jugoslov. soc. Štev. 1. V Ljubljani, dne 5. januarja 1906. Leto IX. datkp; o fondu za izvenridne potrebe sq še sanjati ni smelo. Listov boj za obstanek je bil tako trd. da ne sluti tega nihče ra/ven tistih, ki so imeli, direktno skrb. In vendar se ni 1<4 gamo vzdržal, temveč je napredoval in razvil se je tako, da je stranka pač lahko ponosna. Toda zadovoljni ne smemo biti nikoli, kajti to bi bil začetek stagnacije, in kjer ni napredka, je nazadovanje neizogibno. Vedno naprej! mora biti naše geslo in to mora biti merodajno za vsakega, ifeoniur je na tem ležeče, da ima slovensko delavstvo dobro glasilo. A kje bi bil zaveden socialni demokrat, ki nima smisla za svoje časopisje? Razkladati pomen tiska bi bilo danes pač preveč. Opozoriti pa moramo ponovno na to, da mora vsaki pristaš neprenehoma izpolnjevati svojo dolžnost tudi v tem oziru in slab so-: cialist je, kdor ne razširja svojega glasila, vedno in marljivo. " ' -Da^se razvije naše časopisje, je treba že zaradi tega, ker se glasila nasprotniških strank pomnožujejo in povečujejo, in če zaostaja delavstvo s svojim tiskom, trpe njegovi interesi tem bolj, čim več orožja imajo nasprotniki v rokah. Seveda so razmere za meščanske liste ugodnejše; tam je dosti denarja, pri delavcih ga pa primanjkuje na vseh straneh. Zato pa je treba več požrtvovalnosti. Ako sn si delavci pri drugih narodih lahko vstva-rili velike časopise, mora biti to s časom tudi slovenskim delavcem mogoče. Je že res, da nas je manj; ali nihče ne misli na to, da bi si slovenski delavci oskrbeli tak tisk, kakor ga imajo Nemci ali Francozi. Toda ako imajo n. pr. češki socialni demokratje, ki pripadajo tudi malemu narodu, tri dnevnike. so ločila vas od gorovja. Samo dol od mlina je bilo slišati šumenje potoka, ki je metal svojo vodo čez jez. Mlin je nocoj ustavil svoje večno klopotanje. Saj je jutri svatba bogate mlinarjeve hčerke, in če se ženi njegova Cenka, je to pač prav tako velik praznik, kakor velika nedelja, ko mlin tudi stoji; Ljudje v vasi so delali celi dan, ali sedaj so trudni in čeravno še ni noč, so veriddr hišna vrata že znotraj zaprta z lesenim zapahom in skozi marsikatero okno potrjujejo glasovi, podobni rezanju drv, da je kmetu trdo delo ravno tako dobra blazina, kakor mirna vest. Pridna kmetica je seveda še budna. Ozreti se mora še, ali je pač vse v redu; ako ne bi pogledala v hlev k rujavi breji kravi in pa v konve za mleko, ne bi mogla mimo zaspati. Še na veliko dvorišče stopi — in res pride Sultan, ki mora stražiti domačijo, pa se obdregne s svojim mrzlim gobcem ob kmetico ter zatoži tako Miciko, ki mu je pozabila prinesti do “p. L^i-set d. ugih političnih in strokovnih listov, znanstveni reviji «Akademie» in «Cer-vanky», leposloven ilustriran list «Rud' i ' , l Listek. f , ' ■ ; t . •, j Hans K i reli s tei ge r: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Prva knjiga. L Jasen pomladni večer je pJiaV&l nad samotno kmetsko vasjo Gospojnd. Dasi-ravno je bilo še svetlo, je vladala na dolgi cesti, ki so jo obrobljale od obeh strani prostrane rtieščanske in kmetske hiše, globoka tiširla. Z mirom v dolini je soglašal mir gorS. Noben oblaček se ni pojavil nad Posneženimi skalnatimi glavami in čeravno je pel še marsikak ptiček svojo večerno pesmico v gozdu, ki se je raztezal v širo-. kem, temnomodrem krogu nad dolino do ■ planin, ga vendar ni bilo slišati do vasi, 1 kajti bujni travniki in polja s cvetočim žitom J i prišla v javno življenje in posebno v časopisje, bodemo pobijali z vso odločnostjo, kajti naš smoter je kultura, ne pa poživinčenje. Že raditega pa bi nas moral podpirati vsakdo, komur je na tem ležeče, da se iztrebi tisto surovost in nizko ordinarnost, ki strupi pri nas politično življenje. Naše orožje prihajaj iz arzenala uma, nespa iz gnojnice. In končno ne more izhajati brez socialno-demokratičnega lista dandanes nihče, kdor se zanima za javne reči in kdor razume duh našega časa. S preziranjem novih pojavov se pač lahko zaostane, a ravno na Slovenskem vidimo, da je taka taktika uničevalna le za tistega, kdor jo goji. V tem smislu torej: , Srečnonovoleto! i Vera in znanost. Na zadnjem katoliškem shodu so se zopet posvečeni in neposvečeni jezuitje trudili, da bi uničili znanost, ki je klerikalnim zelotom najhtijši trn v peti. IČef pa še je vendar že preveč Razvila, da . bi jo m^gli kratko malo pohrustati, iščejo druga pota. po katerih fo mislijo spraviti ob veljavo. Najnbvejše geslo, ki služi tudi ljubljanskemu Jegliču, pravi, da med vero in med znanostjo ni ražlikei^Vse, kar more znanost povedati, je že povedala vera m — zato je zhariost kajpada nepotrebna, kar je nepotrebno, je škodljivo intakoje dokazano, da je znanost vendar škodljiva. Ako smemo verjeti Jegliču, je ;v; svetem pismu že vse povedano, kar obsegajo knjige o matematiki in o geometriji, onfiziki in b kemiji, o živalstvu in o rastlinstvu, o zgodovini in o zemljepisu, o jezikoslovju in o narodopisju i. t. d. Ako pa je vendar v takšni knjigi kaj takega, česar ni v sv. pismu, tedaj je brezverska in krivoverska, pa v ogenj ž njo, kakor s Cankarjevo liriko. Sicer pravijo skeptiki, da je od Mojzesovih knjig-težko zahtevati poznavanje Amerike; da tudi Salamon še ni vedel ničesaS o elektriki, o ttorttgenovih žarkih, p radiju i, t. d.; da v staram testamentu niso mogli napisati zgodovine francoske in ruske revolucije, ali pa zgodovine papežev. Toda — kaj pa proroki? Saj so oni prorp-kovali bodočnost! Torej je v bibliji vendar vse r-n preteklost in bodočnost -7 mein Lieb-chen. \vas \villst du noch mehrfr; zakrije celo hišo s svojim zavojem. Samo zvesti Sultan bdi. Cerkev, na koncu vasi, ki se-dviguje izmed številnih križev obkrožujočega, jo pokopališča, je razsvetljena. Notri je vse tiho. Samo stara ura na zvpniku tikataka počasi, taKp, da je slišati skoraj splošni mir. .Lahni odsev, ki se, bori na šipah,, visokih,, rtasto / obokanih okenj z večernim mrakom* prjbaja j od večne luči, ki gorj, v cerkvi dan in noč, leto z£, letom in se jo ugasne samo na veliki petek. Od cerkvenega zidu vse odražata dva velika, svetla četverokotnikaOdsev dveh razsvetljenih okepj, iz- katerih se,,T3Z liva soj svetilke po, nagrobnih križih na pokopališču. To sta okna župpišča Go,spojne. Sicer je še nekolikp dnevne sv.etlobe, Joda jedilnica župnišča, v kateri sedita ravnokar župnik Šušter in njegov kaplan Jožef Her cog pri večerji, ima samo' to dvoje malih oken proti pokopališču, zamreženih 3 žqlez nimi drogovi, in debelo zidovje, ki nosi težak svod. zapira zgodaj nizko sobo prec lučjo. Zato je prinesla kuharica po juhi s pečenko tudi lestenec, ki ga je postavila z u/gatie svečo na mizo. Kmetje v vasi ranijo pač že petrolej, ali župnik je konservativen mož, pa je ostal zvest svečam in meni, da je petrolej nevaren, ker lahko povzroči ogenj, * »Vera in znanost imata enaki temeljni cilj: Boga, vir svetlobe. Zatorej ne more biti nikoli razkola med vero in znanostjo,* pravi pater B o i s s 1; in*1 na katoliškem shodu so govorili govorniki' z vseh strani v enakem tonu. Nevednemu človeku, ki povrh še malo misli, se s takimi trditvami lahko imponira. Kdor pa ima količkaj soli v glavi, opazi takoj, da je v stvari vendar preveč, razlike; toliko razlike celo, da je vera v resnici nasprotna znanosti. Kajti tfera zahteva, da sprejme človek brezpogojno; kar ona uči; znanost pa išče resnico brez 'predsodkov in brez pred-mnevanj. Vera je absolutna konservativnost, znanost pa nepretrgan napredek. Vera je neiz-premenljiva, ako fhbče ostali čista in sama sebi zvesta; znanost je večen tok in večna izpremena. Vera zapoveduje in zahteva absolutno poslušnost; znanost preiskuje in dokazuje. ■ ! • ■ • Ali prjftc Lic‘htenstein pravi: »Pota vere in znanosti ^e: ne bodo nikoli križala.* In klerikalni poslušalci mu pritrjujejo, kakor da bi bilo to gola in sveta resnica, 1 v tem ko nam dejstva dan! ha dan pokazujejo, da sta si; vera s in znanost-tedno papstari*,.. Stokrat se je postavila -e^rkev kot zaščitnica -in s najemnica vere z vsero -fanatizmom v bran, kadar je znaBost odkril aii .dokazala resnico, ki je bila v naspEOtju s stajimi verskimi nauki. Čislala ni- cerkev znanosti., nikoli. Nicejski koncil leta, 325 je določil, «ia bodi Velika noč za vse kristjane.v nedeljo po prvi polni luni, po prvem spotnl&dnern• enakonočju. Ali rimska cerkev si ni^znala(izračunati svojega koledarja in določitii dneve svojih i praznikov in kuriia je morala poslati 'ljudi kiArabom ;v;Sparijo, da so ji moharroedanski astiooomi. in; piate-matičarji i/.računali, kdaj imajo kristjani Veliko noč in Vnebohod in Binkošti. Kadar so bili rimski papeži* zdravjem ah s financami v zadregi, so poklicali židovske zdravnike in trgovce. V zahvaloi za vge,:službe se je cerkev najbolj, trudi la.idst iztrebi mohamedance : jnj žide;^Za yse napredke*civilizacije je. imelo p$i-peštvo sapio .§!)' o^govpp: Prokletstvo,-pre-' ganjanje, »mrt, 'jGjalilei, Campanella, Sarpi, Bruno so krvave Pl'‘če papinske ljubezni do znanosti in i«indeks»,f kij obsega najdragoee-nejše knjige svetovne literature, pokazuje, kako ravna rimska cerkev z vsako knjigo, katere ne more o,vreči ,jF;anklinpy, gromovod. to, iz- Župnik in kaplap ;sty povečerjala, Okna so bila še odprljr, ,njkakrši)e zavese niso branile pogleda ,v sobo ali . na prosto. Pa kdo bi hodil še zvečer po pokopališču? In kar se .godi,v,župnišču,;,;sme vsakdo videti in slišatik ;,71n nJutri injate»|dqber, dan, gospod kap-; lan/ je dejal, župnik, pa je odložil ,časopis. ,Jutri se Vam, jii^tfefja^pp^iiti, Qb .sedmih zjutraj že la^o .fttate, svet,o, ,mašQ inpotem zajtrkujete brez skrbj. Topol se hočem po-; stiti. do opoldan . jn, sam odslužiti, syatoysko službo, božjo.*.; Kaplan se je mplče, poklonil, saj je vedel, da mu. ^pnik ,vedno dobro: Želi., r Ako bi bilo.Jreba.^mestp bogate nili-; narjeve hčere kopylirati ubogega dninarja, bi gospod župnik gotovo.dejal: »Gospod kaplan, jutri V.am je dobrp; do desetih lahko spite* jaz,;; pa moram vstati že ob šestih zjutraj.* A kaplanu se je zdelo popolnoma nar.avnq, da je |uppik sam pojedel, kar je bilo boljši,h grižljejev, sla^ejše kosce pa da je pustil kaplanu. Nič se ni. i^zil radi tega. Saj ni postal duhovnik. kakor marsikdo, ki misli že v seminarju,, da je dobro mesto, to je župnija,, ki nosi mnogo denarja, vrhunec poklica, pa jim je celo življenje večna dirka za vedno večjimi dohodki. Nič ni bil podoben tistim, ki takoj radi pobegnejo iz župnije, ako lahko dobe najdbo «luteranskega norca*, so zavrgli kot predrzno izzivanje božje vsegamogočnosti*. Papež Gregor XIV. je za »večne čase* prepovedal stavbo železnic v cerkveni državi, češ, da so to čudeži antikrista, ki prihaja v pogubo krščanstva. Dominikanec Hiacint Ro-manini je leta 1862 v svojih pridrgah pred Pijem devetim obsodil vse pridobitve fizike in kemije, plinsko razsvetljavo, brzojav in paro-brode — kot prokleto slepilo hudičevo, ter jc one, ki so jih iznašli, priporočil sveti inkviziciji kot obsedence. Z osemdesetimi stavki «Syllabusa» je cerkev dne 8. decembra 1864 odklonila vso znanstveno kulturo. Pomagalo to seveda ni nič. Cerkev je pobijala nauk, da je zemlja okrogla; danes se to uče otroci v ljudski šoli. Z vso odločnostjo je zagovarjala nauk, da je zemlja središče vsega sveta; gimnazijalci vedo danes, da je geocentrični nauk otroška sanjarija. Z eksko-munikacijo in z grmadami se je borila cerkev zoper nauk. da se obrača zemlja okrog šolnca pa vendar se obrača. Kolumbovo podjetje je imenovala brezbožno in sedaj mora nastavljati duhovnike in škofe v Ameriki ih Avstraliji. Zahtevala je, da še prve termometre uniči kot grešne; danes imavsakiižupnii nedolžni aparat v svoji sobi. Da je katoliška cerkev načeloma nasprotna vedi, se vidi posebno jasno , iz razmerja splošne ljudske izobrazbe v katoliških deželah. Povsod hoče cerkev dobiti šolo, v svoje roke; kako bi bilo, ako bi se ji to posrečilo povsod, poka?uj ? Španija 99 5 odstotka . 58 odstotkov Italija 995 », 47 Avstro-Ogrska 76 • » 06 ; Nemčija 36 » 18 * . Danska 0'2 » 0 3 * Šved.-Norveg. 0 » 0’2 » drugo, kjer se more hraniti pet krav mesto; štirih. Kaplan Hercog pa tudi ni bil .izmed tistih, ki jim je duhovništvo zadnje pribe- žališče, kadar so se s težkim trudom prerinili skozi gimnazij, pa se čutijo preslabe za visoko šolo in ostanejo lenobno pri pač, malce suhih, a vendar hranilnih mesnih t loncih, da jim ni treba nastopati težavne! poti po puščavi življenja. Mladi kaplan Jel izvršil zrelostni izpit z odliko in siri pr'e-1 možnega kmeta bi bil imel dosti gmotnih sredstev, pa' tudi duševnih darov, da bi se j bil posvetil kakršnimsibodi posvetnim na-j ukom. Hotel pa je biti duhovnik, pravi, po-1 polni duliovnik. Bilo je sicer tudi njegovo srce, ko se je za večne čase odrekel svetu in vsem njegovim slastem, a radostnega srca je žrtvoval samega sebe. In že nekoliko mesecev je bil sedaj kaplan v Gospojrii. Vsi šolski otroci so ga že poznali in ker jih j« imel rad ter jih je poučeval z ljubeznijo, v tem ko je bil gospod župnik v šoji 'zel® strog in s šibo vtepal katekizem, so bil* učenci gospodu kaplanu zelo vdani. Sicef pa je bil še precej tuj v Gospojni. Gospod župnik se je; zopet poglobil v svoj časopis in semtertja je udaril z rok'’ po mizi, kakor mu je Bila navada na prižnici, zlasti kadar je zašel s a^ojo pridig-na politično polje. To pa se je zgodil1. Italija torej, skozinskoz katoliška dežela, ki je raj za pope, kjer ima papež sam svoj sedež, kjer je dom »katoliške kulture*, kjer je cerkev poleg cerkve, samostan poleg samostana, šteje 15 milijonov odraslih prebivalcev, ki ne znajo čitati in pisati. Belgija, pobožna katoliška dežela, s klerikalno večino v parlamentu. je vzlic velikanski industriji v izobrazbi tako zaostala, da je leta 1901 po poročilu dolskega nadzornika komaj 21 °/0 otrok v šolskih letih res zahajalo v šolo. Katolicizem ne vstraja tal, na katerih bi lahko cvetela znanost. Upanja pa tudi ni. da bi se to izpremenilo, kajti vsi poskusi, da se modernizira katoličanstvo, so se izjalovili in se morajo izjaloviti, kar reformirani katolicizem ne bi bil več katolicizem. Papež, ki ne bi bil absoluten, ne bi bil več papež, vatikan, ki bi priznal svobodo znanosti, bi izrekel bankrot katoličanstva in cerkve. Ako se prizna, da je znanost človeku in človeštvu nujno potrebna, tedaj je škodljivost m pogubnost klerikalizma popolnoma jasna. Posebno delavcem škoduje klerikalizem ;in njegova moč, sovražna vsemu napredku, brez katerega ni bodočnosti za delavstvo. In če se pri nas klerikalizem maskira, kakor bi bil delavstvu prijazen, se lahko ugane, da ima tudi tukaj svoje namene, s katerimi pa delavci nimajo opraviti ničesar. Klerikalizem zna nastopati v vseh odejah, danes tako, jutri tako;'\ediio Pa ostani duševni in vsaki svobodi sovražni klerikalizem. Enkrat uči: «Naj-hudobnejši so razkolniški kralji; oni morajo biti tirani; vsi krivoverski knezi so bili vedno predmet zaničevanja; vsi proroki so trdili, da so hujši kakor psi . . . Razkolhiški. kralj je največji hudodelec med ljudmi, po zapovedi sv, pisma mora biti umorjen r nikoli ne more vladati nad kristjani, proti katoličanu ne sme nikoli nastopiti kakor priča pred sodnijo, sveti veri je nevarnejši kakrjr sultan; radi razkolništva izgubi kraljevsko dostojanstvo in nihče ga ne sme slušati.*. Drugič pa se brati 7'. ^razkojniškim* nemškim crsarjem in po-1 šilja »ražkdfniškeniu* ruskemu carju blago-' slov in pozdrave. Zanašati pa se ni nikdli na njegovo ljubezen. Kadar se približuje delavcem, ima že pripravljeno vrv, da jih še močneje zveže. prav često. Saj so bili politično razburjeni časi, ko se je koncem šestdesetih let pretečenega stoletja vnel hudi boj med liberalizmom in klerikalizmom v Avstriji in ravnokar so se bile zopet volitve. To je bil tudi uzrok, da je gospod župnik s tako vnemo prebiral »Ljudskega Prijatelja". Ker so nocoj vtihnili vsi pogovori, je vzel tudi kaplan knjižico iz žepa in je začel čitati. Bil je spis svetega škofa Avguština. Toda dolgo ni čital. Vstopila je zopet kuharica. Prinesla je sarho priprost lestenec z lojeno svečo in železno utrinjalo. To je postavila pred duhovnega gospoda ter je prižgala svečo. Za kaplana je bilo to znamenje, da naj odide v svojo sobo. Tudi to se je zdelo gospodu Hercogu popoloma umevno. Saj je samo kaplan in ima le pravico do lastne sobe. Ta kaplanska soba pa je del župnišča, kjer je župnik gospodar, v njegovem imenu pa vlada kuharica. Vse to je mlademu kaplanu samoobsebi umevno, pa niti ne misli, da bi moglo biti drpgače. To je sreča zanj, kajti nezadovoljnost z razmerami, ki jih posameznik ne more izpre-meniti, je navadno začetek duhovniške bede •n konec je večinoma grozen. Hercog vstane torej nemudoma, vzame svečo, pokloni se ^upniku ter mu zaželi lahko noč. Prečastni Pa je tako poglobljen v svoje berilo, da Politični odsevu Baron Fejenrar7 se je menda res naveličal svojega ministrstva, kar je z ozirom na njegovo situacijo verjetno.. Po poročilih nekaterih časopisov je na zadnji avdijenei resno prosil kralja, naj sprejme^ njegovo demisijo. Kralj pa je odgovoril: Pripeljite mi najprvo naslednika. Tedaj se je pejervary vdal. Italijansko ministrstvo je demlsioniralo, ker je zbornica pač izrekla zaupanje vladi, ni pa hotela potrditi trgovinskega ugovora s Španijo, vsled katerega bi bila dobila italijanska vinoreja velikansko;!konkurenco. Kralj je pozval vnovič Fortisa,; da sestavi mini-sterstvo. Fortis si je obdržal predsedništvo, notranje zadeve in začasno tudi poljedelstvo, zunanje zadeve ima senator marki de San-g i u 1 i a n o, pravosodje poslanec Finschiaro, finance senator Vacchelli, zaklad poslanec Garcano, vojno general Majnoni d’ In-tignano, mornarico senator admiral Mira-bello, pouk poslanec Demarinis, javna dela poslanec Tedesco,j pošlo in brzojav poslanec Marsengo Bastia. 1 Anarhističen atentat ? se je primeril na sveti večer v Barceloni na< Španskem. Ko se je nadškof kardinal Ca sam a s zvečer ob 8. uri vrnil iz stolne cerkve, 'ga - je hotel anarhist Josč Sala s Comaš zabosti. Kanonik, ki je spremljal kardinala, je udaril napadalca po plavi in je tako preprečil atentat. Ko so hoteli napadalca aretirati,! je izpraznil malo steklenico^ s strupom in je bil takoj mrtev. Belgijec Joris, ki je bil obdolžen, da je izvršil znani atentat proti turškemu sultanu, je bil obsojen na smrt. Ž njim je bilo obsojenih še nekoliko sokrivcev, nekateri obtoženci so bili pa Oproščeni, Ker je Joris belgijski podanik, je belgijsko poslanstvo za- l htevalo, naj se ji izroči obsojenca, kar pa je! turška vlada odklohila. 0 volilni reformi, ki jo hoče baron Gautsch predložiti državnemu zboru, se sliši: ih čita vsak dan kakšno'' novo kombinacijo,! včasi tudi po več da dan. Takemu ugibanju je seveda prav malo verjeti in dosti smešno je. ako prineSejo nekateri časopisi o vsakem takem »načrtu* pdseben; razjarjen uvoden članek. Gautscheva osnova najbrže sploh še ni gotova; čemu naj bi sicer tudi služile konference s strankami ? Samo kot kuriozum niti ne dvigne pogleda in slišati je samo nerazumljivo mrmranje. Kuharica pa sprejme kaplanov pozdrav, kakor da velja tudi njej in odzdravi milostno. V župnišču, kjer opravlja stara kuharica službo, se zgodi kaj redko, da bi ta doma prva pozdravila kaplana. Kuharica je vedno Središče, ki se suče okrog njega vse življenje v župnišču. Ona je konservativni element,1 stalnost v iz-premembi, kaplani pa prihajajo in odhajajo. Dvajset kaplanov je že v župnišču jedlo iz skled te kuharice. Ona pa stoji še vedno pri enem ognjišču Seveda je župnikova' kuharica samo služkinja; toda je li gospod kaplan v resnici kaj druzega? Še pred nedavnim časom je bil njegov službeni naslov V nemščini1 »Gesellpriester" in čeravno je naslov izpremenjen, pa se mu pravi po-rtiožhi duhovnik, je vendar ostalo staro razmerje: Župnik je mojster, kaplan pa pomočnik-Geselle, kakor pri krojačih in čevljarjih, kjer vlada mojstrica navadno nad mojstrom in nad pomočniki. Stari naslov pa si je ljudstvo po svoje prestavilo, da je resnici primeren; v mnogih avstrijskih krajih imenujejo kaplana, ne da bi ga hoteli žaliti, duhovskega hlapca ali pa posvečenega fanta*). V hierarhiji kmetske domačije sledi'namreč kmetu hlapec, njemu pa fant, *) .Pfarrknecht* ali .Geweihter Bube". beležimo torej sledečo najnovejšo kombinacijo. Volilno pravico ima, kdor izkaže dveletno nepretrgano bivanje v občini; samo v domači občini zadostuje šestmesečno bivanje. Temeljno število za volilne okraje bode 50.000 prebivalcev. Pri razdelitvi se bode pa oziralo tudi na davčpo moč, tako da bodo imeli volilni okraji, ki plačujejo razmerno več davka, lahko tudi manj kakor 50.000 prebivalcev. Dunaj dobi 25 poslancev.- Deželna glavna mesta bodo volilni okraji, tudi če imajo manj kakor 50.000 prebivalcev. Število poslancev se zviša na 240. Češko, Nižjeav-strijsko in Galicija dobe več mandatov, kakor doslej. — Ne sme se pozabiti, da bode tudi delavstvo govorilo, posebno kadar bode znan pravi načrt vlade. Grof Goluchowski, slavni avstrijski minister za zunanje zadeve, baje olstopi. Sliši se, da njegova demisija he izvirat iz njegovih ponesrečenih političnih špekulacij, temveč iz neke privatne afere, ki se je odigrala v Budimpešti, v katero je baje vpletena neka dama. Krščansko socialna slava bledi tudi na Nižjem Avstrijskem, torej v njih rojstni deželi. Pri zadnjih volitvah za trgovsko in obrtno zbornico so njih kandidatje za četrto skupščino po celi deželi sij .»j no propadli; na Dflnaju.sp izgubili tudi tista dva mandata, ki so jih imeli doslej. Mali trgovci in obrtniki kažejo torej že hrbet stranki, ki jih je hotela »rešiti*. Pri barantanja za volilne okraje bode med meščanskimi strankami gotovo huda vojska, kadar se razvije stvar z volilno reformo toliko, da postane vprašanje okrajev aktualno. 2e sedaj se mlati po vseh taborih fraze, da se kar kadi. Da bi vsaka stranka rada kaj profitirala, lahko razumemo in radi verujemo. Samo prosili bi, naj bi to lepo priznali, pa naj se ne bi sklicevali na pravico in pravičnost, na etiko in moralo in kdove na kaj še lepega. Tudi «Slovenski Narod* se je silno ešofiral, ko je neki dunajski list — prav malo uvaževani »Neues Wiener Journal — pripovedoval, da dobi baje po izjavah nekega visokega državnika v bodoče tudi kranjska dežela manj mandatov, kakor jih ima sedaj. V »Narodovih* očeh je to atentat na Slovence. S tako vabo je seveda lahko ribariti in zato je treba nekoliko pojasnila. Nam bi gotovo koristilo, ako bi bilo kakor pri rokodelcih mojstru pomočnik, njemu pa vajenec. Ko je kaplan zapustil mračno jedilno, je stopila kuharica k vratom in je poslušala, dokler je bilo slišati njegove korake. Potem je malo odprla vrata in je pogledala na hodnik. Videla je še, da je izginila luč na stopnicah; tedaj je zaprla vrata in je rekla gospodu župniku, ki je sedaj zložil časopis: .Odšel je v svojo sobo." »S časom postane že še pameten", je odgovoril župnik. ,Po noči še po cele ure moliti v cerkvi, to bi mi bila povsem nova navada, ki je ne morem trpeti." »No, prečastiti gospod bi prišel pri ljudeh na lep glas, ako bi hodil kaplan še v cerkev, kadar ni maševanja, pa bi tam molil po cele ure. Saj bi ljudje rekli, da je kaplan svetejši, kakor gospod župnik." »Zaradi mene se pač ne more nihče pritoževati; vsak dan berem svojo mašo pa ne vem, kje naj bi vzel časa, da bi hoditi še molit v cerkev. Seveda, takemu kaplanu je lepo; saj ima vsak dan praznik. Ali šestdeset oralov zemlje, kakor jih imam jaz, pa 20 krav in štirje konji — da, kaj pa je s prašno svinjo?" V tem je kuharica zaprla okna in jih je zastrla z rdečimi progastimi zavesami, dasiravno je bil zrak, ki je prihajal od zu- v deželi prav mnogo mandatov, vsled česar bi bili volilni okraji prav mali, kajti tedaj bi bilo tudi socialnim demokratom lahko, pridobiti kak mandat. Ali če bi vsaka stranka presojala volilno reformo s stališča svoje 'lastne koristi, tedaj sploh nobena volilna pravica1 ne bi bila mogoča. Ako se hočete odpraviti privilegije, se ne sme zahtevati varstva 'za svoje lastne privilegije. In res je, da je sedanje število poslancev s Kranjske privilegij. Po številu prebivalcev bi prišlo m deželo 8 mandatov, sedaj pa je 11 poslancev s Kranjskega. ; Ali če bi se v bodoče to število zmanjšalo, se vendar nebi moglo reči,-:da je to izguba dežele, kajti «Narod» menda pač sam ne j bode trdil, da zastopajo veleposestniki de- | želo. Odločno nasprotujemo poskusu, da se j ustvari kak privilegij za, Nemce. Toda s j kakšno pravico bi protestirali proti takim umetnim določbam, ako bi v isti sapi zahte- ' vali izjemno varstvo naših koristi? Enako j pravico zahtevamo in s tem je že rečenov da ne obsojamo samo kurije, temveč tudi vsako krivično volilno geometrijo; iz tega pa sledi popolnoma logično, da tudi za lastno deželo ne smemo zahtevati predpravic. V teh načelih nas tudi vsa certeficialna razburjenost «Narodova» ne bode omajala. Ogrska volilna reforma. Fejervaryjeva vlada je dne 19. decembra razglasila svoj načrt volilne prensnove za ogrski državni zbor. Vlade do vlade in tudi najboljša nima poguma, da bi šla z dobrimi nameni do skrpjnih konsekvenc. Načrt, ki je tedaj zagledal beli dan, pokazuje, da se je dal tudi Krištoffy precej omehčati, kajti objavljena osnova in njegov znani kandidatni govor se ne ujemata popolnoma. Vlada pripravlja pač prav obsežno razširjenje volilne pravice, toda načelo splošnosti ne pride do veljave. Najbrže misli Krištoffy, da se bode z «zmernim» razširjenjem ložje pridobilo sedaj vladajoče stranke, kakor pa s popolno splošno pravico. Ali se v tem ne moti, se bode pokazalo. Priznati je sev« da treba, da so na Ogrskem razmere nekoliko drugačne, kakor v Avstriji; kar bi pri nas pomenilo korak nazaj, je tam še vedno lahko korak naprej. Zato je mogoče, da bodo ogrski delavci sprejeli Fejervaryjevo volilno reformo, vtem ko. bi avstrijski delavci soglasno odklonili tak načrt. Največja njegova napaka je pač ta, da izključuje analfabete; in to je na Ogrskem lepo število. V Avstriji bi bilo kaj takega naj, toplejši kakor med mrzlim zidovjem, kajti velika starinska peč že ni bila zakurjena od sv. Jožefa. Na vprašanje o prašiči je kuharica prav kratko odgovorila: »To povem pozneje, prečastiti gospod." Odšla je, a kmalu se je vrnila s steklenico vina, iz stare široke omare za posodo z vloženimi vrati, stoječe na starinski komodi, je vzela dva kozarca, postavila je vse na mizo, pa je sedla na stol, ki ga je bil kaplan šele pred kratkim zapustil. Mesto, da prisluškujemo pogovoru izmed župnika in kuharice, ki je zadeval kmetijstvo, posle in ljudi po vasi, pohvalijo rajši gospoda župnika, ki je tako ob-z.ren, da popije svojo steklenico vina šele tedaj, kadar odide kaplan iz obedovalnice; sicer bi moral pomočnik gledati, kako pije župnik. Kajti kaplan ima pravico do četr-tinke vina samo opoldan ob visokih praznikih. Župnik daje svojim kaplanom vedno, kar pravica zahteva. Nobeden se ne sme piiioževati, da bi stradal in vrhutega dobiva še vsako nedeljo opoldan dva goldinarja tedenske plače. To je gotovo lep de- seve ia nemogoče, kajti pri nas imajo, ljudje, ki ne znajo čitati in pisati, že volilno pravico, če že ne drugje, pa v peti , kuriji. Zdi se nam seveda, da bi vsled te določbe najbrže tudi na Ogrskem nekaj volilcev izgubilo do-; sedanjo pravico, ako ne bi načrt ustanovil izjemo;: saj je najti analfabetov tudi med posestniki, določba je ni v?ak (lacin krivična. Da ni dosti .šol, tega niso; krivi tisti, ki niso prišli vanjo,,ftepiveč drž^ya in, družba, ki ne skrbi za zadostno. šolstvo. Sicer pa. še nika-^ kor ni dokazalo, da .pe bi $.16 med, anafra-tjeti pametnejši^ ljudi, kaijor, v časi med' diranimi. Zanimivo bodetpdi vprašanje, kako se bode konstatiralo, ali zna kdo čitati iri pisati, ali, ne. S šolskimi izpričevali se.ftfkaj ne dokaže ničesar. In p,a: Koliko, mora znati: . (.: Glavne določbe načrta §o sledeče: Volilno pravico ima vsak možki. ki je dosegel 24. leto, ako je ogrski državljan in zna čitati in pisati: Disedanji volilci.;ki niso zmožni branja in pisanja, imajo volilno j pravico še za dve volilni dobi. > j Za poslanca je lahko izvoljen, kdor ima aktivno volilno pravico in je že deset let ogrski državljan ter more zadostiti določb1, da je madjarščina zboroval ni jezik v parlamentu. Treba je turej, da zna madjarsko. Od volilne pravice je izključen, kdor je bil obsojen radi kakšnega iz dobičkaželjnosti storjenega pregreška ali hudodelstva, ali pa kdor bi bil po uveljavljenju postave obsojen radi ščuvanja ene narodnosti proti drugi. Razdelitev volilnih okrajev določi poseben zakon. Vsak volilni okraj voli enega poslanca. ' Vsaka občina ima poseben volilni imenik in voli se v vsaki občini posebej. Volitev je direktna in tajna. Dosedanje šteulo poslancev ostane ne-izpremenjeno. Vsak mandat velja za pet let. Utemeljitev, ki je dodana zakonu, obsega sto strani. Tam je rečeno, da se ne more zahtevati od volilca. da bi moral znati madjarsko čitati in pisati, ker bi bilo to ogromno volilno oropanje. Dosti je, ako se zahteva sploh znanje čitanja in pisanja. Število volilcev bi pač po tej osnovi zelo naraslo. V tem, ko ima sedaj samo 40.000 delavcev volilno pravico, bi jo tedaj dobilo 800.000. Pri vsem tem ostaja še vprašanje, kako naj iz načrta postane zakon. Fejervaryeva vlada gotovo nima bodočnosti. Fejer-vary sam ne misli na to. Poroča se, da je zopet ipredložil kralju svojo demisijo, ki pa ni bila sprejela. Ako pride do kompro- nar, ako se ima poleg tega dobro hrano in sobo od župnika. In gospod župnik Šuster je lahko ponosen na svojo točnost; kajti on pozna marsikaterega duhovnega brata, ki ostane svojemu kaplanu po pol leta in še dalje dolžan tedensko plačo. Tega on ne mara. Seveda sta dva goldinarja na teden preveč za kaplana in prav dobro se še spominja na blagopokojnega škofa Tomaža, ki je dejal, da ne more razumeti, kaj počne kaplan s tako svoto denarja. Pa je že tako, da je treba skrbeti, da se kaplanu dobro godi. No, njegova župnija že nese. Sam je umen gospodar, ki pozna poljedelstvo, kuharica pa je vzorna gospodinja. Tukaj, v Gospojni si je prihranil že nad osemdeset tisoč goldinarjev; lahko je torej plemenit ter izplačuje kaplanu točno njegovo tedensko plačo. V tem, ko se je gospod župnik Šuster tako pogovarjal, je kaplan klečal gori v svoji sobi, pa je molil. Po sobi se je razširjal slab duh; lojena sveča je bila smrkava in kaplan ni mislil, da bi moral vzeti pri vsakem gloria patri utrinjalo v roko. Končno misa med krono in med koalicijo, tedaj Fe-jer.vary seveda takoj odstopi in vlado se sestavi izmed, večine v parlamentu, ki pač še igra j .nepopustljivo energijo, a je .vendar že vidno popustila. Alj si bode ,nova vlada prisvojila Fejeryaryjev načrt? , Z ozirom na stališče, krone, ki je dala osnovi prec^ankcijo in na oficiozno razglasitev v .uradnem, listu b' -b;lp pač. misliti, da je. sprejem reforme pogoj za vsako novo vlado, ki ga mora sprejeti. Ako bi se zgpdilo tako, bi bilo pričakovati, da se stvar mir,no realizira. . Toda vpričo, sedanje zamotane situacije in z ozirom na. n odkritosrčnost koalicije v volilnopr^vnem vprašanju je ijemc^očt^ s količkaj ^gotovosti ugibati, o bodočnosti načrta! Gotovo je le toliko, da stvar, ne more več, zaspali in da ne , pride , več’ 'z dpevneg^ reda. Ogrski socialni demokratje,' ki so s svojim neustrašenim nastopom vjiajtežavnej-ših časih pmogočili, da je vlada — pod pritiskom raamer —izdelala in objavila načrt, bode že ski beli, da postane zakon.. Toliko volje in toliko moči imajo in to je najboljša garanc;ja ?a reformo. Rusija. Vsako ublaževanje položaja je zaman. V ogromni, ruski državi poka in gori na vseh straneh. Zadnji čas je pomolila reakcija zopet avojo taco, misleča, da doseže , s strahovanjem, česar ni dosegla s koncesijami in z cvijačo; toda to je bil samo nov veter v og«nj in revolucija je le še bolj vzplamtela. V Peterburgu so vojaki in ka-zaki obkolili hišo gospodarske družbe, kjer je zboroval ^vet delavskih delegatov, ter so aretirali vse zborovalce. Vse časopise, ki so objavili manifest delavskega sveta, po-zivajočega delavce, naj se pripravijo na ustajo, je v^da ustavila ter zaprla vse glavne urednice. Ali vse to ne pomaga nič. Ta kora;; je pač naredil vtisk, ali ne takega kakor ^a je pričakoval reakcionarni minister Durnovo. Delavci so izvolili nov izvrševsalni odbor, ki se je takoj posvetoval o splošni stavki in je tudi že izdal proglas. Aretirane delavske delegate so potem z malimi izjemami zopet izpustili. Ječe v Petro-Pavlovi trdnjavi so prenapolnjene, zunaj pa napreduje revolucija od dne do dne. Vse, kar je upal Vitte od manifesta z dn$ 30. oktobra I. 1., je splavalo po vodi. Tekonj šestih tednov izza razglasa konstitucije se je revolucija tako razvila, da je postala splošna. Iz vseh krajev prihajajo —...............-j ■ ~ je bil gotov z oficijem za drugi dan. Z use-kačem je tako nerodno obdelava! poogljeni stenj, da je ugasnil luč. Ni je več prižigal, temveč odprl j< edino okno in dolgo je gledal ven. Doli leži v globokem pokoju pokopališče z železnimi in lesenimi križi. Na nasprotni strani so na cerkveni zid naslonjeni veliki nagrobni kamni domačih družin bogatih kosarjev. Tako sosedstvo mrličev in grobov ne bi bilo komu drugemu ravno prijetno. Ali duhovniku ni pokopališče mesto strahu, tudi sredi noči ne. Saj so oni, ki leže tam doli pod travo, ravno tako njegovi prijatelji, kakor živahna mladina v šoli. Njegova lastna roka jih je blagoslovila za večnost, ko so jih pogreznili v zemljo. In kakor se kmet ne boji njive, ki je z lastno roko posejal semenja vanjo, tako se sprijazni duhovnik z bližino mrličev, ki jim je stal ob smrtni postelji in ki še vedno moli zanje vsaki dan. Od srca zadovoljen je vzel Hercog dolgo 'pipo,, ki je imela svoje stalno mesto poleg postelje, tako da jo je tudi v temi lahko našel.. In ko je nabasal vanjo komisnega tobaka, ki poročila o vojapkih uporih. In kar je značilno : Mnogi zapovedniki' izpolnjujejo želje, ki jih vojaštvo predlaga v taki obliki, da bi bile prej kar deževale najkrutejše kazni.. Vojna sodišča obsojajo vojake radi upora, 3rapor» seveda ni ‘priobčit' štehografičnega protokola o tisti sceni Hi končno ne more nihče zahtevati od nas. da publiciramo fotografijo gospoda Wurka. Če pa smo blagi in če surovosti niti' v reprodukciji ne ljubimo, se odtod veridai-' ne sme ižvajati, da pričamo za gospoda Turka. Sodišču so dokazi bla--gaj ne, ki jo je zastopal gosp. dr. Tekavčič, popolnoma zadostovali in gosp. Turk je bil obsojen na 50 kron globe, odnosno na pet dni zapora, njegov hlapec P„ ki še je udeležil zmerjanja, pa na 48 hr zapora. Zato se ima pač tudi zahvaliti g. Turku in seveda — samemu sebi, nikakor pa rte bolniški blagajni, kakor bi bil stvar rad prikazal gosp. zagovornik. V bodoče bodeta menda oba imela bolj hladno kri, pa bo dobro. Javna predavanja o prvi pomoči pri nezgodah, o higijeni premogarjev in: njihovih boleznih imel bode pričenši s 7. prosincem 1906 okrožni in bratovske skladnice zdravnik dr. Zarnik Tomo v Zagorju ob Savi vsako nedeljo med pol 9. in pol 10. uro v poslopju ljudske šole na Toplicah pri Zagorju. Vstop prost. Plesni venček priredi odbor socialistične mladine v Trstu v soboto, 6. januarja 1906 v dvorani Delavskega Doma, ki bode pri tej priložnosti primemo okinčana. Cisti dobiček je določen izobraževalnim namenom. Ples začne ob pol 9. uri' zvečer in je združen z raznimi drugimi zabavami. Proč z nemarnostjo! Za nedeljo je bil sklican ljudski shod, ki se je imel vršiti v areni »Narodnega doma» v Ljubljani z dnevnim redom; 1. Kaj bode z volilno reformo? 2. Delavsko časopisje. Shod se ni vršil. Odpovedal ga je sklicatelj sam, ker se je zbralo v areni samo okrog 200 udeležencev. Ra zumemo, da ima vsaka stvar svoj uzrok; morda je bil Silvestrov dan res ponekod nepripraven za shod, menda tudi agitacija ni bila tako živahna, kakor bi morala biti. Ali vse to ni zadostno opravičenje za preslabo udeležbo. Pravimo preslabo — z ozirom na dnevni red. Za marsikateri predmet bi bilo to zadostovalo. Ali kadar se govori o volilni reformi, mora biti izza vsega, kar so ljubljanski delavci že storili, njih zanimanje veliko bolj očitno. Sodrugi, ki mislijo morda, da je volilna reforma že popolnoma zagotovljena, se zelo motijo. Delavci se nimajo , zanašati na hikbgar, kakor na svojo lastno ^ moč in to morajo pokazati. Kar je mini- ^ s trski predsednik Gautsch obljubil, je še prav r malo in fie ne bi imela volilna reforma druge f« garancije, bi stala na dokaj sUbih nogah. Da je vlada obljubila načrt, je pripisati veli- k kanski volji avstrijskega delavstva in eneržija „ barona Gautscha bode segala tako daleč, kakor eneržija delavcev. Stranke, ki imaj1 večino v državnem zboru, so v duši z nw limi izjemami vse nasprotne splošni in eni volilni pravici. Večinoma jo presojajo z nacionalnega stališča, pa iščejo gU «kautele», da si zavarujejo svoje koristi ^ Nemci hočejo čuvati svojo hegemonijo v državi. Poljaki hočejo ostati v Galiciji abso-* lutni gospodarji, vse slovansko nacionalni* stranke bi rade pridobile popolno pravico i#. f % še obresti povrh. Krščanski socialci hauzirajo s svojim petletnim bivanjem v volilnem okraju; nemški liberalci modrujejo o »davčni moči »; slovenske stranke trdijo, da nobena dežela ne sme izgubili ne enega mandata, tudi če jih ima več, kakor ji gre po številu prebivalcev. To je toliko nasprotnih zahtev, da se iz njih nikoli ne bi izlegla pametna postava. In baron Gautsch se hoče pogovarjati s strankami. Slišati hoče njih egoistične želje, ki strme za popačenjem splošnosti in enakosti. Volilna n forma pa zanima v prvi vrsti ,delavce in delavce mora. slišati ministrski predsednik, .delavce mora slišati tudi državni zbor. Nikakor loraj še ni čas, da bi delavci odložili orodje-, a če bi hiti shodi za volilno pravico tako obiskani, kakor zadnji, bi vlada mislila, da, je delavaka odijo o volilni rtformi, bi^ se bilo še lahko tolmačilo ta korak tako, dg se hoče’ vodstvo stranke informirati. To bi bilp sicer tudi brez smisla, kajti če ima stranka splošno in enako volilno pravico na' programu, je na-lavno, da ne more biti pristaš stranke tisti, ki zahteva drugačnp voldno »pravico*. Ali to bi se bilo še nekako razumelo. Toda ne! Stranka je pravi unikum. kajti vodstvo samo ne zavzema nobenega stališča spričo volijne reforme, vsaj ne, ako se ne vidi vodstva cele stranke v osebi drja. Tavčarja. Ako je osem voditeljev liberalne stranke skupaj, imajo sedem različnih mnenj o volilni pravici. In to — pravijo -r- je še stranka! Kaj pa so torej vredne izjave take stranke? V deželnem zboru so vendar liberalni poslanci zahtevali, naj vlada predloži načrt splošne in enake volilne pravice zp državni zbor. Glasovali so tudi za predlog, ki zahteva enak načrt za,deželni zbor. Na shodu dne 28. novembra je dr. T r i j 1 e r pred . pajmanje 12.000 ljudmi v imenu »narodno-napredne* stranke izjavil, da jezasplošooin enako volilno pravico. In danes je vsak, liberalni vodja druzega mnenja! Ali zasluži taka stranka še kaj zaupanja? Kakšno nalogo more še imeti, kakor da likvidira? Pa se »Slov. Narod* čudi, da je vse nasprotno taki stranki! Naša zadača pač ni, lomiti kopje za mlade radikalne elemente med meščanstvom. Razumemo pa pač lahko, da si stavljajo vsi resnično svobodomiselni! ljudje, ki niso politični, štreberji,,za pryq nalogo. razrušiti tako stranko. To je namreč prvi pogoj, da se omogoči svobodomiselno meščansko politiko na Slovenskem. Stranka, ki nima programa, ne načel, ne vodstva, ne doge, ne skupnih interesov, ne, pomladka, ne življenja, je samo na poti. In kakor se inora v jeseni pomesti suho listje, ki je popadalo z drevja, tako je treba pospraviti ostanke take stranke. Tudi resen boj proti klerikalizmu bode šele tedaj mogoč. Kajti stranki, ki v nobeni stvari ne ostane zvesta svojemu programu, tudi ni mogoče zaupati, da o=tane protiklerikalna. Edino je še vprašanje: Ali je med slovenskim meščanstvom še toliko mladosti, žlavosti in resne volje, da si modema, duhu časa primerna struga odrre pot — tudi črez grob nekdanjega liberalizma.* Žensko drnštvo za volilno pravico. Kakor slišimo, pripravlja splošno žt n-ko društvo v Ljubljani protest proti tisti določbi novega občinskega volilnega reda, ki jemlje doseda-njim volilkam yo}i|no pravico. Bilo bi pa umestno, da bj dwštvo tudi javno nastopilo. „SloveaskiNarod“ se; veseli, da so se slovenski delavci naveličali volilne pravice. Menda misli, da ,so njegovi argumenti tako s>jejni; kakor so nedosledni in zm> Sani.. Toda *Narod» se, moti.j^Ako je njegovi gardi neprijetno, da bi se morali liberalni kandidatje po vpeljavi splošne in enake volilne pravice bojevati za mandate, pri. čemur je zmaga včasi i dvomljivo, je to delavcem vseeno in, pd; svoje piavice ne bodo popustili niti za las, pa če se .^Narod,*, še tako zvija. Naučili so se slovenski delavci pač eno: Da namreč na. Sjlovenshepi >pi liberalne strank.- ,in ,da besede liberalcev, niso vredne piškavega oreha, Ako hi liberalna stranka res še živela, tedaj vsaj ne bi mogla. dovoliti «Nnrodu>, da jo postavlja ne, laž t v njenem lastnem, imenu. Čudimo ;se le liberalnim df želnozborskim poslancem in:pa dr<,Tril)erju, da še niso našli besedice, protest^,liprpii, pisavi »Slovenskega Naroda** čeravno, je »N;trod» glasilo »Narodne Tiskarne* in je libiralna stranka sploh brez lista, velja vendar »Narod* za časopis stranke, vsaj-z* časopis, ki izraža njeno mnenje. In,da moro tak list danes zopet pisati proti splošni jn enaki volilni pravici, ne da bi eden izmed tistih,, ki so se v imenu stranke angažirali zgnjo. ugovarjal, je vendar nekam čudno. Ljubljanski delavci pa bodo že še, pokazali, da ne izpfeminjajo svojih načel tak« kakor «Nerod». Pa, še kmalu. »ŽlOTieaecŽ* pa misli, da je prišel čas, ko se lahko postavlja. Ker »je bil nedeljski shod , slpčejno šlšbc^e ,,qbi^an,. pripoveduje tistim, ki mn hočojo verjeti, da opravijo samo kleriknjci lahko velike shode skupaj. To seveda lahko, pripoveduje tistim, ki sauij ničesar ne v^do. V resnici bi bili klerikalci trobili, da so imeji velikanski shod ako bi bilo k njim prišlo tolikp )judi, kolikor jih je bilo v nedeljo v areni. Saj vendar vemo, kakšna udeležba je navadno na klerikalnih shodh. Razlika je, samo 'ta, da socialni demokiatje niso taki demagogi, kakor klerikalci. Ako imajo oni shpd s tridesetimi udeleženci, napiše »Slovenec* ugodni članek; ako pride pri socialnih demokratih za tako važen predmet premalo ljudi skupaj, tedaj ne zborujejo. Socialnim demokratom ni treba imeti strahu, ako odpovedč shod, dobro vedoči, da bodeta »Slovenec* in «$arod» obračala stvar po svoje; klerikalcem pa je zunanjost vse. In ta razlika pornepj m.ppgo. bi ,e podlaga vsakega oja., Brez organizacije je vsaka zmaga nemogoča. . m. Spominjajte se na to v sedanjem bojevitem času! Delavec, ki ni organiziran, škoduje več, kakor odkriti nasprotnik. Strokovni pregled. Pasivna rezistenca traja še vedno m severni železnici. V Olomucu je kolodvor pri napolnjen z vozovi. Za vlake, ki prihajaji in odhajajo, je samo en tir prazen. Od Mo'j ravske Ostrove do Krakova je vsak promet z blagom ustavljen. Celo brzovlaki imajo po več ur zamude. Severna železn:ca je posku* sila s terorizmom ter je posadila nekolikoj uslužbencev na cesto s čemur pa le podpi-i huje ogenj. Sicer pa se je uprava toliko vdala, da je vstopila v pogajanja z želez-, ničarji. Štrajk v Hrastniku je izbruhnil hipn dne 20. m. m. Neposredni vzrok mu je bil. krivična kazen, katero bi imel plačati neki rudar in surovo ter ošabno postopanje prometnega vodje inženerja, Schnecerja. Zjutraj je stalo že vse delo v Hrastniku, popoldne pa tudi na Ojstrem. Delavci so stavili svoje zahteve in se pričeli pogajati. Pogajanj so se udeležili sodiugi delegatje rudarske zadruge, zaupnika Linhart in Rinaldo, nad-komi,-ar Prahi, rudniški komisar Strgar in dir ktor Seiller. Nekatere manjše zahteve je direktor takoj dovolil (kazen Korbarja se prekliče, »Verbruchi* se ne kaznujejo, streha na separaciji se napravi takoj i. t. d.) Zvečer: so imeli rudarji shod, na katerem so sklenili nadalje štrajkati. Drugi dan zjutraj se je vršila v rudniški pisarni preiskava proti inže-nerju Schnecerju. Zaslišalo m pndokoliralo se je celo vrsto pritožeb, delegalje pa so obljubili, da bodo še drnge slučaje oblasti pismeno naznanili. Popoldne je bil shod, na katerem se je sk'enila lezolucija, ki določuje J Delo se prične zopet začasno pod pogoji, da izjavi inžener svoje obžalovanje nad zadnjimi dogodki in se zaveže v bodoče le pravično uelati; da se vzame obojestransko že dovoljene zahteve na znanje in da predloži direktor npravnemn svetu na Dunaju nove zahteve. To rezolucijo so nesli zaupniki v pisarno, kjer je bila takoj podpisana. Množica pred graščino pa je zahtevala ustmeno onra-vičbo inžeperja. To se je tudi zgodilo. Pred graščino se je vršil socialistični shod'. . . & tem je bila stavka končana. Nove zahteve, na katere hočejo rudarji do 9. prosinca odgovor, so sledeče: 1. Poleg t. zv. «gres*-pre-moga naj se daje rudarjem za kurjavo tudi gotovo mero premoga v koscih (Stuckkohle), dokler se separacija ne spremeni, da zamorejo dobiti premog v kockah (Wurf. Ikohle). 2-«Geding» naj se tako uredi, da zamore zaslužiti rudar pri srednjem delu najmanje 3 K, Ako ne pride med prometnim vodjo in rudarji do sporazuhiljenja, preišče direktor za-di vo in se ozira pri tem na nasvete lokalnega odbora zadruge. 3. Osobju pri strojih in v delavnicah ter kurjačem se poviša plače, da do« žejo zneske trboveljskih plač. 4. Zidarjem se dostavi materijal na številko. — Razvidno je na prvi pogled, da so vse te zahteve utemeljene. Hrastniški profesionisti in kurjači dobe plače od 140 K do 2'80 K. Zidarji morajo sami kopati pesek in pol ure daleč nositi materijal. Za kurjavo pa dobe rudarji «gres>, ki je nepraktičen. »Gedingi* so danes tako postavljeni, da nekateri delavci sploh po cele mesece ne zaslužijo niti vinarja. A povedati je treba, da se bo te zahteve le z bojem doseglo. Pripravljajte se tedaj, so-drugi! Zahteve trboveljskih radarjev. Na shodu dne 23. dec. so sklenili trboveljski tudarjipo referatu sodruga Linharta sledeče zahteve: 1. Plača vseh jamskih in zunanjih delavcev naj se zviša za 20 odstotkov (kakor zagorska zahteva). — 2. Plače naj se odmerijo odslej od hunta in ne več od tone (ker se na tehtnici jako veliko izgubi). — 3. Delavkam na «Versatzu» naj se daje »herrenšiht* po 1*60 K, kadar ni treba »Versatza*. — 4. Pri sekanju- odkepov naj dobe vsi 4 rudarji »herrenšiht* 3 K. Pri «pecanju» naj se računi cele 3 m. — 5. Za prevoz lesa se določi posebnega voznika (lauferja). — G. Olje naj kupi družba direktno od producenta ter ga r s s 5* h t oddaja za lastno ceno. — 7. Strojevodjam in strojnemu osobju naj se daje mesečno plačo. — 8. Za izredne nočne šihte naj ke daje tesarjem dvojno plačo. — 9, Pri delu na številkah čez 30° se plačaj za vsak slučaj her-renšiht 3 K. Odgovor za te zahteve se pričakuje najkasneje do 8. prosinca 1906. Na delo. rudrrrji! Velika radarska nesreča se je primerila dne 20. m. *m. med 10. in 11. uro dopoldan v rovu «Helena» v Novem Sedlu na Češkem. Vsled požara v rovu je poginilo 18 rudarjev, ki zapuščajo 14 udov in nad 50 sirot. Po vsem, kar je doslej znano, je nesreče kriva znnikrnost podjetja, ki ni pravočasno poskibelo za novo tesarsko uredbo in fpa nemarnost nadzorstva, ki pregleduje var-r nostne naprave v jamah preveč površno. Obravnave železničarske organizacije so končane skoraj z vsemi privatnimi železnicami. V zadhji uri je dovolila tudi severna železnica sprejemljive koncesije, tako da se’ je ustavilo1 pasiVno rezistenco. Obravnave se vo-dijo še s češko severno železnico ih pa z železnico Dunaj-Aspang. 1 ;l: ; V hrastniški tovarni za steklo vladajo razmere, ki se rogajo vsem določbam o deL lavskem varstvu. Kakor še nafti poroča, se rabi za delo oitVokfe izpod štirinajst let, kar je v takem podjetju posebno hudo. Streha steklarne j'■ večna nevarnost zd življenje delavcev, ker je že tnko izprhnjena, da se vsak hip lahko podere in zasuje delavce, ki so tam vposlerit. Dne 14. m. m. je padel skoraj 4 metre dolg tram s strehe, vsled česar so delavci ustavili delo. Ali mojster jih je zapodil nazaj in morali so delati v trajni ne-* Varnosti za življenje. A ko bi začel padati sneg, nastopi' lahko prav kmalu katastrbfh. Okrajno glavarstvo V Celju.‘riaj bi se prepričalo o teh razmerah in naj bi poskrbelo, da se takoj ukrene vse, kar je potrebno za varnost delavcev. Kadar bi bilo nekolik* mrtvih^ hi bilo že prepozno. ‘ .v • '' j Železničarska konferenca je bila dne '29. decembra v Trstuv 30. (Jecfembta pa v LJtiltfjariV. ' UdelfeM ‘še 'dclegdfr vfeeh Važnejših postaj državne in južne; ž&lezttice 'od Trbiža, Brežic, Reke, Pulja do TrSta. Centralo železničarske organizacije je zastopal sodrug Weigl, ki je poročal o obravnavah organizacije in zaupnikov z železniškim ministrstvom v pogledu južne železnice. Naznanil je, kaj se je doseglo ih je pojasnil, kako naj postopajo železničarji rastnih kategbfij v posameznih »postajah ^lede izpolnitve tistih ^lja, ki sedaj niso bile' izpolnjene., Njegovo poročtld se^je v obeh mestih vZelti'na znanje. O organizaciji in agitaciji se je ria obth konferencah razvila živahna debata. '• Delegat je so poročaj o položaju "v posameznih postajah. Sklenjeno je, da se ustanovi v Trstu strokbvna tajništvo, ki se 'ga v prvi vrsti udeježe železničarji. Za tdjnika j6 izvoljen sodrug Josip* 'K'opač. Ljuhljatfekim podružnicam je kanfer&nca svetovala, 'rjgj pretresajo, ali ne bi kazalo', da se združjjo1 v ehb podružnico, kar "bi olajšalo delo. Sjslošttb se' ii-reklb mnenje, da bi bil tak kbrak Zelo koristen in bi še organizacija tedaj zelo povzdignila. Železničarji v Horbvniti žele lastno vplačevalnico,’ ki jo ustanovi centrala. Mizarskim pomočnikom! SblnOgrakki mizarski pomočniki razglašajo sledeče: »Mizarski »nojstri v Soltiogfadu So nas dne 16. oktobra 190», ko se nismo hoteli udati njihovi volji, izključili. Bojevali smo se 24 tednov leta 1898 in 1899 za bkrajšianje delavskega časa od 10. na 9 >/, ure Po dogovoru je imelo služiti skrajšanje za pol ure v fa namen, da se podaljša počitek opoldne: Sadaj nam hočejo podjetniki vzeti te pol ure in če bi se jim to posrečilo, nameravajo priti z zahtevami, ki Jbi nas potisnile za deset let nazaj. Ker smo '$e izključeni, naj imajo tudi podjetniki kaj od tega. Preden se vrnemo v delavnice, moramo doseči deveturni delavnik. Podjetniki se trudijo na vse pretege, da bi navabili stavkokazov v Solpograd in nas tako prisilili, da se vdamo. Cenjeni sodrugi, skrbite za to, da ne gredo mizarski pomočniki v Solnograd. Tedaj je zmaga gotova in veljala bode tudi za vas; Shodi. Zagorje. Dne 17. in.-m. se je vršil pri nas v Zagorju po želji vš£h rudarjev javen rudarski shod, na katerem‘ se je razpravljalo o sedanjih razmerah v rudokopih in končno se je sprejelo resolucijo, V kateri se je pozvalo delegate rudarske zadruge, da predlože rudniškemu ravnateljstvu spomenico z zahtevo 20 odstotkov povišanja akfcrda. pri 30 stopnjah vročine šesturno delo, Zvišanje deputat-nega premoga, kakor tudi da se popravi stanovanja in skrbi za svežo vodo v rovih. Na spomenico ima družba odgovoriti tekom 14 dni. V slučaju odklonitve1 zgoraj omenjenih zahtev, se sedaj ne bode odgovorilo s stavko, pač pa s pasivno rezistenco. Ker se v rudo-kopu to jako lahko por.ibi, bodisi pri kopačih, kakor voznikih, če se ravnajo po raznih naredbah rudniških oblasti j' bode v tem slučaju polovico manj producirali in'rudniška drližba bode imela gotovo Večjo škodo,^kakor v času stavke. 2 !K 10 <9in."lbode morala plačati,' ker se je zavezala !dai" se kopačem rilanj: ne plača. Rudaiji^pa *bodo, 'namesto da bi napravili po'5 i.voZov ptiemoga, samo enega in kmalu se bodli'^tiflila' družba, da bode na dan, ko sedaj kiVaža po 40'vagonov, samo kakšnih 10 in bolj§e bo plačati po 3 K za 40 vag., kakor pa 2 K 10 oln; ža lO vag; Organizacija’ pa bode preskrbela.'da se rudarje pouči, kako da se naj obntfšajOi • Na zborovanju, ki je sodrug Čobal' razpravljal o pa-sivni rezistenci, je bilo; opariti, ;da io radarji pripravljeni, porabiti to »'"noVO orodje*' ako družba ostane trdoglavna. hRadi tega1 svetujemo dnlžbi, da vstreže dčlaVskim zahtevam, ker'drugače bode krivda;u; da se začne'boj,1 iskati po njej. Svetujemo pa ji'radi tiega še bolj, ker so staviH rudarji v"‘Trbov)jah in Hrastniku enake zahtevej Ora^bttšrtčlst^pa je tžithkaj še Večja.1 " .:;ii78h:oq ojldvi 3- <';3 Kontovelj pVi Trsttt^Elfie 25'.n atjeentfftS oh 4..‘ uri popoldan ' je '!fo$0,'ha KohtoVeljti ljudski shod; 'ki ga je sklical tržaški polftičhf odbor jugoslo &nske soc. (fefrj.:strahkk Shod je; 4odil sodrug J eVnej čTfc. Pbfbčal 'je' so-drug Kopač temeljito’ b^splbšrii ‘ In: 1 enaki volilni pravici teir je ipčftMl pbTožrU, ki' je nastal* po zadiiji ižjavi: miHištrskega ‘ pred-siedriilca. Govoril je tudi 'g. M: Niberg^j o slovefiskih šolah, ki so prišit* na ta shod kakor PilM v € čredo». ;(Po!;etrij je: govoril sodrug 'Jaka Skr bi c.. G'.1 Anton Starc žfclel' razna pojasnila, !ki' 'Jfeu' jih' 'Je' sodrug* K o ji a č tsikoj dal. Dvdfdh^ '^Na^odhiega Doma», kjer se je vršil ‘Ssfirid1, ,j£ bjla hfidta-čettb polna in poslušalcf^iMse;!Vidno' zatirt-ntiiau za, stvar. ':| l; ':M- ” tui '»ffH l^lijanska libferalha grahka' ki bi rada sarriii sebi nMvezila,1! da! ’fee;'fi'vi‘, je ^klicala dne 17. decembra shbli'V gleda- dališče «Fenice». Velikega shoda pa v Trstu: dandanes ne more biti brfcz s^alriihOdemo-; kiatbv in tako so imeli tudi) fta tem shodu; večjpO., Shod b\ še,bil- popohibnja v redu| izvršil, ako bi ga bil znal liberalni predsednik, ravnati. Ali temu ni bil kOš. Ko je prifel: zn^pr -Vepezian do besede, je nastal velik, ji hrup.j , ker je bilo ljudstvo site razburjeno;, prbtlv liberalcem. Sodrtig kPittfchi je ^'§4.' narediti' mir*', kar bi se mu bilo gotovo pja-: srečitoY a predsednik je bil tako' neroden, da je končiio vladni zastbpriik razpustil shod. Socialno demokratična stratika je' tjedaj* sklicala drug shod na 25. decerribrn v Poli« teama Rossetti in je povabila tudi drja. V e-' neziana, ki pa ni prišel. Na razpravi je bil znani reakcionarni učni red, ki ga je izdalo naučno ministrstvo, ter pastirski list škofa Nagla. Zlasti poslednji; je silnp razburil ljudstvo in komisar se je nekolikokrat pripravljal, da razpusti shod, do čegar pa: vendar ni prišlo. Tako se je shod, na katerem je poročal sodrug Pittoni, v redu zaključil. f Judendorfn pri Ljubnem je v nedeljo ob 9. uri dopoldan velik rudarski shod. Poročevalce je sodrug Etbin Kristan. Slovenskim rudarjem se priporoča, da se ga udeleže polnoštevilno. Društvene vesti. Društvo »Ljudski oder“ v Trstu poziva vse člane, ki še niso dobili izkaznice za leto 190G, naj pridejo po njo v društvene pro^ store. Vse tiste, ki so zaostali z društvenimi doneski, pa poziva, naj jih pridejo plačat. Društvo uslužbencev ces. kr. glavnik Skladišč v Trstu naznanja: Ker je dovolj sredstev na razpolago, je odbor sklenil, dajati bolnim članom bolniško podporo že v drugim tednu bolezni. To ni smatrati kot dobrodelnost, temveč kot pravico vsakega člana. > Javno predavanje v Ljubljani. Splošno žebsko društvo in Šolska matica sta priredili dne 27. decembra javno predavanje o igri v vzgoji otrok. Predaval je gospod ravnatelj Henrik Sr a j ner iz Maribora: Priznati moramo brez laskanja, da je bilo predavanje čisto nekaj' novega, nekaj krasnega za slovensko občinstvo. Predavatelj je naglašal, da mu je namen predavati o tem predmeta za-radltega, da vzbudi zanimanje zanj in da navaja tudi učiteljstvo do daljnega dela. Snov je razdelil na več tipov, po katerih lahko delimo igre. Na vzgojo vpliva vsa okolica; pri vzgoji bi morala sodelovati pa posebno dom in šola skupno. Pri vzgoji moramo re-spektirati vedno otrokovo voljo, ker drugače ni pravega« uspeha. Otroci igrajo glavno za-raditega, ker inVajo moči, ki jih ne porabljajo za življenskS boji, Navajal je predavatelj jako prproste primere* iž otroškega življenja. Čimbolj priprOste sO igre, tem boljše so. Omenjal'je tudi Frobleve igre, ki se uprizarjajo po otroških vrtcih.' Igre so dobre, a vadijo se popolnOrna ‘napačno, ker gr4 t&m vše na koniando. Vrtnarice vzgajajo otroke - le zato, dar pdkaftejov^kaj !so se'otrOči,1 seveda- mehanično, naučili; od' ene do dru^6 prire'dbev na . katere' potem vabjjo' starlše, Sorodnike i. t piri tej vzgoji .trpi1 pravi nameri.; Z igrami ste bistrijo tudi ‘iutija; posebno važni so vid, sluh. in tip. To ^o glavni čuti. Vse igre, pri katerih se vežbajo čutila, seveda zopet po volji otr,bkbVi, so koristrie. Metanje žoge, streljkrije z (dkejin,. peijep igra slepa miš itd.; Priznat« ihoranio 'da je gl ravnatelj izkušen pedagog ih da ’ima glede te snovi, ki jo je obravnaval, moderrie nazore, ki jih na prp-davsnjih še nisfno culi. Gospod predavatelj , zavrača šibo in to je praV, dasi jo proteži-rajo še' starši ip tudi nekateri učitelji vsaj . «za dotha*. J^ko umestno bi bilo, da bi se. prirejali večeri za .stariše; prav zadnji čas bi pa. tudi bii‘ ' da bi nastopali strokovnjaki kakor je gospod raivhatelj' pred delavstyom v stro-kbvriih d^jjštviii.' Zadnji fids fei pač bil, da se odpravi'v^e 'predsodke,^" pa se stopi ined ljudstvo. — t*reilaVanj^ se je' udele^ilp precej dam, nekaj UČitel|stva ih dijakov. 'IV Zahvala. .. ^odpi^apa se toplo zahvaljuje slavili zvezi delavcev/8. kamnom za mnogobiojno udeležbo • pri ppgrebu njenega rajnega soproga Martina. Zahvaljuje se odboru za1 njegovo požrtvovalnost in vsem, ki so položili vence na krsto milega pokojnika. Nad nastopom gospoda Čargota, ki je provzročil razburjenost na trgu med pogrebom, izrekam svoje obžalovanje. V Nabrežini, dne 10. dec. 1905. Joifefa Koimin. - *#««*• «wi&. Popis!. Trst. (Volih e y davčno, komisijo. — Škofo\a okrožnica. — Klerikalna. stranka.) Bližajo se volitve v cenilno komisijo za osebni dohodninski davtk in treba bode. da se ogla-1 sijo tudi socialni d¥mokrafje. Te volitve so dosti važne. saj,,.ni vseeno, kdo ceni in na kakšni podlagi, se nadpisuje osebni . davek. Tržaški delavci ! imajo, dosti ,skušenosti, ki jim pokazujejo, ' da se ! ravnp tistim, ki se najtežje branijo , cesto odmt ri več. kakor bi moiali plačaU v šmUlu zakona. Iztirja se brezobzirno, a rekurirati skoraj nima smisla, kajti pričakovati, da davkarija kaj povrne, je takorekoč utopija, {sla drugi, strani pa delavcem tudi ne more biti vseeno, ako se takim. ki imajo dosti, premalo predpiše. Z ozirom na to sta izdali italijanska in jugoslovanska socialno demokratična stranka v Trstu sledeči oklic; ., «Delavci! .jr - ; ; Meseca januarja 1906 se vrše volitve v komisijo, ki ima ceniti davek od osebnih dohodkčv, katerega'!plačujejo tudi delavci v velikem številu, kajti plačati ga 'mora vsakdo, ako ima več kakor 1200 kron letne plače, V interesu vsakega delavca je torej, in njegova dolžnbist je, da se udeleži volitve v • eniln^ltOmišTji) za osebni dohodninski davek, ki 'ima' dolbčati, koliko davka ri^j plača vsakdo, kdor ima gori omenjeni dohodek. Delavci! Vaši interesi hodo le tedaj dobro in pravilno zastopani ih varovani, ako bodo sedeli v cenilni komisiji možje Vašega prepričanja. Glasujte torej vsi za kandidate socialno demokratične stranke!* — Da se ol'jša volitev in da se kolikor bolj zagotovi zmago, je dobro, da izroči vsakdo izmed vas volilni ih legitimacijski listek podpisan zaupniku ali pa v skladiščih naših zadrug. Vse drugo uredi politični odbor. Tržaški škof Nagi je izdal okrožnico, o kateii razpravlja tiidi »Edinost* — precej elastično. Priznava namreč, da diši preveč po politiki, da je bilo tržaško ljudstvo žnjo splošno nezadovoljno in zlasti učitelji, ki jim ni prav, da bi bili primorani, iti vsako nedeljo z otroci v cerkev. To je vse lepo. A če tudi drkaj politično klerikalna «Edinost» obsoja te reči, se nam zdi, da to ne izvira iz lastnega nagiba, temuč da je prišel razumljiv migljij iz okolice. ' «Edinost» ni nasprotna škofovi zahtevi iz načela, ker ima služiti spremljanje otrok v cerkev samo klerikalizi-ranju šol in ker se hoče s tem udušiti razvoj vseh svobodnih in modernih idej v tnlad^m življenju, temveč le zato, ker bi bilo hudo za starše in za otroke, ako bi zadnji morali hoditi k maši, ne da bi jih kdo iz družine spremljal v cerke v. Vse to je precej zoflstiCno. In na vse zadnje je skoraj čndno, da si «Edinost» tako beli glavo s to stvarjo, kajti v mestu Slovenci itak nimajo šol. Ali nekaj druzega je vmes. '*Edinost* pravi namreč, da velja njena sodba samo za mesto, za okolico pa ne. In tukaj je treba nekaj povedati. •Edinost* in žnjo narodnjaki sploh ne manj« , da bi prišla okolica do modernega in svobodnega naznanjat. Da bi bili okoličanski otroci in ž njimi učitelji prisiljeni, iti vsako nedeljo in vsaki praznik v cerkev, se ji zdi čisto prav. Mfnda pač zato, ker sluti, da bi okoličani, čim bi se osvobodili katoliškega jarma, tudi od nje odpadli. Saj že danes n:-niajo druzega ugovora proti socialistom, kakor da '«ne verujejo v boga*. Zato je «Edinost® namerila svoje puščice v tej stvari tudi proti s> cialistom, S\etujemo ji pa vendar, naj ne napenja loka preveč, ker bi utegnilo škodovati — njej. Ako »Edinost* tudi noče pa noče videti svobodne ekolice, se bode vendar morala sčasom privaditi na to. Mi bodemo že pomagali. Ni dosti, biti samo narodnjak, kakor se «Edinostovci» često imenujejo, temveč treba je tudi delovati za izobrazbo naroda in za njegov duševni in gmotni napredek. Narod je lahko velik in združen, a če ni izobražen, bnde zaostal za malimi pa omikanimi narodi. Bilo bi pač dobro, da nam »Edinost* enkrat pove, kakšni narodnjaki so njeni voditelji in kakšne nazore imajo.. — V novoletni številki plaka «Edinost», češ, da tukajšnja klerikalna stranka pridobiva tal in boji se, da bi ji utegnilo pristopiti tudi mnogo Slovencev: Kdo pa drugi? Saj obstoji cela .stranka* iz samih klerikalnih Slovencev. Vzgojo imajo pa ravno od »Edinosti* in od narodnjakov, ki nočejo razumeti, da je njih politika zagrešena in da si pleto šibo, s katero bodo sami tepeni. Iz stranke. Prizadetim sodrugom se naznanja, da je prepir med sodr. Linhartom in G o b a -1 o m poravnan. Umetnost in književnost. „Pod spovednim pečatom". Založništvo romana, ki je pričel danes izhajati v našem listu, je pripravljeno izdajati ga tudi v zvezkih po tri pole, in sicer mesečno. Zvezek bo stal 40 vin. Prvi zvezek izide začetkom meseca februarja. Ves roman bo obsegal do 12 zvezkov. Naročila prosimo zaneslji vo do 15. januarja t. 1., ker pričnemo z izdajo; zvezkov le, če se oglasi vsaj 500 zanesljivih naročnikov. Prvi zvezek bo imel tudi sliko pisatelja, kapelana Kirchsteigerja. Žepni koledar za leto 1900 se še dobiva v naši zalogi. Kdor ga želi, naj ga naroči pravočasno. Dobiva se še samo v platno Vezan po 72 vini, po pošti 10 vin. več. Po povzetju pridejo posamezni izvodi predragi, zatorej se prosi v interesu naročnikov, da pošljejo denar naprej. Novo izvirno dramo v štirih dejanjih, ki igra v osmem stoletju, ob času pokristjanjenja Slovencev, v Korotanu, je sprejelo slovensko gledališče. Spisal jo je E. Kristan. Drama, ki je pisana v verzih, pride koncem januarja na oder. A. Aškerc: Mučeniki. (VIII + 168 strani v 8*). Pri L. Schvventnerju v Ljub- ljani je izšla nova Aškerčeva knjiga pod’ gornjim naslovom. To je zbirka pesmi, ki' jim je zajeta snov iz dobe slovenske protireformacije, torej iz časa, ki je za zgodovino1 slovenskega naroda in duševne svobode jako-važen in zanimiv. Poezija je pogumna. —' Naslovni list je narisal F. Tratnik. Gena broširani knjigi je 3 K, po pošti 3 K 20 vin. ; elegantno vezana velja 4 K 50 vin., po pošti 4 K 70 vin. Oceno objavimo. j je v sledečih tobakarnah „Rdeči * prapor" naprodaj: Blaž, Dunajska cesta. Bizjak, Bohoričeve ulice 10. F r a n c o t, državni kolodvor, Sp. Šiška-Hotel „ Union Miklošičeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. K ušer, Sv. Petra cesta. P i c h 1 e r, Kongresni trg 3. Svatega,vGlavni trg. Šešark, Šelenburgove ulice. Gostilna Traun, Glince pri Viču. Gostilna Podgorelec, Rožna dolina. I Trstu: Lavrenčič, Piazza caserma. Može, via Miramar. K Gorici: Krebelj Peter, Kapucinske ulice 1. Izjava. Vsem sodrugom-delavcem naznanjam, da nisem nikoli govoril proti volilni pravici delavcev, kakor se mi podtika. Nasprotno je resnica, da sem? pristaš splošne in enake volilne pravice in smatram, da je prav, ako jo delavci dosežejo. V Podkraju, meseca dec. 1905, Fran Rakar gostilničar. I, ypj Berite in širite svoj list llul }|Rd. prapor«! „Rdeči prapor1' naj ne manjka v nobeni delavski hiši. „Rde6i prapor" naj ne manjka v nobeni gostilni, kavarni in brivnici, kamor delavci zahajajo. Naročnina znaša: Za avstro-ogr. krajec za celo leto K 5 44, za pol leta K 272, za četrt leta K 1*36. — Za Nemčijo: za> celo leto K 596, za pol leta K 2*98, za četrt leta K 1‘49. — Za Ameriko: za celo> leto K 7-28. Posamezne številke stanejo 10 vin. . * 4 i Kavarna „ Clr>ior)e" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje.Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično urejena ir gostilna v ulici S. Giovaoni v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago «Rdeči Prapor*, «Arbeiter-Zeitung» in «La-voratore ^P^?P^SP^!P^!P ••nv- i.1- - V ; y V1' ' franc tteinberger gostilničar ln Izdelovalec sodavic in poKatic = v Zagorju = se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in delavcem v obilno na-ročbo svojih izdelkov. ^IP^IP^IP^SP^IP