Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 16. maja 1929.
¿ter. 40. Letnik LX1X. [Sol. leto 1928/29¡
íelis
Uredništvo In uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Članstvo in organizacija.
Namen udruženja je ujedinjenj. moči celokupnega jugoslovenskega učiteljstva na podlagi državljanske in z< jamstvom poli» tične in verske svobode, za gojitev dušev* nih sposobnosti, materijalnih razmer^ ka* kor tudi napredovanje in obrambo maral* nih in pravnih odnošajev članov ter kultur* nih interesov naroda na podlagi enakoprav* nosti, socialne pravičnosti in demokra« tizma. (Čl. II. pravil UJU).
Dolžnost vsakega člana je da pazi na izvrševanje društvenega namena. Ne zado« st-uje, da izvoli članstvo na občnem zboru svoj odbor, ki mu naloži vso skrb za dru* štveno delovanje, marveč 'vsakega članai dolžnost je, da- pazljivo .zasleduje delo in se pridno udeležuje društvenega delovanja. Tega mu ne nalagajo samo pravila, marveč je to njegova moraliena dolžnost in ga k temu isiii stanovska zavednost. . Vse dru* štveno delovanje pri «okrajnih učiteljskih društvih se obravnava ^na .društvenih ilzbo« rovanjih. Dobro obiskana zborovanj«', stvarna debata v stanovskih zadevah in do« bra predavanj® na istih so najlepše zrcalo stanovske zavednosti 'in zrelosti ¡članstva za organizacijo. Slab obisk, malo ali pa sploh nikake debate pa je zelo slaboi spriče/alo za članstvo dotičnega društva, ki jasno pri« ča, da se članstvo ne- zaveda svojih dolž« nosti napram organizaciji in nlapram svo* jemu lastnemu stanu.
Agilen in vesten odbor ne znači mnogo. Brez podpore in sodelovanja članstva ne bi nobeden odbor ničesar dosegel. V skuono* ¿ti je moč. — In tudi naša organizacija ne bo mogla doseči nikakih uspehov z ozirom na naše moralno in materijalno stal;šoe, ako bode članstvo 'prepustilo vsa delo in vso skrb le odborom. — Odbor je bil in ostane samo društveni izvršilni <organ, ki izvršuje sklepe in nasvete -članstva. Le ini* eiiativnost članstva podžiga odbor k delu, indolenca in brezbrižnost članstva pa ub;ja ambicijo še tako agilnega odbora.
Pravila naše celotne organizacije in tudi pravila posameznih društev ne pred« videvajo podpornih članov, ki bi plačevali samo članarino, marveč vsako okrajno uči« teljsko društvo iz- ¡katerih obstoja pelotna organizacija, potrebuje agilnih in iniciativ« nih članov, ki bodo vsi sodelovali v borbi organizacije za dobrobit učiteljskega stanu in s tem za dobrobit vsakega posameznika. Ni ga med nami člana, ki bi trdil, da so naše materijalne Razmere, tako sijajne, dai se nam ni treba več brigati za kako izbolj« Sanje. In 1 tudi mnogo drugih fcahtev ima učiteljski stan, ki jih bomo dosegli le z močno stanovsko organizacijo. Močna pa bo naša organizacija le tedaj, če bo v njej siodelovalo vse članstvo, a ne sfeimo s plače* vanjem članarine — dasi spada tudi to k članskim dolžnojstim, in smatra vsak vesten član to kot saimoobsebi umevno — jnarveč z aktivnim sodelovanjem vsakega posamez* nega člana.
Le ako izvršuje članstvo vse svoje dolž« nosti napram skupni organizaciji sme upra« vičeno zahtevati od iste, da ta izvršuje svo* je dolžnosti napram njemu.
Naša organizacija pa doseže svoj smo* ter — to je naš skupni smoter, ki sem ga zgoraj navedel — le tedaj, ako združuje v sebi disciplinirano in inicijativno članstvo, ki je vedno in povsod pripravljeno sodelo* vati za moralne in materijalne koristi celo* kupnega učiteljskega stanu, šole in naroda. Zavedali se moramo dejstva, da je članstvo organizacija in da brez članstva ne more obstojati nobena organizacija. Za vse uspe* he in neuspehe je soodgovorno članstvo, kajti iod njegovega ¡sodelovanja in pazlji* vega zasledovanja vseh dogodkov, ki so v prid ali v kvar našemu stanu in s tem vsa* kem-u posamezniku, so odvisni vsi uspehi in
LISTEK Učiteljski pevski zbor v Ptuju
8. maja 1929.
Koncert učiteljskega pevskega zbora v Ptuju je nov dokaz, kaj zmore naš stan, če zbere svoje zdrave moči in si postavi cilj, ki ga hoče doseči. Načrt, da bi šel zbor v Ptuj, s. je pojavljal vedno zopet, a vedno zopet so prihajale ovire: daljava in prenočišči za pevce. Tako so poskusi drug za drugim pa* dali v vodo.
Ko pa se je ptujsko učiteljsko društvo o priliki praznovanja šestdesetletnice svoje* ga obstoja zavzelo tudi za prireditev kon* certa j; postalo mogoče, kar se je zdelo prej nemogoče. Aranžma v rokah odbora ptuj* skega učiteljskega društva je našel sredstva, da je pevski zbor nastopil brez vsakršnega rizika. Že dolgo ni bila neverjetno draga dvorana — menda edina za slične prireditve — tako polna, kakor na predvečer Vnebo*
neuspehi, .oziroma i pravočasne intervencije, v prilog ali proti kakemu ukrepu.
Tega dejstva naj bi se zavedali pred* vsem oni člani, ki jih ni skoro nikoli na zborovanja, oziroma če na isto pridejo, no smatrajo za potrebno udeležiti se debate, odnosno staviti kake pozitivne predloge», pač pa vedo mnogo povedati o neuspehih oziroma slabih ukrepih organizacije po go* stilnah, v družbi med stanovskimi tovariši in kar je pa najbolj žalostno tudi v družbi ljudi, ki jih naša organizacija prav nič ne zanima in ki nimajo z našim .stanom nika» k;h stikov.
Ker sem se že dotaknil izvrševanja članskih dolžnosti učitelja napram lastni stanovski organizaciji, ne morem preiti pre* ko dejstva, kako marljivo in delavno je ravno učiteljstvo kot članstvo najrazličnej« ših drugih društev in organizacij. Mislim, da ga ni društva v Sloveniji, ki ne bi imelo v svojem članskem seznamu tudi učiteljev. Mislim tu. seveda le prosvetna, humana, kulturna in športna društva.In v vseh teh društvih se udejstvuje ravno učiteljstvo, kot najmarljivejše članstvo. Seveda prednjači tudi v tem oziru podeželsko učiteljstvo, a tudi mestno ne zaostaja dosti. Za vse mo* goče sestanke, je dovolj časa, za par ur me* sečno, ki naj bi bile posvečene lastni sta» novski organizaciji, pa ni časa.
Poglejmo po Sloveniji, koliko lepih in tudi mogočnih društvenih domov priča o delavnosti Članstva in med najagilnejšim članstvom je bilo vedno učiteljstvo. Koliko potnih kapelj, koliko truda, moralne sile in tudi koliko materijalnih žrtev učiteljstva je zazidanih v teh domovih — in svoj lastni učiteljski dom pa zidamo že polnih 35 let in ga bomo postavljali še 30 let, ako bode učiteljstvo še nadalje pljuvalo v svojo last* no skledo na tak način kot se vrši zadnji čas.
Ko je pretila učiteljstvu nevarnost, da bo prikrajšano v enem ali drugem oziru, tedaj so se zbrali navadno vsi, razun neka* terih izjem in to so bili poklicni zajedavci, ki pa so še vedno le uživali plodove truda drugih. V skrajnem momentu se je reševalo, kar se- je rešiti dalo. A članstvo bi moralo stalno stati na braniku svojih pridobljenih pravic in v borbi za izboljšanje sedanjega položaja. Nespametno je prepuščati samo odborom vso inicijativnost vse delo in vso odgovornost in v slučaju, da odboru nekaj spodleti, je pa ta zato tukaj, da lopne član* stvo po njem z velikim loparjem. Zavedati se moramo v naprej, da ima vse članstvo vtendar sveč Ivpogleda v poedine stvari in več inicijativnosti, nego 8 članov odbora. Star je pregovor, da več glav več ve in rav* no radi tega so potrebna zborovanja in tudi radi tega se mora članstvo zborovanj ude* leževati, kajti le živahno društveno delova» nje bo privedlo do pozitivnih uspehov, a desinteresiranost in zanemarjanje društven nega življenja pa ne bo rodilo uspehov —• a zvonenje po toči bo tedaj prepozno.
Mnogo je ostrih besed, a pasti so mo* rale v interesu naše organizacije — premi* slite besede dobro, potem pa sodite sebe, če pa tega ne morete, sodite one, ki delajo za vas in često — mesto vas!
V. M.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Plccoli-Ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otrok©. — Naročila točno po povzetju.
hoda in to v delavnik. Res je velik del po* slušalcev sestojal iz učiteljstva, a videli smo prisoten tudi ves Ptuj. Ni le dober sloves zbora vzrok lepega obiska pri koncertu, am* pak predvsem organizirano delo, volja uči* teljstva, da se doseže uspeh.
Koncertni spored ni bil obširen. Čuli smo mnenje, da je bil celo prekratek. Tudi pesmi so ugajale različno. Poleg poroglji* vega »Strašila vrabcev«, Stolzerjevih in Ada* mičevih umetnih skladb so- se izvajale naj* enostavnejše narodne pesmice, tako, da bi pač vsakdo nekaj dobil. Koliko je zbor ustre* gel. je drugo vprašanje. Priznanje ni izostalo, da je izvajanje dovršeno. Zbor zmore stvari, ki jih drugi menda tudi zgolj fizično ne zmo« lejo. Od vaje na vlak, po petih urah vožnje h kratki skušnji in nato brez oddiha spet k nastopu, to je tlaka. Spet so bile pevke, ki so- nosile več žrtev in odnesle venec večera. Tudi naš Kumar, danes najbolj popularni dirigent slovenskega ljudstva, je bil mnogo pozdravljan radi svojih neizčrpnih moči.
Po koncertu smo imeli s tovariši iz ptuj* skega okraja in z nekaterimi odličnimi pri* jatelji učiteljstva zelo animiran družabni ve*
Splošne vesti.
—	t Dr. Vojislav Bakič. Dne 30. aprila je umrl v Beogradu v častitljivi starosti 82 let dr. Vojislav Bakič, profesor pedagogike in pedagoški pisatelj. — Ravno na prvega maja na praznik vračajoče se pomladi' so-položili k večnemu počitku enega največjih sodobnih srbskih pedagogov. — Dr. Vo-ji* slav Bakič je bil rojen 22. avgusta 1. 1847. v Perni v primors!ko«krajiški oblasti, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. L. 1868. je do* vršil realko v Karlovcu in 1. 1869. pa učite* 1 j išče v Somboru. Od 1. 1870.—1874. je študl* ral filozofijo in pedagogiko na univerzi v Hei« d-elbergu in v Lipskem, a doktorski izpit je položil v Lipskem. V letih 1875. do- konca 1892. je bil profesor in ravnatelj učiteljišča v Kragujevcu in Beogradu, Ikjer je (postal profesor pedagogike na Veliki šoli in ostal tamkaj do 1. 1905. Med tem časom je bil tudi eno leto načelnik ministrstva prosvete. De* loval je tudi' kot član in predsednik v Glav* nem prosvetnem svetu nad- dvajset let. — Kmalu po 1. 1869. je začel pisati razne peda* goške članke v vseh srbskih pedagoških Ii* stih. — Iz njegovih člankov v »Vaspitaču«, ki so ponatisnjeni je nastala knjiga »P.da* goško isku-stvo«. (Beograd 1909.). — Razun tega je napisal tudi: 1. Rousseau's Padago* gik, Leipzig 1874.; 2. Opšta nauka o vaspita* nju, Beogracl 1879.; 3. Primenjena nauka- o vaspitanju Beograd 1878.; 4. Pouke o vas* pitanju dece u roditeljskoj kuči, Sombor 1880.; 5. O karakteru i obraz-ovanju- karalk* ternosti, Beograd, 1887.; 6. O vaspitnom pr-ii* lagodivanju, Beograd 1893.; 7. O narodnim 1 prosvetnim idealima, Beograd 1898.; 8. Opšta pedagogika, Beograd 1897.; 9. Posebna pe* dagogika. Beograd 1901.; 10. Srpsko rodoljub* lje i otačastvoljublje, Beograd 1910.; 11. Mo* ralni život u ratu i u miru, Beograd 1920. — Pokojnik je bil nele eden izmed prvih, tem« več po svojem Iknjiževnem delovanju tudi najplod-ovitejsli ' srpski pedagog, ki je dal prvi svojem narodu v pedagoški književ* nosti pravo sistematično delo splošne in specielne pedagogike. — Mnogo profesorjev in (učiteljev, njegovih učencev., je preizku* silo v praksi njegovo pedagogiko -iin njege* vo reformatorsko delo, na polju šolstva je pognalo globoke korenine in srbska šola sc je dvigala in s tem dvigom je rastel sloves dr. Vojislava Bakiča velikega srbskega pe* dagoga. Vsa srbska javnost, predvsem uči* teljski krogi občutijo bridko izgubo, ki jih je' zadela s smrtjo- dr. Vojislava Bakiča in tudi mi podajamo srbskim tovarišem v so* žalje roko in kličemo v počastitev spomina velikega moža: »Slava!«	V. M.
—	Podrobnosti o narodnih šolah. »Slo« venec« poroča: Narodne šole se morajo otvo* riti tam, kjer je v okolišu 4 km najmanj 30 šoloobveznih otrok. Vsak kraj, kjer je ena ali več šol skupaj, tvori šolsko občino, ki ima krajevni šolski odbor. Politične- občine imajo med drugim dolžnost da preskrbijo potrebno zemljišče, šolski vrt, učiteljska sta* novanja, dalje morajo zgraditi šolsko stav* bo, nabaviti opravo in učila, skrbeti za kur* javo in razsvetljavo, za šolo in učiteljstvo, skrbeti za ureditev šolskega kopališča in po« liklinike. Šolski proračun sestavlja šolski od* bor, ki ga predloži po okrajnem šolskem nadzorniku oblastnemu šolskemu odboru. Ko ga ta odobri, se predloži politični občini, da ga vstavi v svoj proračun. Če bi politična občina ne- hotela sprejeti proračuna, jo la* hko prisili prosvetna -oblast po upravi držav* ne oblasti. Učenci, ki hočejo na srednjo šolo, morajo dovršiti četrti razred osnovne šole. Učnega načrta osnutek nima, ampak ga bo izdelal glavni prosvetni svet. Tudi po* samezni predmeti se še niso določili. Vendar je razvidno, da bo število tedenskih ur v posameznih razredih 24 do 28 ur. Glede vodstva šole,* ostane vse nespremenj.no. (200 Din enoraz., 20 Din za vsak nadaljnji razred).
čer. Kdor je le mogel, je pozabil svoje gorje. Dobra volja, smeh, petje, na vratih pretesne dvorane pa sama radost za stražo! Zato se oficielni del nikakor ni mogel prav uveljaviti poleg nec-ficielnega.
Tovariš Jurko se je z lepo besedo spomnil dveh »biserov«, ki sta povzdignila pevski praznik. Napil je navzočima sklada* teljema Adamiču in Kosiju na kar sta se oba odzvala. G. Adamič je povedal nekaj pohvalnih besed posebno altom (bognedaj, da bi jim bili nevoščljivi!) in je izjavil, da je ponosen na svoj; stvari, če so izvajane, kakor doseže to Kumar. Tov. Kosi je skrom* no odklanjal, da ga imenujejo istočasno z g. Adamičem, ker da je komaj njegov učenec.
Nato je izpregovoril nekaj pozdravnih besed tov. Šestan, nadvse pozorni predsed* nilk ptujskega učiteljskega društva. Kakor je Kumar kot neutrudljiv kulturni delavec prepotoval bodoči d. 1 naše domovine, tako naj bi šel tudi k Bolgarom, s katerimi nas veže ista kri. Pozdravlja njega, zborovega predsednika Sežuna, pa tudi vse pevce in pevke, ki jim želi, da bi odnesli iz Ptuja naj* prijetnejših spominov iz onega Ptuja, kjer
—	Nadzorniška konferenca za ljubljan* sko oblast se je vršila v sredo dne 15. maja.
—	9. številka »Popotnika« izide z zaksč*
nenjem. Povzročilo ga je zbiranje gradiva- z dunajskega potovanja, deloma pa obilno delo v tiskarni. Sigurno pa bo številka takoj po Binkoštih razposlana članstvu. — Uredništvo.
—	Načrt novega osnovnošolskega za* kiona. »Slovenec« poroča: Šolski zakon, ki se nahaja pri pravosodnem ministru, obsega nadalje te določbe: Stanovanje za učitelje mora biti zdravo in obsegati za učitelja sain* ca sobo in kuhinjo, za poročenega učitelja dve sobi in kuhinjo, klet in shrambo. (Ne odgovarja. — Uredn.) — Učnih predmetov je 14: srbsko*hrvatsko*slovenski jezik, na* rodna zgodovina, zemljepis domače države, računstvo', osnovna geometrija, praktično go* spodarstvo, zdravstvo domoznanstvo, dr* žavljanske pravice in dolžnosti, ženska ročna dela, risanje, lepopis, petje, telovadba, pri* rodoslovje. — Verouk, kot smo že javili, je izven predmetov (Ne odgovarja je med predmeti. — Uredn.); je pa obvezen in ga poučujejo duhovniki ali učitelji, kalk-or to želi večina staršev d-otične veroizpovedi. Kjer ni za ta slučaj učitelja, pa poučujejo duhovniki. Kjer ni ne enega ne drugega, po* učujejo verouk druge pripravne osebe. Vero* učitelji bodo položili poseben veroučiteljski izpit. Veroučitelje- razrešuje prosvetni mini« ster na predlog šolskega nadzornika, če nji« hovo delo ne odgovarja vzgojnim načelom in njegovo obnašanje v šoli in izven nje ni v skladu s cilji narodna šc-le. Učni načrt in program za verouk predpisuje in odobruje učne knjige prosvetni minister po zaslišanju pristojne cerkvene oblasti. — Manjšinsko šolstvo. Pouk se vrši v državnem jeziku. V krajih, kjer se nahaja v precejšnjem številu tuje prebivalstvo-, se bodo za njihovo deco otvorili posebni oddelki, ki sc stopnjema la* hko strnejo v posebne šole. V teh oddelkih je učni jezik v 1. in 2. razredu materinski, v 3. in 4. je državni jezik obvezen predmet. V višjem razredu, odnosno- nadaljnja štiri leta pa se vrši izobrazba brez izjeme v državnem jeziku. Druge narodnosti bodo imele svoj jezik kot predmet, če je dovolj uč.ncev. — V narodni šoli se uporabljajo samo učne knjige državne izdaje. Druga izobraževalna sredstva so lahko državne ali zasebne izdaje. — Šolsko leto traja od začetka septembra do konca junija. Če gospodarske in klimatične razmere temu nasprotujejo, lahko prosvetni minister odredi drugačne počitnice. Otroci, ki so dopolnili do 1. septembra šest let se vpisujejo v šolo. Spričevala se izdajajo dva* krat, v januarju in v juniju. (Ne odgovarja, je izpremenjeno. — Uredn.) — Učiteljstvo je ali začasno ali stalno. Stalni so tisti, ki so položili praktični izpit. Ta se lahko polaga po dveh letih. Učitelji, ki najkasneje v štirih letih ne položijo tega izpita, ne morejo več ostati v državni službi. Učitelj, ki j.- bil iz* ven službe več 'kot -tri in manj kot deset let, se lahko ponovno sprejme nazaj, ako po* novno naredi praktični izpit. — Za časa šole se premestitve na podlagi prošnje ne morejo izvesti. V mestih, kjer so vseučilišča, smejo kompet-irati na mesta samo tisti, ki imajo najmanj 12 let, na druga mesta pa tisti, k* imajo najmanj 9 uspešnih službenih let. V krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev šole, pa je tam najmanj 15 do 20 otrok, se otvori začasna šolska postaja ali ambulančna šola: (Je izpremenjeno. — Uredn.) Pouk se vrši v prvem razredu trikrat na teden. V ambu* lančn-ih šolah traja pouk 5 mesecev. Tudi za te vrste šole preskrbi sredstva občina. — Za tiste, ki so v svojem življenju -ostali brez šole, se ustanovijo analfabetski tečaji. Go* sp-odinjske šole vzdržuje država. Vanjo se sprejemajo ženske od 16. do 40. leta. (Ne odgovarja. — Uredn.) — Učiteljem je prepo* vedano iskati postranskega zaslužkai. Za žu* pana in šefa finančne uprave, ki bi ne izvr* seval finančnih obveznosti po tem zakonu, kolikor gredo na breme občine, je določena kazen od 500 do 20.000 Din in eventuelno tudi odpust iz državne službe. (Ni maksimi*
so pred dvajsetimi leti smatrali za izzivanje, če se je prikazal slovenski intelektualec.
Naglo je prešel večer. Pevski zbor je imel zadoščenje, da je uvrstil med svoje ljudske koncerte novega delovnega leta še enega, in sicer enega izmed težko izvedlji* vih. Ob poldveh ponoči je pevska četa od* hajala iz Ptuja, da gre z vlakom solncu na* sproti. Bitka je bila izbojevana in kdo bi zdaj tehtal napore! Čas bi bil, da bi vojska pospala, a kaj, ko pa je koncert izzvenel: Hajcla spat! — Ja nejdem, ja nisem pospa* na! Ni bila noč in ni bilo jutro; v somralku smo medleli, vsak po svojih močeh in se sa* mi sebi posmeh-ovali: Kako pa če bi šli ne* koliko delj kot do Ptuja, recimo pod pla* nine kraljeviča Marka! Kje bi vzeli potrebne meči za junačevanje?!
S prvim solncem smo došli na cilj. Jaz, ki sem vso noč strmel v zvezde, sem prišel do- zalključka, da je človek vedno hvaležen za prijazno besedo in da tudi neprijazna ni neprijetna, ako le pride iz lepih ust.
rano. — Uredn.) — Dokler se ne, izvrši raz» delitev države na oblasti, bo prosvetno mi* nistrstvo določilo prosvetne oblasti v spo» razumu s predsednikom vlade. Veroučitelji, ki niso stalni po zakonu o državnih uradni» kih, se odpustijo. — Projdkt komisije mini* strstva prosvete se razlikuje od poročil, ki jih prinašajo dnevni listi. Poročila dnevnih listov so v marsičem pretirana.
—	Za verski pouk. Za verski pouk si vrše pogajanja med cerkveno»političnimi in državnoipolitičnimi krogi. |Cerkveno*politič» ni krogi neprestano intervenirajo v tej za* devi ter zavzemajo sledeča stališča: Musli» mani so intervenirali v sledečem pravcu: Reis»ul»ulema je posredoval pri vladi za iz* enačenje verskega pouka muslimanov v vsej državi. V muslimanske šole naj se uvede la» tinica, oziroma cirilica ter poučuje musli» manska deca v srbohrvatskem jeziku in ne kakor doslej v arabskem ali turškem. — Vprašanje verouka v osnovnih šolah tvori predmet živahne izmenjave misli med kato» liškim in pravoslavnim episkopatom, ki na» meravata nadaljevati svojo akcijo za popol* no uveljavljenje načela, da spada verouk v šolski učni načrt. Ministrstvo prosvete je iz» delalo kompromisni predlog, po katerem naj bi verouk ostal sicer obligaten predmet v osnovnih šolah, vendar naj bi zanj skrbele cerkve, t. j. nosijo vse stroške, plačujejo ka» tehete itd. Učne knjige pa naj bi odobravalo ministrstvo pravde, v katerega resort spa» dajo verske zadeve. Episkopat ta predlog odločno odklanja. V Zagrebu se je vršila konferenca zagrebškega nadškofa dr. Bau» erja in beograjskega škofa Rodiča, ki ji je prisostvoval tudi novi dubrovniški škof Ca« revič, ki je bil nekaj dni pred tem v Beo» gradu konferiral v ministrstvu prosvete o novem šolskem zakonu. Na zagrebški kon» ferenci so bile odobrene smernice za nadalj» njo akcijo pravoslavnega in katoliškega epi* skopata v tej zadevi. Nadškof Rodič se je nato odpeljal v Beograd ter se sestane s predstavniki pravoslavne cerkve. Zaprosil Je s pravoslavnim vladiko dr. Letico za avdijen» co pri kralju, kjer nameravata obrazložiti sta* lišče pravoslavne in katoliške cerkve na* pram projektu novega šolskega zakona. Oba zastopnika velikih institucij hočeta še en» krat spričo zbranega materijala poudariti načelno stališče katoliške in pravoslavne cer» kve, zlasti pa predložiti zahteve h konkrel» nemu načrtu ljudskošolskega zakona, zlasti k točki, ki govori o verskem pouku, o plače* vanju duhovnikov, ki poučujejo verouk, in o 'ukinitvi zasebnih šol. — Beograj» ski nadškof dr. Rafael Rodič je posetil tudi ministra prosvete in mu izročil sporne* nico jugosloven^kega episkopata, ki zahteva, naj se razveljavi odredba ministra prosvete, ^ katerim odreja, da vrše pouk veronauka v Vojvodini posvetni učitelji. Minister pro* svete je1 opozoril nadškofa, da sloni ta od* redba na srbijanskem zakonu od leta 1904., ki je bil razširjen na Vojvodino. Zatem je dejal, da določbe konkordata med Vatika» nom in Srbijo iz leta 1914. ne veljajo v tem primeru, ker je konkordat mednarodna po» godba med Srbijo in Sv. stolico in zato ne more veljati za Vojvodino. Končno je mini* ster prosvete pristavil da to stanje ne bo dolgo trajalo, ker bo v kratkem sprejet za» kon o osnovnih šolah, ki bo tudi to vpraša» nje uredil. Nadškof Rodič je obrazložil mi* nistru stališče katoliške cerkve glede ljud» skošolskega zakona, ki mora zajamčiti ka» toliški cerkvi oni vpliv na vzgojo mladine, ki ji pripada po njeni misiji. Minister pro» svete g. Maksimovič je odvrnil, da načrt ljudskošolskega zakona še ni končan.
—	Borba za verski pouk in privatne šole. Osrednji Hrvatski katoliški narodni savez (centrala katoliške akcije) je poslal Nj. Vel. kralju brzojavko, v kateri govori o novem načrtu ljudskošolskega zakona ter pravi med drugim: Ne ozirati se in ne spoštovati bitne pravice posameznih ver, da smejo poučevati verouk, bi pomenjalo praktično kršitev nji« hove svobode udejstvovanja in vesti; to bi pomenjalo kršitev osnovnih pogojev verske strpnosti in ravnopravrtosti; pomenjalo bi, izzivati nova trenja in nesoglasja; pomenjalo bi, rušiti mir in socialni red, izzivati nepo» trebni kulturni boj, ki ni najmanj v interesu splošnega pomirjenja duhov niti obče konso» lidacije javnih razmer v naši državi. Radi tega prosi KNS Nj. Vel. kralja, da ne da prej novemu zakonu sankcije, dokler se ne sprej» mejo vanj potrebne korekture, in sicer: 1. Možnost ustanavljanja' zasebnih ljudskih šol po javnih verskih ustanovah od zakona priznanih veroizpovedi. 2. Verouk morajo
poučevati duhovniki priznanih veroizpovedi, bodisi kot samostojni učitelji ali od prosvet» nega ministra nameščeni po predlogu pristoj» nih duhovnih oblasti. 3. Pristojne duhovne oblasti imajo pravico nadzorovanja verskega pouka neposredno ali po svojih delegatih. 4. Postavljanje in premeščanje veroučiteljev mor,a* prosvetni minister izvršiti po predlogu in poprejšnjem sporazumu s pristojnimi du» hovnimi oblastmi. Zaupajoč v neomajno za» vzetost Vašega Veličanstva za dobro naše narodne države, da' se v vsakem pogledu čim bolj konsolidira in da se zagotovi med,seboj» na bratovska ljubezen in znanost brez ozira na verske in plemenske razlike, posebno pa, da se zagotovi etično»moralni temelj vseh slojev prebivalstva naše države. Ta je edino mogoč na podlagi globokega verskega pre» pričanja in pozitivne vere, k;i predpostavlja nesporno odgovornost v vesti pred nepre» varljivim in transcendentnim sodnikom več» ne božje pravice. Vaše Veličanstvo z naj» večjo vdanostjo prosimo, da s svojo zakono» dajno oblastjo podeli sankcijo ljudskošol» skemu zakonu šele takrat, ko se bodo uva» ževale zgoraj omenjene korekture, — Za KNS: Predsednik Markulin, tajnik (Deželic sin.
Mladinska Matica.
Z nekaterih šol nam prihajajo š<» vedno naročila. Kakor smo že ponovno sporočili, se na naročila, došla nam po 25. aprilu ne moremo več ozirati. Žal nam je, da ne mo» remo tem zakasnelim naročnikom več ustre» či. Če smo hoteli knjige pravočasno tiskati, je bilo nujno potrebno, da smo fiksirali na» ■ klado po stanju 25. aprila. Vsem, ki so se oglasili po tem roku in nakazali denar za te zakasnele naročitve, bomo te zneske vrnili. Toliko v znanje, da obvarujemo take na» ročnike pred nepotrebnim trudom in stroški.
VSEM POVERJENIKOM, KI 6E «H TIČE.
Dne 13. maja imamo še vedno za preko 500 članov nakazanega denarja, ne da bi prejeli od poverjenikov niti na poštnih po» ložnicah, niti na dopisnici ali pa direktno s predloženimi ^naročilnicami sporočeno jko» liko in kakšne izvode žele dotične šole. Če ne dobimo v najkrajšem času natančnih po* jasnil o nakazanih zneskih, bomo ekspedirali na te šole odgovarjajoče število broširanih izivodov. Na tozadevne reklamacije se ne bomo mogli ozirati.
^DOLŽNIKOM MLADINSKE MATICE.
Do 13. maja ima uprava naročenih prt» bližno 600 članov, za katere nismo še prejeli nikakih nakazil.
Kdor ne poravna svojih obveznosti vsaj do 20. maja — kakor smo poudarili že v zadnji številki (»Učit. Tovariša« — ne bo sploh prejel knjig, tudi če bi jih hotel po» zneje plačati. V takih slučajih bi odstopili knjige onim zapoznelim naročnikom, ki so do 20. maja nakazali dolžne zneske.
Po sklepu lista.
! r=> BELOKRANJSKO UČITELJSKO, DRUŠTVO zboruje 25. maja 1929 v Semiču. Z zborovanjem je združen prostovoljni izlet na Vrčice; odhod s semiškega: kolodvora ob 5"30 uri. Ob 11. uri pričetek zborovanja z običajnim dnevnim redom in referatoma tov. Podržaja o Bnegantovem elementarnem razredu in tov. Sumpererja o vzgoji najšir» ših plasti našega naroda. Eventuelni pred» logi naj se izroče predsedniku pred zboro» vanjem. Tovariš Kregelj vabi vse tovariše pevce in pevke, naj prineso s seboj dru» štvene note. Poizkusimo ustvariti lasten pevski zbor! Radi obeda javite svojo ude* ležbo tov. Riglerju. Udeležba častna zadeva stanovske zavednosti! — LjuhSč Maitko, t. č. predsednik.
— Izplačilo preostalih Uradniških razlik in invalidninskih zadstanlkov. Minister fi* nanc dr. Švrljuga je podpisal sklep o izpla» ¡•Šilu zaostankov držaivriim Uslužbencem lin invalidom. V smislu tega sklepa je bila od» poslana pristojnim oblastem okrožnica, ki odreja, naj se na osnovi paragrafa 4. zak.' o monopolskem posojilu za likvidacijo dr» žavnih obvez iz prejšnjih let do 31. marca 1928 čisti izkupiček II. in III. traše tega monopolskega posojila, ki je bil te dni eks» komptiran, uporabi naslednje:
Moj mož sme kaditi,'1
pravi mlada gospa Mi ca. „Ne škodi, če so zasiori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
pere sam !
Varuje perilo!
i 1. Ka lizpllačilo druge polovice razlik državnih uslužbencev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924: 102 milijona Din.
2.	Za izplačilo še neporavnanih invalid» skih podpor do 31. marca 1928: 10 milijo» nov Din.
3.	Za izplačilo neporavnanih pokojnin» skih prejemkov do 31. marca 1928: 5 milijo» nov Din.
4.	Ostanek efektivnega izkupička II. in III. tranše monopolskega posojila naj se uporabi za likvidacijo vseh ostalih državnih obvtez do 31. marca 1928 (izplačilo terjatev drž. dobaviteljem). ■ Zaradi izplačila vobvez pod I. bo oddelenje državnega računovod» stva in budžeta takoj otvorilo kredite pri pristojnih državnih ^blagajnah. Kredit »JO milijonov Din je predviden za obveze, pod 2. in veljajo za uporabo tega kredita dose» danji postopki. Predloge o otvarjanju kre» ditov iz te vsote bo minister za socialno politiko stavil na podlagi likvidiranih doku» n\entov. Ravno tako bo veljati dosedanji postopek za otvarjanje kredita pod 3. Kre» dite za upokojence iz bivše Srbije, Črne gore, in Vojvodine bo zahteval pokojninski odsek oddelenja za državno računovodstvo in budžet, a za upokojence iz ostalih krajev pristojne finančne direkcije, v obeh prime» rih seve samo v toliko, v kolikor obstojajo še nelikvidirane obveze te vrste. Ostanek iz II. in III. tranše monopolskega posojila naj se uporabi za likvidacijo vseh ostalih državnih obvez, v kolikor ne spadajo pod 1., 2. in 3. točko te okrožnice.
—	Še v:/dno lahko desežete povoljne uspehe v domoznanstvu, ako uporabljajo Vaši učenci ročni zemljevid svoje kulturne skupine. Učit. dom v Mariboru ima v zalogi ročne zemljevide sledečih kulturnih skupin: Pohorje*Kozjak, Slov. gorice»Ptujsko polje, Prekmurje»Medjimurje, Celjska kotlina»Po» savje, Kamniške planine.
—	Usposoblj^nostni izpiti v pomladnem terminu 1929. na državnem moškem učitelji» šču v Mariboru od 2.—7. maja t. 1. Izpit so položili: čič Albin, Benko Marija, Čeh Ivo, čonč Jožefa, Draksler Adolf, Erker Pavla, Furek Roman, Gerbič Lambert, Grafenauer Ludvik, Jama S. Amabilis (z odliko), Jerala Franja, Koglot Josip, Lovrenčič Marija, Mah» nič Marija, Mohorko Albina, Regoršek Bo» gomir, Skubin Anton, Šniuderl Hinko, Tro» bec Sabina.	.	i
—	Učiteljice Zlatke Tušekove ni več. Ta
vest je pretužno jeknila med njene stanov» ske tovariše in tovarišice in druge ljudi dne 24. aprila t. 1. in presunila vsakega, do ko^ar je prišla. Saj se je tudi zdela uprav neverjetna vsakomur, dasi smo bili vsi njeni znanci že dalje časa pripravljeni tudi na najhujše. Ne» usmiljena morilka se je bila že pred daljšim časom naselila v telesu pokojne Zlatke in ji zavratno in potuhnjeno sesala moči. Dasi se je junaško upirala Zlatka bolezni in ji kiju» bovala več kot leto dni, dasi se je to mlado življenje obupno branilo koščenega objema hladne smrti in so njene oči željno pile le» poto probujajoče se narave, vseeno se je morala posloviti od ljubljene mamice, od
f Dr. Franjo Čibej.
Umreti,, bratje, težko ni, pustiti nade — to boli!
,S. Gregorčič.
Kdo ga ni poznal, vitkostasega mladega moža s čedno zunanjostjo in prikupljivim vedenjem! Bližal se je tridesetim letom. Zad» nji petek se je po končanem delu v šoli (bil je suplent na moškem učiteljišču) še izpre» hajal po tivolskih nasadih. In ko smo se v soboto popoldne v veliki dvorani univerze obenem z zagrebškimi akademiki sešli na sejo skupnega pedagoškega seminarja, sem na galeriji opazil tudi — Čibeja.
A danes, v sredo ob jutranji zori 15. majnika jc v tihi sobici ljubljanske javne bolnic, možato pogledal Sfingi na pr.agu med tem in onim svetom v obraz in se za vedno poslovil. Sepsa, ki je sledila neznat» nemu mozolčku v obrazu, mu je po neiz» prosni logiki svojega bistva prestrigla motvoz življenja.
Čibej je bil moj učenec izza prvih dni naše mlade univerze. Od dveh strani je iz
vsega početka vzbujal mojo pozornost: 'z jako bistro glavo in pa z veliko veliko lju» beznijo do — knjig. In teh je takrat, ob za» četku, premogel mnogo več nego naša semi» narska knjižnica; saj je svojo državno šti» pendijo malone izključno investiral za filo» zofsko=pedagoške knjige, ki jih je slednjič nakopičil nekaj omar. Ni pa to bilo nemara le kako bibliofilstvo; o Fr. ičibeju veljajo marveč svetopisemske besede, da je bil — vreden odpreti knjige, to se pravi, da je znal ž njimi kaj pravega začeti.
»Učenec« pa je bil Čibej v vzvišenem, sokratskem pomenu te besede. Njegov duh je imel to svojevrstno strukturo, da mu je tisto, kar je drugod slišal ali čital, bilo le pobuda za nadaljnje lastno razmišljanje, ho* tenje, vrednotenje in dejstvovanje. In ker mu je duh obenem silil do zadnjih virov člo» veškega spoznanja, »bis zu den Miittern«, ga n bilo prav nič težko pridobiti za misel, naj bi šel ter si ogledal, kako si tujina stavi, obravnava ter rešuje pedagoške probleme. Zato se je pred 3 leti za n,kaj mesecev na» potil v Miinchen ter si aa svojega mentorja izbral znanega pedagoga A. Fischerja. Po»
zneje mi j® Fischer ob vsaki priliki, pismeno in v razgovorih zatrjeval, da je dr. Čibej veliko obetajoč talent na področju peda» goške teorije.
Da bi dobil še več pobud, je Čibej sno» val velike načrte za novo pot v pedagoška žarišča sodobne Evrope ter je v ta namen zaprosil »Turnerjevo štipendijo«. Svoji proš» nji je priložil do 30 (!) objavljenih spisov in pa obsežen manuskrlpt iz psihologije otroka in mladostnika. A rešitve svoji proš» nji, žal, ni dočakal, ker se je moral prej na» potiti za velikim mecenom dr. Turnerjem — v večnost.
Čibej eva povsem nepričakovani smrt je čisto izreden primer človeške tragike. Z njegovega stališča zato, ker je moral »pustiti nade«, to je neizpolnjene dane, ki so pač punetum saliens v življenju mladega človeka. A z našega stališča zato, ker nismo dočakali, kar smo v trdni veri in pa opravičeno pr!» ča,kovali ter že napol v rokah držali.
Toda praznih rok »žalujoči« za Čib.jem nikakor nismo ostali! Kajti volil nam j. prav dragocen m o r a 1 ni delež. Ko je namreč noš ljubi nepozabni Franjo v bolnici juna»
ško umiral, takrat je' v njegovem stanovanju na mizi cela vrsta znamenj »molče troben» tala«, da mu je smrt sredi dela kruto ukazala, naj sledi tjekaj v onstranstvo. »Me» mento vivere!« tako nam govori malone še topli držaj Čibejevega peresa ter kliče v spomin besede o delu, dolžnosti, čutu odgo» vornosti...
Ljubljana, 15. majnika 1929.
K. Ozvald.
— Vseslovanski učiteljski kongres v Po» znanju se vrši v času, Iko se vrši tamkaj tudi splošna poljska državna razstava. Razstava, ki je prirejena ob desetletnici obstoja Polj» ske, traja od 16. aprila do 30. septembra. Ve» likanska razstava obsega 600.000 m2 prostora in je od tega 135.000 m2 zazidanega prostora. To razstavo, ki vsebuje vso industrijo in pri'» delke Poljske, bodo imeli priliko ogledati udeleženci Vseslovanskega učiteljskega kon» gresa. Podrobnosti glede potnih stroškov in dneva odhoda bodo pravočasno javljeni. Udeleženci naj se javijo na poverjeništvo UJU v Ljubljani.
i
P
dragega očeta, našega stanovskega tovariša, šolskega upravitelja v pokoju Mateja Tu» šeka, od bratov in ostalib domačih in od nas vseh, ki smo jo poznali, cenili, spoštovali in ljubili in slediti klicu, kateri ne pozna ugo» vorov. S pokojno Zlatko j-e legla v prerani grob vzorna učiteljica, ki je bila malčkom, izročenim ji v varstvo, vedno najskrbnejša, najvestnejša vzgojiteljica, ki jim pa ni samo napolnila z modrostjo male glavice ampak je tudi znala ustvariti v šolski sobi vedno ozračje neskaljene, solnčno jasne otroške sreče. Zato je pa tudi prihitela deca iz obeh krajev, kjer je nazadnje službovala, iz Slivnice pri Mariboru in iz Sv. Miklavža na Dravskem polju, ikakor tudi deca ostalih okoliških šol polnoštevilno k pogrebu, da je pogledala ljubljeni učiteljici zadnjič v po» ko j ni obraz, ki se je smehljal ves bel in dro« ben med svečami, da je okitila s prvimi po» mladanskimi cveticami njen zadnji tihi dom na pokopališču v Hočah ob vznožju temnih pohorskih lesov, katerih šepet je čuval njene otroške sanje in jo tudi spremljal k posled« njemu počitku. Kako zelo so pa cenili tudi ostali ljudje pokojno Zlatko, katere je bila sama ljubezen in dobrota, katera je delila v svojem kratkem življenju, videla je bila ko« maj 25 pomladi, na vse strani samo, srečo In ljubezen je pričala pač najboljše skoraj ne» pregledna množica ljudi, ki je spremljala njeno zadnjo pot, so pričali neštevilni venci in šopki, poklonjeni kot zadnji pozdrav njej, ki je tako ljubila cvetje in je sama od» šla v prvem pomladnem cvetju od nas kot bel cvvt, katerega se še niso dotaknile pre» vare in razočaranja. Na svidenje, draga, Iju» ba Zlatka, na svidenje nad zvezdami.
, ■ • ■ I 11 11 I O. S.
—	Načrt srednješolskega zakona. Kakor poročajo listi, je tudi načrt srednješolskega zakona gotov. O podrobnostih še ni bilo mogoče dobiti informacij. V srednješolskem zakonu bodo v splošnem isti principi, kot v ljudskošolskem, dalje se protežira realna smer srednje šole, da se probudita praktična smer in duh naše mladine, ki dorašča. Načrt pride še pred komisijo.
—	Prosvetno ministrstvo pripralvlja no s vo razdelitev okrajnih šolakjih nadzornikov, katerih bo v Sloveniji 32: v ljubljanski obla» sti 17, v mariborski 15. Nadzorniki bodo dobivali za dvakratno nadzorstvo nagrado po 8000, 6000, 4000 Din letno. Ta nagrada se bo določila na podlagi števila šol, učiteljstva in po krajevnih razmerah. — Kakor smo in» formirani ne bo v ljubljanski in mariborski oblasti posebnih izprememb. Deljeni bodo večji okraji.
—	Ljubljanska občina vzdržuje 11 osnov» nih šol, 4 meščanske, 4 otroška zavetišča in 2 mestna otroška vrtca. Vseh šolskih otrok je v Ljubljani 3536. Težko je vprašanje žen» ske realne gimnazije, ki jo vzdržuje mestna občina, ker jo država noče prevzeti v svojo upravo. V Ljubljani pa so nujno potrebna najmanj še tri nova šolska poslopja. Za šol» stvo je določenih 3,075.900 Din, za» kar je pokritja 598.180 Din ter znaša primanjkljaj 2,477.720 Din.
—	»Ženski List«. Izašao je 5. broj (maj) ovog omiljelog mjesečnika za modu, zabavu i kučanstvo sa mnoštvom biranih najnovijih modela- i bogatim ilustrovanim tekstnim di» jelom. Osim romana, novela, humoreska i svakovrsnih korisnih informacija za doma» čicu i za damu iz društva, nalazi se <u ovom broju više interesantnih aktuelnih članaka. Osobito je zanimiva objava o izložbi -ručnih radova pretplatnica »Ženskog Lista« koju priredjuje list o Duhovima, t. j. od 19. do 26. maja o. g. u Umjetničkom paviljonu u Zagrebu. Po zamisli, obilju i kvaliteti ruč» nih radova, ova če izložba biti potpuna no» vost i jedina svoje vrsti, i za nju vlada veliki interes u našim ženskim krugovima. »Ženski List« izlazi jedamput mjesečno, u pretplati stoji za 3 mjeseca Din 45, za pol god in,e Din 90, za cijelu godinu Din 180. Naručuje se kod Uprave »Ženskog Lista« u Zagrebu, Samostanska ul. 2/1.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
¿Moderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od» lični zdravniki priporočajo zato redno uži» vanje ZIKE. Zika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uži» vati vsak dan.
Odrecite sa kajenju, ker dim kvari za» vese. — Le, če vzamete za pranje SCHICH» TOV »RADION«, lahko kadite brez skrbi.
Nasa gospodarska organizacija.
UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI.
Darovali so: Bezeljak Franja iz Litije 100 Din, Kolnik Avgusta iz Ljubljane 100 Din, učiteljstvo v Laškem 100 Din, učitelj« stvo na Viču 140 Din, učiteljstvo v Tržišču 50 'Din, Štefanija Čehova iz Ljubljane 50 Din, učiteljstvo v Loki pri Zidanem mostu 200 Din, Weber Alojzij iz Žalne 30 Din, skupaj 770 Din. Vsem darovalkam in darovalcem iskrena hvala! — Ob tej prilika prosim vse one, ki so podpisali pristopnico k zadrugi, naj vendar pnkrat začno s plačevanjem de» leža, ki znaša 100 Din, vpisnina pa 10 Din. Oni, ki so s plačevanjem prenehali, naj na» daljujejo. Ako nimajo položnic, naj pišejo ponje. Sicer pa jih dobite na vsaki pošti. Za» pišite nanjo le našo čekovno številko 13.939.
Josip Kobal, blagajnik.
Kronika.
IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU.
plača in ves problem bo naenkrat rešen. Ka» kor je vse to prav in lepo, se vendar skriva za takim govorjenjem veliko nevednosti in nepoznanja, stvari.
Nasplošno ima namreč zmisel samo taka redukcije uradništva, ki znači za državno bla» gajno olajšanje, ne pa obremenitev. Reduk» cija uradnika, ki si je že pridobil pravico do pokojnine', pomeni za državno blagajno le novo breme. Le poglejmo: Kdor je reduciran s 15 leti službe, dobi danes 60 odstot. pokoj» nine. Za ostalih 40 odstot. pa bi moral služiti še polnih 20 let! Še hujše je to razmerje pri onih, ki so z desetimi leti dobili 50 odstotkov pokojnine, dočim bi za drugih 50 odstotkov morali služiti še polnih 25 let.
To se pravi: Če bi hoteli z .redukcijo do» seči za državno blagajno kak uspeh, da bi potem lahko ostalim uradnikom plače povi» šali, 'bi morali reducirati tiste, ki danes še nimajo 15 let službe in izato tudi ne pravice do pokojnine. To pa lahko zahteva samo ti» sti, ki na tihem upa,, da njega redukcija me bo doletela. Zakaj, če je siromak aktivni državni nameščenec, koliko večji revež je, koliko hujša krivica se zgodi onemu, ki iz» gubi po petih ali celo po desetih in še ve-S letih službo in s tem vsa leta pomanjkanja. Kdo naj take ljudi, ki imajo tolikrat še šte< vilno družino, meče kar tako iz službe? Par» tizan je to morda še sem in tja storil; nepri» merno težje pa bo to nestrankarju.
Tako se tudi iz tega vidi, da v glavnem ni drugega izhoda, kot preurediti službeno razmerje; državnih uslužbencev tako, da se bo danes neizogibna redukcija porazdelila na daljšo dobo, da pa se bo v bodoče koristna in potrebna selekcija vršila kolikor mogoče avtomatično, brez krutosti in bnez pretres» Ijajev. To bo za državo in njeno upravo, pa tudi za uradništvo najboljše.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverjeniStva UJU.
1.	Društva, ki žele poročevalca o načrtu zakona o narodnih šolah, naj to sporoče po» verjeništvu.
2.	N,a pristojna mesta in merodajriim osebam smo predložili poslednje pripombe k načrtu zakona o narodnih šolah.
3.	Prosvetnemu inšpektorju smo poslali predloge šolskosupravnega odseka, tičoče se: udeležbe učiteljstva pri verskih vajah, odsot» ■nosti iz službenega kraja ob nedeljah in šole prostih dneh o sodelovanju učiteljstva pri igrah, koncertih in godbah, disciplinskega postopka, nameščanja in končno premeščanja začasnega učiteljstva.
4.	Izvršnemu odboru v Beogradu smo priporočili nekatere učitelje za študijsko po» tovanje na Dunaj.
5.	Prosvetnemu inšpektorju v Mariboru smo poslali vlogo za namestitev nekaterih kontraktualnih ¡učiteljev.
6.	Napravili smo vlogo na prosvetnega inšpektorja in komisarja oblastne samoupra» ve v Mariboru da se opusti namera general» nih izpitov ob koncu kmetijskih tečajev, ker so brez pomena in vrednosti.
Vabila:
= ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA KRŠKI OKRAJ, ki se bo vršilo v soboto, dne 18. maja 1929 točno ob K10. uri v Bo» štanju ob Savi. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. O šolskih vrtovih. Predava tov. A. Skulj. 3. Vtisi z Dunaja. Predava tov. Z. Bregant. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. Za ko» silo se prijavite do 16. t. m. tov. uprav. Fa» kinu v Boštanju. — Odbor.
Poročila:
+ SVETOLENARŠKO UČIT. DRU= ŠTVO je zborovalo dne 13. aprila 1929 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
I.	Situacijsko poročilo:
Statistika: Število učiteljstva v okraju 48, članov društva 47, plus 4 upokojenci, na» vzočih 39, t. j. 81%.	j
Tovariš predsednik pozdravi udeležen» ce, imenoma novovstopivše člane tov.: Gru« belnika, Klemenčiča in Kocuvana ter tovari» šico Bizjakovo, Duhovo. Niahtigallovo in Starčevo. Nato pozdravi predavatelja gosp. Stancerja iz Maribora.
Po prečitanju dopisov je tov. predsed« nik ugotovil, da so poverjeniki Mladinske Matice dosegli na posameznih šolah prav lepe uspehe, ker se je število naročnikov znatno zvišalo.
Sledilo je tajniško in blagajniško poro» čilo, kar se je vzelo na znanje.
II.	Šolska reforma: O psihotehnični me» todi je predaval visokošolec g. Stancer iz Maribora.
Tov. Golež je podal prav zanimivo in izčrpno poročilo o poteku pedagoške leks» kurzije na Dunaju.
Ob tej priliki se je sprejel predlog, ki se pošlje Oblastnemu šolskemu odboru v Mariboru:
Oblastni šolski odbor se na podlagi skle» pa učiteljskega društva iz® svetolenarškl okraj prosi, da potom posebne okrožnice priporoča krajevnim šolskim odborom s pri» merno utemeljitvijo, da nabavijo vsem učen» cem brez izjeme vse učne pripomočke.
Tov. predsednik se je gg. predavatelji» ma prisrčno zahvalil.
III.	Samoizobrazba: Omeniti je le, da se delo v krožkih nadaljuje.
IV.	Izvjenšolsko dblo: Ker tov. referent ni navzoč (je na tečaju za kmetijsko«nada» ljevalne šole) poročilo odpade.
V.	Prihodnje zborovanje bo meseca ju» nija pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Datum se bo še določil.
Mirne noči.
Če kdo ne more spati, je to zelo škod» ljivo njegovemu zdravju in življenjski moči. Vzrok temu je delovanje živcev takrat,, ko bi morali počivati.
Da si zagotovite zdravo in mirno spanje, uporabljajte redno, predno greste spat sko« delico okusne
r s
V zagotovitev zdravega naravnega spa» nja se ne da primerjati nobeno sredstvo s to. lahko prebavljivo pijačo. " Ovomaltine umiri izrabljene in napete (živce, obnavlja in krepi staničevje možganov in telesa in ustvarja novo energijo za prihodnji dan.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, zavitek po 18'50 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez« plačne vzorce od	'-- ^-»^a, i
Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB.
+ UČIT. DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAHODNI DEL je imelo dne 27. aprila 1929 ustanovni občni zbor na Viču.
I.	Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okraju 130 — priglašenih članov 120 — na» vzočih 96 (80%).
II.	a) Predsednik pripravljalnega odbo« ra tov. Lampret F. pozdravi navzoče tova» riše(ice) — sreskega šolskega referenta' tov. I. Štruklja in predsednika pripravljalnega od» bora učiteljskega društva Ljubljana vzhodni del — konstatira kljub slabemu vremenu iz» redno lepo udeležbo — poroča o delovanju pripravljalnega odbora, ki je na podlagi skle» pa likvidacijskega zborovanja dne 9. febru» arja 1929 pripravil potrebno za ustanovitev novega društva. Soglasno se sprejme predlog o ustanovitvi društva na podlagi odobrenih pravil pod imenom Sresko učiteljsko društvo UJU — Ljubljana okolica — zahodni del. Ugotovi se število članstva, nato se čitajo in soglasno odobrijo sklepi: 1. Učiteljsko dru» štvo pristopi kot član k Zvezi državnih na« meščencev; 2. prispeva za učiteljski pevski zbor. 3. Poslovno leto se začne s 1. septem» brom in sklene s 30. junijem vs. 1.
b)	Blagajniško poročilo ob luatanovitvi društva izkazuje: 3121-07 Din dohodkov — 1211-01 Din izdatkov — 1910"06 Din razpo» ložljive vsote. — Članarina se vplača naj» kasneje do 30. junija t. 1. in znaša polletno 87 Din, za učiteljice poročene z učitelji 52
c)	Tov. Kržišnik poroča o stanju in de» lovanju naših organiziranih ustanov.
III.	Volitve se izvrše na temelju pravil. Ker ni ugovora, se voli z vzklikom. Izvoljen je soglasno celokupen pripravljalen odbor, ki se je konstituiral tako«le: Predsednik Lam» pret Fortunat; podpredsednik Urbančič An» ton; tajnik Taučar Ljudevit; blagajničarka Pleško Marija; odborniki Verhovec Stanko, Sirnik Ljudmila, Golob Adela. — Pregledo» valci računov: Dekleva Ivana, Schein Štefan. Zakrajšek Josip.
IV.	Osnujejo se gospodarski, samoiz« obraževalni odsek. Za delovno šolo — izven» šolsko delo in kmetijsko nadaljevalno šol« stvo, se določijo referenti.
V.	Na predlog se društvo razdeli v 6 krožkov s sedežem v Borovnici (sklicatelj F. Lampret), na Vrhniki (E. Schiffrer), na Hor» julu (A. Urbančič), Polhov gradec»Dobrova (Fr. Starman D. Bric), Preska (L. Kržišnik), Vič (Lipovec J).
VI.	Poverjenicam za Šolsko Matico za srez Ljubljana okolica, zahodni del se izvoli tov. Lampe Pavla na Viču.
VII.	Tov. I. Štrukelj podaja v daljšem referatu svoje vtise o šolskoreformnem giba* nju na Dunaju o priliki pedagoške ekskur» zije, organizirane po Pedagoški centrali v Mariboru.
VIII.	Pri slučajnostih se sprejmejo na» slednji predlogi: a) Prihodnje društveno zbo» rovanje, ki velja kot izredni občni zbor, sc vrši v Ljubljani, b) Napravi se vloga na pc« verjeništvo UJU Ljubljana, da se spremeni ali omili odlok, ki prepoveduje učitelj,stvu daj ati posebne ure šolskim otrokom v izven» šolskem času.
Nove knjige»
—k vZbori«. Revija |nove zborovske glasbe, ki jo urejuje Zorko Prelovec, je izšla za 1. 1929. štev. 2. in prinaša sledeče kompo« zicije: Nageljček, ugl. Mitk Vasilij, Vsak, ugl. dr. Schwab Anton, Zdravica, priredil Pavčič Jos., Oh, kaj se boš jokala, harm. Pavčič, Lisica tatica — Ukmar Viljko.
—k Conan Doyle: Izgubljeni svet. Ro» man. Ljudska knjižnica. 31. zvezek. Ljub» ljana, 1929. Založila Jugoslovanska knjigar» na. Strani 233. Cena broš. knjigi 24 Din, v celo platno vezani 32 Din. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ure. zlatnine in srebrnine na obroke
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M.JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
FDTO-BPflRflTE kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Največjo in najlepšo izbiro
raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega perila itd. dobite po najnižji ceni
le pri F. in I. Gori čar, Ljubljana, Sv. Petra c.29
Miroslava Leifoefe / Ljubljana, Jurčičev trg M. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
II.
Morda bo postal praktični zmisel in po» men mojega predloga še najbolj očit, če bomo čisto konkretno govorili.
Recimo, da je bila moja zamisel že dalj časa uresničena, to se pravi, da je bilo po» kojninsko 'zavarovanje državnih nameščen4 cev, kakor sem ga v svojem članku naznačil, že dalj časa uvedeno. Kako bi bilo danes?
Zame je predvsem eno popolnoma go« tovo: Selekcija,, ki je bila prva leta po vojni neizogibna in poznejša redukcija državnega uradništva bi bila danes v glavnem že izve» dena. Zgodilo pa bi se to brez krutosti, ki so jo.morali občutiti naši dosedanji reduci» ranči. S tem pa bi bila tudi1 že dana osnova in možnost za primerno povišanje uradni» ških prejemkov. (Mimogrede naj omenim, da bi bilo v tem primeru gotovo izvedeno tudi bolniško zavarovanje uradništva.)
Ob sedanji ureditvi uradniške službe po» meni redukcija ali popolen ruin človeka, ki' je pet, deset ali celo blizu petnajst let od» služil državi, pa je potem brez vsega redu» ciran, ali pa pomeni izredno obremenitev dr» žave, ki mora plačevati pokojnino človeku, ki bi ji praviloma moral še služiti. Pri na» znaša to breme ogromne milijone, kar obču» tijo .zlasti tudi aktivni' državni nameščenci, ki prav radi tega ne dosežejo, ter ne morejo doseči primernih plač.
Pomisliti je treba tudi še tole: Pokoj« nina se uradniku do njegove upokojitve sa« mo obljublja, je državni dolg; zavarovalne premije pa se morajo sproti plačevati. Staro preizkušeno pravilo pa je, da je dolgove lažje delati, kot pa jih plačevati. To velja tudi glede države.
Ko so ob sedanjem sistemu različni mi* nistri upokojevali še nedoslužene uradnike, na njihovo mesto pa druge postavljali, se resnični stroški, ki jih je povzročila, pre» zgodnja upokojitev kakega uradnika, niso ni» kjer v celoti pokazali. Viden je bil k večjemu letni izdatek, ki je vsled tega nastal. Kaj čuda tedaj, če smo danes že tako daleč, da znaša državni dolg v obliki pokojnin letno že okroglo eno milijardo!
V slučaju uradniškega zavarovanja bi moral vsak resor sproti nositi vse izdatke za svoje uradništvo. Zato pa bi se celo to vprašanje nujno sproti reševalo ter ne bi mogli nikdar zaiti v položaj, v kakršnem se danes nahajamo.
In kako bi bilo z uradniško stalnostjo? — To vprašanje je tem važnejše, ker so me mnogi razumeli, kot da hočem stalnost urad« ništva vobče odpraviti, ali pa jo vsaj do skrajnosti omejiti. O tem seveda ne more biti govora. Saj sem v svojem članku iz« rečno poudaril, da je primerna stalnost urad« ništva potrebna v interesu službe in iz socr« al n ih ozirov.
Po moji zamisli bi državni nameščenec res postal nekoliko kasneje stalen, nego je bilo to določeno prejšnje čase. Ali vsaj po teh letih bi vsak nameščenec lahko resnično postal stalen. Potrebna izbira, bi se namreč v tem slučaju brez težav izvršila v dobi sluz« bene nestalnosti. Sedanji pokojninski sistem pa to skoro popolnoma onemogoča. Zato mora trpeti vse uradništvo, tudi taki z dvaj» setimi in tridesetimi službenimi leti. Kajti tudi ti1 so predvsem radi tega že okroglo de« se t let nestalni. In to ni slučaj, to je sila dejstev.
Recimo še — in to mojemu predlogu niti najmanj ne nasprotuje — da 'bi država za<* gotovila stalnim uradnikom po preteku do« ločene službene dobe poleg zavarovalne pre« mije še primeren pokojninski dodatek, ki bi ga uradnik mogel uživati samo, če je ostal do konca v državni službi. Ali bi bilo potem vobče še kaj nevarnosti, da bi starejši urad« niki prostovoljno bežali iz državne službe? Pa tudi drugih izdatnih sredstev, da se za» jamči Ipotrebna stalnost uradništva, da ise dvigne njegov družabni ugled itd., je' pri za« varovanju najmanj toliko, kot jih je v današ« njem sistemu. Vobče vse, kar je potrebno v interesu državne službe in uradništva, se da z idejo, ki sem jo sprožil, prav lepo združiti. 9a,j ine/.gre v bistvu ,za nič drugega kot, da postane ves ustroj državne uradniške službe in hierarhije nekoliko elastičnejši, da se bo mogel brez posebnih krivic za uradni« štvo in brez posebna škode za državo sproti prilagajati resničnim življenskim potrebam in pogojem.,
H koncu še nekaj. Vse vprek se danes govori: Vlada naj izvrši redukcijo nepotreb« nega predvsem nesposobnega, lenega in ko« ruptnega uradništva, ostale pa naj dobro
L
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritztier in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni ® stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
različnega ofatna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke „Schroli**
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
M1STNI TOG štev. 10
Uffoiine cene I	Na željo vzorci!
Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
I I



?gf Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd.
za uruswa, soie, uraae na. na. m
If v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! k
m ©Ü
iMSMMßl
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna
FOTO APARATE
in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova
Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
V ' • • F
" - ' -r "i
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe

★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO St IS
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Kdor oglašuje ia napreduje!
—§ Načelne odločbe državnega sveta. Po
členu 26. zakona o draginjskih doikladah, od* nosno po čl. 16. odločbe ministrskega sveta D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924, u<po= kojenec nima ipravice do osebne in družinske draginjske doklade, ako so dohodfci od nje» govega imetja' višji od '1000 Din, odnosno 3000 Din. Kot dohodke od imetja je smatrati tako aktivni Ikakor pasivni dohodek. Vendar pa je treba prišteti med dohodke v zrraislu čl. 26. zakona o draginjskih dokladah, odnos« no čl. 16. odločbe ministrskega sveta D. R. br. 107.201 iz leta 1924., samo aktivni doho» dek, s ikaterim upokojenec svobodno razpo» laga.
Čas, pireveden v parohijski službi, se pri
prestopu v državno službo še pred 1. seip=> tembrom 1923, ne računa v stkupino (grupo) pri stroki, v kateri se za napredovanje poleg iet državne službe zahtevajo tudi drugi po* goji, ako ti pogoji pri prestopu niso izpols njeni.
Pravica za izterjarfje \% v korist nabav= ljalnim zadtfugam državnih nameščencev za
dobavke državi preneha po točki 3., čl. 70. uredbe o nabavljalnih zadrugah s 1. januar» jem 1926, in sicer ne glede na čas, kdaj je bil dogovor o dobavki sklenjen in doba vik a iz« vršena, ako se plačilo dobave dzvrši po 1. jas nuarju 1926.	(Po »Našem Glasu«).
Knjigarna, umetnine, muzlkalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I,—IX, v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I,—X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vej. (subskrip.) Din 200.
Rudolf W;šrbinek
tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev od prvovrstnih svetovnih tvrdk
Ljubljana, Gregorčičeva ul.5.
Popravila se izgotavljajo točno in ceno tudi na obroke.
Cenjenemu učiteljstvu in vsem izletnikom toplo priporočam svojo lepo preurejeno restavracijo ji Skalna klet" ob
cesti, ki pelje na Stari grad. Tudi velik senčnat vrt na razpolago. Priporočam tudi obed po naročilu po zelo nizkih cenah. — Postrežba točna in solidna. — Priporočata se
Anica in Ivo Reš
gostilničar v Celju/ Skalna klet
mammmBBmmmmm
Rokavice, nogavice Modne potrebščine
v veliki izbiri za dame in gospode nudi najcene je
Srečko Vršič, nasi.
V. LESJAK
Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.