Za poduk in kratek čas. Iz Slovenije do Adrije. (Potopisna črtica.) (Dalje.) Nebo nad svetnikom nosili so štirje plemiči iz najžlabtnejših rodbin. Za temi so sledili plemiči, civilne in vojne oblaati vsa vojska in brezbrojno množtvo ljudstva, ki je bilo iz cele Dalmacije in sosednib dežel skupaj navrelo. Razumeje se, da je bilo celo mesto v praznični obleki, ulice s cvetlicami, zaatavami in preprogami ozaljšane, vsa pota s cvetlicami naatlana. Po vsem mestu se je razlegalo navdušeno prepevanje 8lavospevov, zvonjenje zvonov, sviranje godbe in gromenje topov. Dospevai v cerkvo sv. Štefana, kojej so v večno napomeno tedaj ime av. Simeona pridjali, položili 80 mašniki sv. truplo v srebrno krsto, kojo nadvladika sam zapečati, in v njej se še dan danes nahaja. Meatni naddijakon pojasnjeval je v nadušenem in taki alovesnosti pristojnem hrvatakem govoru, zbranej množici vršečo se sloveanost. Na to služi se velika sv. maša, se ve, posebno alovesno, med kojo so doapeli odpoalanci me8ta Šibenika z dragoceno avetilnico, da jo v imenu mesta poklonijo svetniku in koja se še dan danes tam vidi. Cela slovesnost pa še ni bila s tem končana, temveč se je raztezala skoz celo osmino, rakev je ostala odprta celi čas, da si labko vsak ogleda avetnika in akoz celi teden brale so se sv. maše na njegovem oltarji od ranega jutra do poludne. Spomin tega aijajnega prenosa sv. Simeona v sedanjo cerkvo obhaja se po napravi nadvladike Garzadori-ja vsako leto dne 16. velikega travna. Na opisani način vršil se je zadnji in najslavnejži prenoa oašega svetnika, kajti, ko ae je 1. 1280 čudožno v Zadar donesel, položili ao ga v cerkvo sv. Marije, 1. 1570 v kapelo av. Roka, koje pa dandanes ni več, in 1. 1632 v cerkvo sv. Štefana ali v sedanjo Simeonovo. Čudeži. Največji čudež je paS sv. truplo samo ob aebi, kajti pri vseh različnih in mnogih nezgodah, kojim je v teku stoletij podvrženo bilo, so ipak vsi udje skoz devetnajststo let celi ostali. Ako se pomisli, da se je telo najprej v Jeruzalemu v grob zakopalo, iz groba najbrž v kako cerkvo preneslo, od koder se je po dolgem potu na ladijo spravilo, na kojej je po več tednov trajajočem in viharni m morskem potovanji v Zadar priplulo, tu zakopano ter izkopano, kakor tudi večkrat iz ene krste v drugo predjano in iz ene cerkve v drugo preneseno bilo, in da je pri vsem tem celo in neoškodovano oatalo, mora se pač nehotč priznati, da je to veliki čudež, toraj delo vsemogočnega Boga, ki je hotel, da telo njegovega slavnega služavnika in preroka ostane celo, da gledajo še pozni rodovi tistega, ki je Njegovega edinorojenega Sina s svojimi rokami objemal ter brezmadežno mu mater in reditelja blagoslavljal. Nemogoče je skoro tedaj te slavne relikvije vrednosti preceniti, celi krščanaki avet starejae nima od nje^ (Dalje prih.) Smešnica 42. Kmet pride iz nove oštarije in sreča ga aosed. Brž ga vpraša, kako da je kaj vino v njej. nOj", odvrne mu pivec, »sedaj še ne vem. Tri litre pa sem ga izpil in sedaj grem spat; jutri ti torej že lehko povem, kako da je vino".