Delo iugoslovanskega uftteljstva za zašiito dece Teden od 9. do 15. maja je posvečen delu za zaščito jugoslovenske dece. Jugoslovenska unija za zaščito dece je organizirala po vsej državi akcijo v prid jugoslovanske dece. Najbolj pozvani, da se interesirajo za probleme zaščite dece in za delo v tej smeri, so gotovo jugoslovanski učitelji(ice). Na glavni skupščini JUU v Sarajevu, avgusta 1935., so se delegati učiteljstva iz vse države temeljito bavili z vprašanjem potrebe večje skrbi in pozornosti do jugoslovanske dece. Iznašali so težko socialno stanje, v katerem se nahaja šolska deca, in poudarjali, da mora JUU v svo.ji organizaciji stalno razpravljati o tem vprašanju, dokler se razmere ne popravijo, ter mora organizacija smatrti to kot svojo nalogo. V smislu tega poudarka je ista skupščina sprejela v svoji »Deklaraciji o smeri stanovske politike Jugoslovenskega učiteljskega udruženja« tudi sledečo točko o zaščiti dece v svoj program: »Kulturno, prosvetno in socialno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete bo uspelo, ako se zagotovi: Svoboda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem, in principi: pouka v materinem jeziku, znižanja števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke. obveznega 8 letnega šolanja brez olajšav, izvedbe splošne in strokovne izobrazbe in vzgoje po sodobnih pedagoških načelih, preprečitve izkoriščanja otrok za fizično delo, sociaino-zdravstvene zaščite in skrbi za otroke, in brezplačnega šolanja in preskrbe otrok s šolskimi potrebščinami«. Zvesta svojemu programu v zaščiti dece je glavna uprava Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pozdravila ustanovitev Jugoslovanske unije za zaščito dece in takoj pristopila kot član z več deleži. Dosledni temu so zastopniki jugoslovanskega učiteljstva iz vse države na seji glav- nega odbora JUU v svojcm komunikeju od 2. junija 1936 naglasili sledeče: »Iz poročil, ki so jih podali člani glavnega odbora JUU ugotavljamo, da živi šolska deca v državi po večini v zelo bednih materialnih razmerah ter je neobhodno potrebno, da se podvzamejo vsi ukrepi za omiljenje tega stanja. Iz tega razloga pozivamo vse narodne učitelje(ice), da potom karitativnih ustanov m dečje samopomoči delujejo na omiljenju teh razmer. Ravno tako opazarjamo merodajne faktorje, da to delo podpro tudi s svoje strani ter ukrenejo potrebno za uspeh te akcijc«. Letos je na svojem zasedanju od 26. do 28. aprila 1937. glavni odbor JUU ponovno razpravljal o tem problemu ter so zastopniki jugoslovanskega učiteljstva iz vse države ugotovili, da je učiteljstvo mnogo storilo, da pomaga otrokom, ki trpe pomanjkanje. Mnogi učitelji premožnejših krajev so potom otrok svoje šole organizirali zbiranje sredstev in naturalij ter jih pošiljali na šole v pasivnih krajih. Istočasno pa so ugotovili, da ta pomoč sama ne zadošča ter je glavni odbor JUU v svojem komunikeju naglasil naslednje: »Šolski otroci žive v mnogih krajih naše države v zelo težkih materialnih razmerah in je pri takih otrocih nemogoč popoln uspeh pouka. Iz tega razloga apelira glavni odbor JUU na vse odločujoče činitelje, da temu vprašanju naše mladine posvetijo polno pažnjo in ukrenejo vse, da skrb za to mladino ne bo samo predmet usmiljenja, temveč dolžnost naroda in države.« V mladini je bodočnost naroda in države! Jugoslovensko učiteljsko udruženje se smatra za sestavni del Jugoslovenske unije za zaščito dece, zato bo vsak jugoslovanski učitelj(ica) deloval v pravcu njenih ciljev. Beograd — Ljubljana, 10. maja 1937. Ivan Dimnik, predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu.