoelsa v «emita Seven's Cough Balsam, œ «tassas ianako darežljiva do mmP* je so pet vprašal ^"i.tane. . a ne rem, 'Ugovor. ' " 1 Znanstveniki protestirajo radi Tnta. Lutor, Egipt, 16. febr. — Ame rtškl in angleški erheo'ori in egiptologi, ki so pomagali Carter >u pri odkrivenju Tutankamruo»e grobnice, eo poelell egiptovskem« ministru za javna dele Mere« LecanjB protest radi ovir. ki Je delal Carterju, valed čeaer Je mo ralo delo v grobnici prenehati^ Znanstveniki pravijo v proteatu. da mora egiptovaka vlada razu ; meti. da TutaaAsmenov grob »e sc jc glasil1 pripada samo Egiptu, marveč vse . i k«»Noi Bsaao evHn. Seveda,izgovor nI držsl in so bili |c njegovih prihrankov, ki si vsi razgrajael s žensksmi vred ^odtrgal od ust tekom dolgih obsojeni vaak na 48 ur zapora « |<.t ^tal v sredo ftOletnl nočni Izjemo Ivana Noč, ki je bil obao ¿ttirAj v L4oydovea »rt* oslu v Tr* jen t ozirom na njegov stan na alu< ft|ei H. Mer okrog 1L ure tveAer je v hiši po eo. Čeprav je bU že j«ko truden seatnike MeUje Pevllnič« v Rtu in *aep«u, pa je po avojem aUrem «leneih izbruhnil požar, ki se je običaja, predno je legel opst, še usglo rs/41 ril. Htudeniške kako» (»ogledal, sko ae oobaj» njegova tudi aacatna požarna bremba sta;liat«iea t denarjem na asea«.., dospeli takoj na lic« mesta ter po kj*r Jo ie dolgo let. A ni Je bilo dveuruem naf»ornem delu udušili teč. Zginile je ln i njo vred vjd jK»|ar. - Na veaeliei kamniškega njegovi prf.hraf.kii 7.VW Ur. lO ■ druStv«, ki se jc VfšiU ¿oli+v ln lO.UUO denarjev. Po- igrali, e mi aa še trdno au v HaJu'ra gw^r gostiln i v KmnU-i Ikija je .retírala kot osumljene, kali. Ur jetadl Mlo m** ra mmI fantl prepir. N- nekega NoegB deUve. ki pe do,^je L bttfaue U.OMB ^ "dlo^oo zanik« tstvlno. ^iržs Je b.l. tsaks, ki ^Jo rago. 1. l^Wm Eenj pes« j« U eo ga kljub temu v zaporu j.bbše. da sme ae društveni bratje Osna SS ta SO sester. '•let AJiBê^êk it isM naUsnjea^Dehe se 1M W, i M v M* a r d I i HAM M A . I » S lOVV A ŽENITVENA PONUDBA. Fant, atar »6 lat, aa Seli se-znaniti a Hlovanko v rtarooti od 22 do <12 let v svrho *«nltv«. Starejše na vtamem. Želim, da Jb dobra gospodinja in dobrega značaja. Jat a*m pošten in delaven človek in tuto telim dobro drutico. Ca krt* Ura raano misli, naj piše na naslov j "Žonln", 2667 8o. Lbwb-dale, Av#„ Chicago, lil. Prvi je nosil piš/slo, drugi gosli V JUGOSLAVIJO v • dnoh il, tr<»ji kilsro. I udel. amo, ds| " ^.k^Mjgg^M «osljo àB_t# za nas prêt ¡ha godba, ker --------------------- Kranjci io fttajcrel smo navsje ni le glesne muzike. Zagodli «m> nam pr%ie, toda tako, da nI me-g#l pleaeti nihče, ne Nemce n« Mlevenee. Drugič pe so n.rn rs-igrali šisto mano polko. Zavili aa»o jo po atar! slovenski navadi, da smo podrli peč, ki je stsls «re II dvorane Dolg* so U prenehali aquitamia MAD «»..., _____i i > » ».. JB,VO« too S Z. 01Z I » t . ' ___jURETANIA BERENGARIA MIN*I UM*« M lia|M »#•»•4» VU4.,, I« I ,««iva.MO e«sn«» ywiia^ajwy«»». lew., a^ soeM. «;«m*4**. Smot oléti m >.M*«i/»*« r iosotto^lH Mter, «aroo U M*«!^*. Se JfiWlílMflHB^BM^H^^ÉH Ir.fè MM^It mtÉÜ« wi MM* • ;. •> • a • » i 4 r .. .V».. i. á M. Uapttan!" , je odgovoril Od "Kraljice Ane" ne PROSVETA PONPELJEK, 18. FEBRUARJA, John Habbcrtan: Spokornik. Kapitan Kani Toppie t obioakc-Ka parulku 'Kraljica Ana" ac jc vedno ustavljal na stanovanje iu brano v hiši »tare madotte Htm monaove, kadar je njefova ladja potrebovala popravila, in si je » svojo udkriioaréuostjo in moža• toatjo pridobil topel prostorček v »rtu »tare dame. Lc nekaj je motilo »icer popolno zadovoljno»'. s'ur< dobre lene, kt-dar je bila t dtulbi s kapitanom •Humom, in 10 j«; bilo, kakor se Je ona izražala izgubljeno atsnjc njegov« du»e. Kajti madam Him-uion» je bila vratna, »troga in vneta mCtodihtiiiju, kapitan Hum pa je bil — pa« parobrodni kapitan z napadu. Ta la>ri»tiii rtured ljudi jc pri trgovcih in #o*iiLničarjih na' naj» la»u iu dnevno časopiajc ^i»' !». jo polno bvale o pu molči o njih po-tfikoji nismo slišali, notranja misija met« itpcda in ke zanj borila", toda, ka- ima sadem Ičt ječe, ker je svojo ¡ rabite ; meni nima kaj korlntiti, ■ . . . • m t ... d ja. .. l! a_______a—:___ i._______■*> «t.. o.U.J " va kor je dokazovalo njegovo deja nje iu nebanje, brez vsakega uspeha. de vedno je imel, kadar je pozno ponoči domov prišel, včasih »popade s atojalom za klobuke in s atopuicami in njegova govorica je bila vedno zobeljona z izrazi, ki so zveneli msuj sveto nego izvirno. Za Boži»' mu je podarila stara , damu Ic|ki biblijo, ki >e na njeaib | platnicah stslo njegovo ime v vc-l likih zlatih črkah. Nu» kapitan jc bil tako očaran in tako pono»en na svoj dar, da ga jc takoj večkrat v papir zavil, samo da se ne odrgne in ne potnaže, in ga skrbna spravil v blagajno "Kraljice Ane", ki j< bila varna pred tatovi in og-' njem. Ko je o tem samozadovoljno poročal modami Himmonsovl, jc globoko vzdibnila, obljubila pa je, ker je bila globoko prepričana o važnosti zadevo, da mu bo dala uavadno biblijo, Li za vsakdanjo rabo ni predobra. 'Za ^ »a Udu njo rabo t Hv eti ~ ! Modam Himmona, «aj komaj utegnem pogledsti v eu*nik, kdo jc pe- ladjo uigut, di pobral! ' M. ¿varovalnim ker sew.se zwprr *»■»•• •• iu predno jt osupla aUrjta W Madaui Himmona sc trenutno tu sla do fosctjc, * bil že zunay. Tmil&mm božnegs kapitana in je zatorej U-! njim in k lisa la mogla spomniti na nobenega po * Todo dobia dtiša jo hrepenela po tem in s«m mu vse 0 vas povedala. On je~tega prav iko vesel kakor jazi", > 44O," jc rekel kapitan nekoliko ímmvk1 sedno bitko opustila. Ko pa jc odšel, je položila na njegovo mizo po ! 4 Tukaj visi! božno ruzpravico z naslovom : j se obrnil. IV «rte zopet tu. Hednierno zakurjena peč." Kapitan jo je izročil z modri« preudarkom svojemu strojniku, meneč. da je ksks rszprava o proiz vsjonju silnejšo vročine. Leto za letom se je oglašal kapitan pri madami Siinmoneovi, jt "Kapitan." je rekla »udM| Simmons, in v njenem giaau ae i -Oril%>blaženost lu veselje za na vlado, Vali Vam je gositod vend aha. I jal gori ali doli in kdo jc pri kaki niti ne, da bi jo biltekmovalni vožnji izgubil!" "Toda vai boljši del, kapitani** "Nc vem, dobru goapa — mialim. da jc to težko najti — ve* tovor ni dosti vreden!" "Toda kapitan, ali ne čutite potrebe po kaki izpremembif?" srn je laliko veljal za mplor tc bratovščino ; izvrstt Mil jl ddbfovoljen, pošten, lahko zdrsžijiv mož prijetna zunanjosti, s svetovnim usziranjem in večno tejen. Njegova nacéis so bila : La poslal ahgela?" ■l"Ga je," je odgovorU kapita »e obrnil in gledal, da je pri bil vedno vrl ln vesel, toda vendar j od nje. i( , ne to. kar bi po njenem mnenju | 4,Uuia moja hvili Goapoda!" je..^^ 44ave«v sc je opilo pri vne-moral biti. Dajal je deuar za cer vzklikulla madam Simona ns-f^ prer<;tauju, kaj naj bi imel in jc ob nedeljah vduiena. "To moram ^*fuih "stari" pri župniku opravitt. uljul svojo gospo- dati-v molitveni skupščini." !'fa pozdravil madamo Sira- nte, ko Poznam znamenja." ^ Aha f bo, potem bi šel pa rajši ako j k župniku." "Takoj se napravim," je rekla dam Himmoos in pustila neko-osuplega kapitana samega. Uro pozneje, ko je bila ma-Himmona izročila gospodinj-skrbi svojemu možu, sta stopt-oba praznično oblečena v župni-ovo hišo in več Samovih palub- kvene namene spoštljivo spremljal Jinjo — do eerkvenib vrat Neke- — ln res je veliko veselje via ga dne je prišel neki pastor pobi- dalo v skupščini, kajti o pokoritn rat za svojo pogorelo cerkev. Sams kakega ladijskega kapitana se še jc podpisal tskoj petdeset dolsr j nikdar ni slišalo, je v lit «lasi jc pripravno prilozuoat j Ko se je vrnila je dobila verna porabil, «da Je krepko udrihal p" »tava žena nove neovržne dokaze pebožnjakih sploh, po farjih pa šel tega dejstva. Kapitan je bil v evo-posebej, Je madsm Himmons ven- jraobi ob deveiih v svoji sobi! dar menila, da "nc more biti da ! Toda je — žvižgal! -leč od kraljestva Gospodovega Raj»,i bi ga slišala peti," je p> ker njegovo sree teko malo v^isi mudila. uu manvonu. ' Ko so drugi gostje odšli od zuj- "On je predober za satsna -7 , trku, je vprašala: ''Kapitan, ali Gospod ga mora imeti,/ - i jv mi-! imate mir v srcu?" aliio. ' "Mir?" jc ponovil. "Moje sroe Zopet je stala "Kraljica Ana "j jo tako mirno kakor Ohio ob plitvi zasidrana in kapitan so jc iopetjvodi. Ei-iJorJ in mi!jai 'Jugoslovanski oddelek F.] 6e nikoli na svetu aiao I tsko ogromne številke, da j snači valuto, vsoto bankovj cirkulaciji, državni dolg ,14] ac rsbijo sedsj v nekaierihjJ *>kih deželah. Govonti 0I dah, bilijonih, trilijonih m k5 lijonih ni nič več kaj nenavil ga. Ogromne številke, ■ obseg je mogel poprej ¿jj astronom, »u oedaj rabijo v g enih poročilih. Ali te ogromne številke ne, žijo povsod isto. Znano jI smo v Evropi govorili o auw milijarderjih. Beseda ,UJyj pa ni v rabi v Ameriki. (J pravijo v atarern kraju ^"mil da" (t. j. tisoč milijonov), tei Ameriki pravimo "bilijon'M "djo do vrha nsložiti, točno blago'proč. madam. Potrebovala grem bi k oddati in do dna Upitl — in tega se je na j vest ne je držal. Za lepši spol je kazsl v»estransko navdu šenje, ln ako bi nc bil za indijskega kapitana izjemno skromen, bi lahko imejjovsl nekaj ducatov žeribk, ki »o gu lukisto obrajtule. kakor njtgora častitljiva gospo dinja. Ta dobra ienaka ga je, da rabim njene izraze, "»pravila pred go- večjeinu večji parni stroj, da -»-" "Po izpremembi srca. mislim, ga Jc prekinila goapa Himmoivs. Ali ne čutite požcljenja po reli* gljit" "lUhal" je rjul kapitan Sam, "kaj ps naj ladja počne t religijo ! t T Ljuba stsra duša, pri prvi pripravni priložnosti bi jo hudič vzeL Edini obiskovalec cerkve med nami, ki sem gs kdaj poznal nastanil v stari hiši na hrano. Dobra starka ga je opazovala skosi očala z nežnim zanimanjem In je takoj zapazila, da se je moralo zgoditi t njim nekaj posebne g*. AH je mogoče? Ali Je staregn Adama zavrgel in oblekel novega človeka? Kar seže kapitan nscukztt v svojo potno torbo, položj obširno ploščato čutaro pred se na mizo !n pravi : 'Morda lahko tole v kuhinji po- GOSPA SILVIJA. 'p sel IVO SORLF. WiMílH (Dalje.) Odslej nI govorila ne ž njim ne t drugimi več o tem. Hsmo poleg listka in dnevnih vesti je v časopisu vsaj preletela tudi politični del, Često osi odstavek eelo prečitsla. Dolgočasne so sc ji 'zdela te stvari skoro kskor doslej, a kljub temu se je silila vanje. In ker so se je bili is pogovorov okrog nje prijeli vsaj glsvni pojmi, jc polagoma razumevala, kaj je posebno do(jlo stranko od stranka. ' » Da bi se mogel kdo teh ljudi, ki so sc borili med seboj po papirju in po shodili, resnično ras-Ihrjtti zaradi tah razlik, ako ni bil pol abnorma-lan, ni mislila. Gledala jih je, kakor je aama videla to atvarh porazdelili »o ac bili, kateri ao bi-H sa kaj» na obe at rani, da bi ue bili drug drugemu preveč na poti. In rast kamor »e je ozrla, je le stal kdo; in ga rc» ni bilo več prazuega mesta; mceta namreč, ki bi bilo Uaj vredno. Ali Ju bil ujen iuoi zamudil, ali res ul bilo več prostora ves ta ¿as aem, odkar jc mogel priti v račun? Ali pa bi bilo irebu »urno trdih komolcev ? Ne, teb on uitua. Iu prehladen je, da bi ga ogrsla misel na krepko borbo z ljudmi, ki so ds pptí, a prijatelji ie eelo. A morda bi ga borba z uasprolniki? . . . Iu nasprotniki bi mu postali eelo vsi ti sedanji prijatelji, če bi gu /aglodsli brez njibovegu dovoljenju kje v prvlii vrsiali Za hip je pomislila ali bi gi, ne zbudila morda tako? Glej, bi reklu — ali ho« njih proai! milosti f A že je spoznala, du uu lu lic bo zganilo. KvnVmu, éo bi prlilu sa,f»o: » ^tru,.lt... bi suni nikdar ne H. ¿«1 iz uioi»4to»ii i,,. . , I 1 ... jt» tretjega ni — je povcaila giu « "l'ué - tretje scui ja«!" Jc sainruiralu ill stifclulfl hol . 6. Milau llutuur iu Josip Ziogar sta sv vračale Iz zaupne »ejc nove sirm.U» , p» \! r. ži\ iml očmi ln vedrim lieeui nuru\noot v »vet * hotel trditi, da je goapa Zev-nikovn občutila proti družbi, ki je bila tisti večer /brunu okrog nje, kako mržnjo ali prezir. Na-sprotno: družba, strauka aema ji je bila simpatična, ker vidi v njej sredstvo, ds so povzdigne ;tjeu mož lu ona ž njim do večjega ugleda. Ali da je našla vsega tega na oni strani. — — Iu *e frakarje. potem bi ji bilo I« stokrat ljubše! se je jezno zasmejal llumar. Ti torej žen-ski odrekaš vask polet, vsako zmožnoat za (toli tično navdušenje? — Dami da. lenaki ne! Toda tudi žeuaka. ki ui dama, pa tuakar da no»i svilo, s« ue mor« ogreti. tako ogreti, da ji tudi duša vzplamtl, — le sa tako politično ali na splošne javue idejo, ki jo obliva romsutičen čar. Ženaka lahko postane navdušena. strastna, fanatična socijslistinja,anarhist ka. sauakllotka. tudi verska propagsndiatkt, rdcčekrišarics, vsaj ob izbruhu vojake in še nekoliko čaaa potem —• nikdar pa ne goreča pri-»tašinja trezne, solidne, da ue rečem fiiist rosne meščanske »trsnke. Zlodjs. ustanovi še kako čisto agrarno strsuko in vabi mcatns dam« noter! Meni akratka lo mešanje clrgaut nih moudenk v našo «tvar ni aimpatieno! Kajši bi delali še leto in leto dni, a opravili bres tega I Kogar J« gotoril čim bolj »traatno in tedajt beaede so se prevrgle še v »krajuo ostrino. — Pn vskaj tega niai še prej potedal. Zaknj ' niai ob čean protestiral? Je < /plamtei tudi llumar — Ker bi nc bila nič pomagalo! Naposlcl to *oapv prej tadi š« pozimi nWm — zdaj vklUn. da mc »lutnja ni molila. (Dalja priMajU.) Priapodoba se Voda nl^biln povsem svetopisemska, kakor si jc stara žena želela, toda pomislila je, da je on nov spokornik, in je vneto nadaljevala t 'Da bi vedno tako ostalo, bodi moja resns molitev!" * 44 Amen«, amen I" je vzkliknil kapitan in v naglici, da bi prišet brž ven, prevrnil avoj stol. Kljub temu je madam Himmons plavala v sreči in blaženosti. Koder je hodila in kjer je stala, je prepevala svoje pobožne himne — nič Je ni moglo motiti pri tem. Kaj se je menila za vročino kuhinjo, samo da je kapitanu Hamu večni ogenj prizanešen. Njegova navzočnost jo je 4elala popolnoma srečno. Zmerom prijazen, uslužen ln dober — in ob! popolnoma drugačen kakor sicer! Naj je bilo ponoči šo toliko veder iu drugih ovir v veži ali ua stopnicah, vedno je našel brez nevarnosti pot skozi nje. Ako je šla mimo sobe, kjer se je ravno zabaval, se ji ni bilo treba nič več ušos tiščati, kajti njegovo govorjenje je bilo dostojno, čeprav ne ravno pobožno. Zvečer je ostal tolikrat doma, da je njegova svetilka v enem duevu več olja porabita, nego prej v tednih, toda s veseljem jo ja spet nalila ln ni nikoli godrnjala, da je njegovo poboljšanje drago. "Madam Himmona," je bruhnil Ham slednjič s prav, reanim obra zom iz sebe, "sklenit sem, da zač-uem čisto novo življenje." 4'Že leta in leta sem to upala, kapitan," jc odgovorila srečns stars žena. "Tako? Res? Bog vas blagoslovi za to!" je rekel kapitan toplo. "Da, odprl sem novo strsn in pri 11 m tudi ostanem." ."To je pravr kapitan," je rekla madam Himmona s solzo blaženosti pod vsakim očalnim steklom,"bojujte dobri boj!" "Bomo že naredili," je nadaljeval kapitan, "aaj ae ne najde vsaki dan tak angel, ki bi ae sa Boga brigal.". * "Angel! Da, da, kapitan, to jc pravi blagoalov. Saj jih dosti vse življenja molil da bi prišel kak dober duh in jih popeljal na pra-*o pot!" "No. jaz imam takega," je izjavil kapitan določno. "Toda prišli bodo tudi dnevi nemira in dvoma 'Menite?" Je vprsAal kapitan s pomislekom na obrazu. "Seveda, toda nazsdnje bo so-pet vse dobro. Poznem to, sem vso xsms doživela." "Rea Je, to ste. Torej, ali bi me hoteli predstaviti vašemu pridigarju?'* "Pa le kako rada! Dolgo se» ju smo ta način oznaet^H kib številk povzeli od Nomefl Angleškem rabijo isti načinj Amerikancih in Francozih številke imajo drug pometi. Milijon pomen j a povsod ¡>tvar: tisočkrat ti^e. nastaja v večjih številkah. Francozih in Amerikancih I pomenja bilijon (oziroma fo ski "milliard")t tisoč milijo trilijon: tisoč bilijonov: kvad jon; tisoč trilijonov, itd. Prij gležih, Nemcih in tako tudij nas v starem kraju znali bij milijon milijonov; trilijon:] jon bilijonov; kvodrilijon: I jon trilijonov, itd. Skratka j lika jc v tem, da za razi med številkami 'milijon, | trilijon, kvadrilijon, k vini itd." velja pri Amerikan<| I Francozih množilec 1000, pri | gležih in Nemcih pa rano 1,000,000. Številko s šestimi nielamil moUsovo nadvse prisrčno in se je veselil, da «e je sezuanil tudi s kapitanom. , * "Gospod pastor," je začel Sam jčeljaje, — kar mirno tukaj osta-t v J*»**" kraJu P* znsči nite. gospa Himmonsovat — go- lli°n milUonov^l^^tareni spod župnik, moja stara prijateljica tu mi pravi, da že« vse veste. Vprašanje je sedaj: "Kako hitro lahko naperite to storijo?" {Častit» gosp6d.se jc zdrknil pri iyazu f's|orjija'J v» sveti zadevi, toda premagal se* jé in odgovoril prijazng&ffc* .«ČL«;*'.'i, V * 1 "Prva priložuost bi bila prvo nedeljo prihodnjega meseca, in srečnega t>e Štejem sprejeti v naše naročje ¿loveka, čigar vredne lastnosti jc paša ljubljena sestra Himmons tfcko slavila. In veselje bo v nebesih nad enim grešnikom, ki sc kesa — —'» , "Žc db&rb, gospod pastor,", ga je prekinil kApitan, zvijaje se od zadrege sem ter tja,'' Že dobro, toda ali prej nimate toliko časa, da bi človeka poročili 1" "Poročil!" jc vzkliknil duhovnik in pogledal madamo Himmon-sovo vprašaj oče. " Poročil!??/ jc vpila te in obupno strmela v Sama. O, kaj naj «daj počnem? Mialila*sem, da aem vemo povsod milijon. Stev vas spokorils, in sem to ie povsod devetimi ničlsmi zovemo v pripovedovala." riki bilijon, na Francoskem Kapitan sé je začel krohotatl,' Jardo ali bilijon, na Angl da so se mize in stoli majali, in tu-1 tisoč milijonov in ns Nd dl sveti mož se je smejal, ko Je milijardo. Številko z 12 spoznal nesporazumljcnje. Samo zovemo v Ameriki in ns| uboga madame Simmons sc je spu- »kem trilijon, na Anple&ei stila v jok. m Nemškem bilijon. Htev ♦ "Ljuba moja dobra atarka," je 15 ničlami zovemo v Am« rekel kapitan, "žal mi je. da sem «» Francoskem kvadrilij vae tako razočaraj, toda drugo s*' Angleškem tisoč bilijonov t drugim, kakor veste. Kadar boste Nemškem bilijardo. Kadar šele mojega angela videli, porečete, da sem na najboljši poti, da sam poatanem angel — mialim. Ana ji je ime — Ana Mai, in avojo ladjo sem po njej prekrstil. Nikar si tako k srcu ne .ženite, pokažem vam tudi staro škatlo, na novo prepleskano in z imenom "Ana Mai" naslikanim na njej, koder je bilo kaj prostora." Toda dobra stara žena je oqgio-mer vila roke in vpila pri tem: 4 Moje dobro delo je docela uničeno — docela uničeno!" — Slednjič se Je daal pomiriti ter domov spremiti In nekaj dni po zneje je prišla smehljaje in v isti praznični obleki na poroko Sama Toppieja.» * "I ci in Angleži rabijo besedo lijon" (številko s 18 ničlami)] številka odgovarja na skem in v Ameriki "ki m« »» nu . ZA KUHANJE PIV/ DOMA imamo v saloft slad, him In vae druf« potrebščina. Po LuKnT^SdioVe najboljXTV nejfti. Dobiti J« tudi zbirko steklenic in rasnth loneev, Iti Mi vam dostavimo naročilo Iti, točno v vae kraje. Groeerljam, sladiiiarjam In J dajalne Železnine damo prime pust pri večjih naročilih, informacije nas ' FRANK OGLAR, •401 Sup«rl«r Avmu«. Clt« DOLGOČASNEGA 2IMSKCGA MAČKA DMv takle» vtoMta w kot. «ko •< twra«tto prsvt cfaiaat aaif«twal VlCTOS fon tn prav« il*«mki ptoito. a»lk». v»14k« tn »«tj« teto Vietap * brcipUinl ««aik M. w IVAN PAJK, 24 Mala St., Co«.m.uKh. P. Oa J« «4ial at«v*«M v v«l Aaicrtkt. ki taia «Uroku» »t«m » Vletor U«tfM EMIL KISS, MNKIR, IM -W Aw, N«w York CHy u««aM*i|MM Ui« taaa. Uplača I«to? anerikuiki dtlar V vrnk krajih JUGOSLAVIJE ps poŠti bi brsoJavne. Pišite po e«iAu . D*mmUmm rajaba I« breja, (affMsvtto). p.t-uki lèétttk. Polti i« a» 4«nar « «Url brej. EMIL KISS, BANKIR, IM-tad Ara . Nn Ye* CHy AKO STE TUDI VI I raad onimi rojaki, ki so nsmenjenl Vrtarl kraj na pomlad, j«- » ^ korirt, da pišeta naši mdkl za pojasniU In jI poverit« v* t-»«^ posle. Te bo se Vaa pomenilo naj Sol ji o postrežbo, zaradi kater« naše tvrdka »ploino znana in priporočana! Imejte to na uma. RAVNO TAKO JE V VAiO KORIST, ako nam P»%*rtS ' pode, ki ao v irezi s dobavo Vaših »orodnlkov ia prijatelji '»■ rrfa kraja. Naša tvrdlu Vam bo IsdelaU potrebne ujavt^ vi U). poftlaia kart«, nudila pomoč ob prihodu v Ne* JJtrkJT kakor ]e to atortta še aa šUvtln« drag» rojake, od kat*nh mnogi javno zahvalili sa točno poatrrlbo! POŠILJANJE DENARJA. svoje lastne trese s p<*to ti** Naša banka v*vj% i«psne • • m e^ ■ m ■■ * UisaH bankami v atarsm kraj« In naS« poiUJatrr S« aUrljtne l>r*)' na dom aU zadnjo po »to brez raakega odbitka. Naš« eent »o ^ najnlijlml. . Vae pošUJetve as naksirjo po cenah on*r« dne, ko mi po poM. ali potom brzojaven» P»'^ ¡■šetelr po f Denar psMUnmo sli po direktnem breojavu. I Hi P«éilJa»o dolarje tn brseJ«vno. Ze obilna naročila se v Jugoslavijo ln Vam priporoča > SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CESA^ 70 — M A v«., Now York, N. Y