EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
boj PROTI PREOSTANKOM fašizma — proti ČRNI REakciji — je boj za mir IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto____________________ $3.00
Za pol leta.....-....................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 5. Št. 234.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, OCTOBER 8TH, 1947.
Price Sc.
Vol. 5. No. 234.
Govor Dr. P. Lukina na proslavi blejskega sporazuma v Toronti
Toronto; — Dne 28. septembra se je v Massey hall-i vršila proslava blejskega sporazuma. Na proslavo so bili poklicani razni govorniki, med njimi namestnik poslanika F.L.R.J. Dr. Pavle Lukin, ki je dejal med drugim naslednje besede:
Bratje in sestre, tovariši in to-varišice:
Prešlo je mnogo let, več desetletij od kar ste prešli ocean, da si poiščete kruh in zaslužek. Naše dežele so ostale daleč proč — nekoliko tisoč milj. Ali vaše misli so se vedno vračale nazaj k našim narodom. Vaša srca so bila vedno za njih in ste verovali v lepšo bodočnost naših narodov.
Njih so Karadjordjeviči in Ko-burgi držali v suženjstvu. Usodo naših narodov so odločali tuji im-perijalisti.
Danes na tem veličastnem zborovanju vi proslavljate blejski sporazum — veliko zgodovinsko delo v življenju naših narodov. Ponosen sem, ker ste na to zborovanje poklicali tudi mene kakor zastopnika Poslaništva FLRJ.
Blejski sporazumi so prvi zreli sadovi, katere obirajo naši narodi. Rečem prvi zreli sadovi, ker jih bo v bodoče obilno. Prijateljstvo, utrjeno na Bledu se bo še bolj poglabljalo, naše sodelovanje se bo še bolj razširjevalo — vse v korist naših narodov.
Stoletja so narodi Jugoslavije in Bolgarske težili, da se ustvarijo bratski odnosi med našima deželama. Ali tem težnjam so bile na potu mračne sile prošlosti, dinastije in sebični interesi vladajočih skupin, a posebno tuji imperijali-sti, kateri so hujskali eden narod proti drugemu na bratomorno borbo in tako preprečavali, da bi se ustvarilo ono kar so naši narodi hoteli.
Sedaj je ta tužna prošlost zbrisana v krvavi borbi naših narodov. Pod vodstvom našega voditelja in učitelja, maršala Tita so se narodi Jugoslavije osvobodili, izkovali ne-razrušljivo bratstvo in enotnost, zgradili svoje narodne republike, združene v bratski zvezi in končno svojo usodo vzele v svoje lastne roke. Vzemimo za primer eden narod, makedonski. Udejstvujoč se v skupni borbi z ostalimi narodi Jugoslavije so Makedonci uresničili ono za kar se je boril in padel Goce Delcev in najbolji sinovi in hčere makedonskega naroda. Makedonci so prišli do svoje države, osnovali svojo nacionalno kulturo.
V Bolgariji je Domovinska fronta nadahnjena z idejami borbe proti fašizmu, velikega bojevnika proti mednarodnemu fašizmu — Georga Dimitrova zavrgla izdajalsko vladajočo kliko ter je nato Bolgarsko uvedla v vrsto onih svobodoljubnih narodov, kateri so s svojo krvjo, a ne samo z formalnimi napovedmi vojne potrdili svojo udanost v borbi demokratičnih narodov proti fašistični kugi.
In sedaj, ko so naši narodi odstranili vse one zapreke, katere so jih razdvajale, Ljudsko-frontov-ska Jugoslavija in Domovinsko-frontovska Bolgarija ustvarjajo vekovne želje naših narodov. Ono o čemer so sanjali največji umotvori in najplemenitejša srca na Slovanskem Jugu, so ustvarili najbolji od najboljih — Maršal Tito in George Dimitrov. Ono kar je podpisano na Bledu-niso običajni diplomatični akti, kakršne podpi-
sujejo zastopniki vlad, ki niso Ljudske. Danes podpisujejo, a jutri jih teptajo. Ne, to je sporazum naših narodov in vlad, ki so izšle iz nedrij naroda. Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in o vzajemni pomoči ni zaključena za 1, 2, 3, 5, 10 ali 20 let kakor je to običaj, ampak je zaključena brez dobe, ker prijateljstvo in bratstvo narodov Jugoslavije in Bolgarije bo stalo dokler bo stal svet in dokler bo vekov in bodoča zgodovina ne bo nikdar zaznamovala, da so se narodi Slovanskega Juga, raz-bratili.
Blejski sporazumi utrjujejo prijateljstvo med narodi Jugoslavije in narodom Bolgarije ter njihovih ljudskih vlad, utrjujejo sodelovanje in predvidevajo vzajemno pomoč. Naši narodi so združili svoje sile za slučaj, ako bi nekdaj, nekomu padla na um zločinska ideja, da nam s silo istrga pridobitve naše borbe, da nas obremeni z nečem kar mi nočemo. Kdor bi se dotaknil Bolgarije bi našel proti sebi Jugoslavijo. Sovražniki Jugoslavije bodo imeli proti sebi tudi Bolgarijo. S to pogodbo je tudi utrjen mir na Balkanu in kakor je dejal maršal Tito; — "zabit glogol ko-lec reakciji na Balkanu in mednarodnemu imperijalizmu". Grški monarho-fašisti in njihovi tuji gospodarji bodo morali v svojih pustolovščinah premisliti, če bodo s svojo glavo hoteli udariti v jekleni zid.
Ali sile naših narodov niso samo v moči Jugoslavije in Bolgarije, ker je njim treba dodati tudi sile, katere so za nami in katere so z nami. Za nami stoji velika in močna Sovjetska zveza, najdoslednejša branilka miru in zaščitnica osvobojenih narodov, za nami so slovanske države in one neslovanske dežele, katere imajo resnično demokratično upravo. Govorim o resnični demokraciji, a ne o oni tako-zvani demokraciji v kateri manjšina davi ljudsko večino. Z nami je miljone ljudi, mož, žena in mladine vseh plemen, vseh prepričanj katerim je ljudsko vladanje in mir največje bogastvo.
Po blejskem sporazumu jugo-slovansko-bolgarska meja izgleda drugače kot tedaj, ko so belgrajski in sofijski vlastodržci podpisavali pakte in prisegali na zvestobo. Tedaj je bila ta meja natrpana z mejnimi stražami, opasana z bodečo žico, tisoče žandarskih cokel je teptalo naše dežele ter dušilo svobodo. Sedaj na meji, jugoslovanski topovi niso uperjeni na bolgarsko stran, niti bolgarski ne na jugoslovansko. V sklenjenih sporazumih je storjeno vse, da se olajša prehajanje naših državljanov iz ene dežele v drugo, da se naši izdelki zamenjujejo, da kultura prodre iz naših kulturnih središč. Naše dežele si bodo gospodarsko pomagale, sodelovale bodo v razvoju industrije, poljedelstva, rudarstva, prometa, elektrotehnike in dvignile blagostanje naših narodov. Izvršile se bodo priprave, da bodo Jugoslavija in Bolgarija postale enotno carinsko področje. Da bi pomagala obnovi bratske Bolga-
(Dalje na 4 strani)
C. C. L. konvencija se je začela v Toronti
Toronto; — Tukaj se je začela konvencija CCL (Canadian Con-gress of Labor) katere se je udeležilo 900 delegatov. Na njej se bo ta teden razpravljalo o stavki klav-ničarjev, ki je že v četrtem tednu.
Konvenciji je predloženih več kot 400 resolucij. Prva resolucija, ki je bila sprejeta enoglasno, je ta, da se vstane in počasti z eno minuto molka vse padle vojake Združenih Narodov v drugi svetovni vojni v borbi proti fašizmu.
Konvencija ima za rešavati mnoge pereče probleme, kot višanje
cen življenskim potrebščinam, pomanjkanje delavskih - stanovanj, boljše razumevanje med delodajalcem in delavstvom in sploh boljša delavska zakonodaja v zveznem kakor tudi v provincijalnih parlamentih.
Resolucija katera obsoja Dup-lessis-a je bila poslana nazaj odboru za resolucije, ker ni bila dovolj ostra v obsodbi radi ravnanja Duplessis-ove vlade z napadi na stavkarje, stavkovne straže, zapiranje unijskih voditeljev itd. Poostrena resolucija bo prišla na razpravo na prihodnjem zasedanju.
FAŠIZEM SE JE RODIL POD OKRILJEM MEDNARODNE REAKOIJE" - PRAVI TITO
Devet Komunističnih Partij v Evropi združilo sile proti imperijalizmu
Moskva, 5. oktobra: — Komunistične partije,. Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Madžarske, Poljske, Čehoslovakije, Francije in Italije, so upo stavile "informacijski biro", da koordinirajo delo teh devet strank. Neobstojanje istega do sedaj je bila "resna pomankljivost",, kakor pravi resolucija, ki je bila priob-čena v "Pravdi". Novi biro se je sestavil na zasedanju v Poljski, koncem druge polovice septembra in bo imel svoj glavni sede.ž v Belgradu, glavnem mestu Jugoslavije.
Resolucija pravi, da v pogledu kompliciranega povojnega mednarodnega položaja bi lahko neenotnost komunističnih partij vodila v škodo delavskega razreda, in je bilo vsled tega potrebno upo-staviti novi biro.
(Komunistična internacionala, ki je bila uspostavljena na konferenci 1919 po celem svetu, je bila razpuščena z odobrenjem njenih vodilnih članov 15. maja 1943).
Na sedanji konferenci ni bilo rečeno, da se bo novi biro razširil na ostale komunistične partije drugih narodov. Dokumenti, ki so bili priobčeni v Pravdi so omenjali le zastopništvo centralnih komitetov, ki so bili zastopani na zasedanju v Poljski.
Deklaracija stališča, ki je bil začrtan na konferenci v treh posebnih komunikejih pravi, da je novi biro upostavljen v namenu zaustaviti "ameriški imperijali-zem" po vsem svetu. Prvi korak — pravi deklaracija — je pripraviti koordinacijski načrt akcije proti desnemu krilu socijalistov v Angliji in Farnciji. (Desna krila socijalistov, Bevin, Attle, Rema-dier, Saragat i. dr. je znano, da so se zvezali z reakcijo proti komunističnim partijam dotičnih dežel).
Deklaracija obtožuje, da se je izkazalo, da se Amerika in Britanija ni borila v zadnji vojni za demokracijo, ampak, da odstranita svojega tekmeca za trg v Nemčiji in Japonski.
Osnovanje biro-a je bilo potrebno radi tega in tudi zato ker je začela ameriška in druga reakcija deliti svet v dva tabora vzhodni in zahodni blok.
Važne premembe so se zgodile v mednarodni situaciji, kot posledice v vojnem času, in tudi po vojni. Te premembe so karakteristične (značajne) vsled novo razpo-deljenih glavnih političnih sil, na svetovni areni, po menjajočih odnosih med zmagovitimi državami in njihovi regrupaciji. . .
Truman-Marshall-ov načrt je samo manjši važni del, ali Evropski del splošnega svetovnega ek-spanzionizma po Združenih državah na vseh delih sveta. Načrt za gospodarsko in politično zasužnje-vanje Evrope po ameriškem imperijalizmu je popolnjen z načrtom! gospodarskega in političnega za-sužnjevanja Kitajske, Indonezije in Južne Amerike.
Včerajšnji napadalci, kapitalistični magnatje Nemčije in Japonske —. se trenirajo po Združenih državah za novo vlogo — da postanejo instrument imperialističnih teženj Združenih držav v Evropi in Aziji.
Arzenal taktičnih mer v imperialističnem taboru je poln načinov v različnih' oblikah. V njem so združene direktne grožnje z silo, podkupovanje, izsiljevanje in vsake vrste politični in gospodarski pritiski itd. — in vse to zakrito pod liberalno — miroljubno masko namenjeno za prevaro ljudstva, katero ni iskušeno v politiki. . .
V tem položaju mora proti-im-perijalistični demokratični tabor združiti svoje sile in izdelati enotni program akcije in uporabiti taktiko proti glavnim silam imperi-jalističnega tabora, proti ameriškemu imperijalizmu in njegovemu angleškemu ter francoskemu zavezniku in proti desnemu krilu socijalistov — v prvi vrsti proti onim v Angliji in Franciji.
Deklaracija dalje pravi evropskim komunistom, da ne smejo podcenjevati svojih združenih moči, niti previsoko ceniti moči An-glo-Ameriškega bloka, ki je naperjen proti njim.
Odločno stališče proti zahodni reakciji, bo zrušilo njihove načrte in vsled tega se ne sme dati nikakršne nove koncesije od strani novega komunističnega biro-a."'
"Sile, katere se bore za mir so tako močne in velike, da ako bodo stale trdno in neomajano v obrambi miru, če bodo kazale trdnost in
solidarnost, potem bo načrt napadalca doživel popolni polom." pravi deklaracija.
Ne sme se pozabiti, da je vik in krik imperijalističnih agentov o vojni nevarnosti namenjen, da prestraši slabo-živčne in nestalne, da tako pridobi z grožnjo za napadalca koncesije.
Glavna nevarnost za delavski razred sedanjega časa je ker podcenjuje svoje sile in precenjuje sile imperijalističnega tabora.
Kakor je Minhenaška politika v prošlosti razvezala roke Hitlerjev-ski napadalnosti, tako bi koncesije novemu toku Združenih držav in imperijalističnemu taboru mogle dati več duška, da bi postali agresivnejši.
V drugem dokumentu, ki je pri-občen v "Pravdi" se pravi, da je bila sprejeta resolucija na zasedanju v Poljski v kateri se navaja, "da je učinkovitost raznih komunističnih partij trpeia škodo, ker. je bila razpuščena Internacionala pred dobrimi štirimi leti."
Neobstojanje koordinacije med devetimi komunističnimi partijami je bila resn^ pomankljivost," navaja resolucija.
Bil o do tisKal časopis vsake dva tedna v francoskem in ruskem jeziku "in če bo mogoče tudi v drugih jezikih." Pozneje bo publikacija izhajala tedensko." je rečeno v resoluciji.
Konferenci so prisostvovali sledeči:
Sovjetska zveza: — Andrej A. Zdanov in Gregorij M. Malenkov.
Jugoslavija: — Podpredsednik Edvard Kardelj in minister brez portfolija, Milovan Djilas.
Bolgarija: Tajnik komunistične partije, Vulko Červenkov in V. Poptomov.
Rumunija: Georg Georgieu-Dej in Mrs. Ana Pauker.
Madžarska: — M. Ferkaš in Jožef Revai, urednik Komunističnega glasila "Szabad Nep".
Poljska: — Podpredsednik, Vladislav Gomulka in G. Minz.
Francija: Jacques Duel os in Etienne Fajon.
Čehoslovaška: — R. Slansky in S. Baštovansky.
Italija: Luigi Longo in Euge-nijo Reale.
Med temi, kateri so podpisali resolucijo so; Palmiro Togliatti, voditelj italijanske komunistične partije in Maurice Thorez, voditelj francoskih komunistov.
Beograd, (Tanjug) — Na II. Kongresu Ljudske fronte Jugoslavije,, ki se je vršil v Beogradu je imel maršal Tito svoj govor v katerem je v prvi virsti podčrtal važnost II. Kongresa, ki se vrši v času polnega zamaha izgradnje dežele. Kongres se vrši tudi v času mučnih mednarodnih odnosov. "Mednarodni položaj je takšen",, — je dejal Tito — da je potrebno ne samo, da se združijo znotraj vsake dežele vse napredne sile, kateire si žele mir in napredek vsega človeštva, ampak tudi, da se vsi napredni elementi ujedinjavajo v borbi za mir, da se ujedinjavajo v borbi proti onim, kateri danes ponovno postajajo vse glasnejši, a kateri so nedavno provzročili strahovito katastrofo v svetu. Jaz mislim" — je dejal maršal Tito dalje — "da bo prišel čas, ko se bodo mogli sestati predstavniki vseh demokratičnih sil sveta in govoriti o načinu kakšno bi moralo biti mednarodno sodelovanje, kako bi se moralo delati in boriti, da bi se preprečila katastrofa vojne."
Nato je maršal Tito prešel na referat teir dejal:
Jugoslovanski delegat prekinil Spaaka
Lake Success, N.Y. — Jugoslovanski delegat. Aleš Bebler je na zasedanju Združenih Narodov z upravičeno ogorčenostjo pretrgal govor belgijskega premiera — Paul-Henri Spaaka, kar je dvignilo najogorčenejše izmenjave besed od kar se je začelo zasedanje OZN.
Trikrat je jugoslovanski delegat Aleš Bebler pretrgal Spaaka z ogorčenimi vzkliki, nasprotujoč trditvam Spaaka, da so; Jugoslavija, Albanija in Bolgarija pomagale grškim guerilcem.
Nekoliko minut pred to epizodo je ukrajinski delegat Dmitrij Manuilski, obrnjen proti grškemu zunanjemu ministru Konštantinu Caldarisu dejal iz oči v oči, da Caldaris daje vedno nasprotujoče izjave — nasprotujoče resnici.
Manuilski je dejal, da je Caldaris pravi hudodelec na Balkanu in da je grška trditev v Balkanskem sporu in nesporazumu podpirana samo z lažnimi izjavami.
Caldaris se ni usodil odgovoriti Manuilskemu. Spaak, belgijski premier se je nekoliko pogovoril z ameriškim državnim tajnikom George C. Marshall-om in je nato on odgovoril.
Spaak je obrnil svoj sedež tako, da je bil obrnjen proti Ukrajinskim, Jugoslovanskim in Ruskim delegatom, ki so sedeli med 57. delegati okrog tesno nagnečene velike konferenčne mize.
Žugajoč s prstom, jim je Spaak začel dajati lekcijo radi "otrova-nja" debate v zadevi Balkana z napadi na grško vlado.
Dalje je Spaak, po navodilih G. Marshall-a, s katerim je konferi-ral predno je govoril, zanikal, da bi se britanske čete vmešavale v civilno vojno v Grčiji.
Aleš Bebler je skočil pokonci, kot bi ga nekaj pičilo, ter vzkliknil:
"Kaj je pa z Generalom Scobie", spominjajoč na britanskega poveljnika, ki je s tanki napadel grške demokrate ter se z njimi bojeval v decembru 1944. leta.
Spaak je nekoliko postal očivid-no v zadregi, — ter nadaljeval: Jugoslavija je odklonila sodelovati z anketno komisijo, ko je šla na Balkan.
Bebler je zakričal; "To je obrekovanje in namenoma krivična obdolžitev."
Spaak je odvrnil: "če rečeš, da
je to klevetanje, potem rečeš, da so preiskovalci lažnjivci."
Spaak je ponovil obdolžitev, ugotavljajoč, da med tem, ko je Jugoslavija odklonila vstop OZN preiskovalcem v deželo, je Jugoslovanski premier Tito povabil prominentne Amerikance, da naj preiskujejo.
Aleš Bebler mu je segel v besedo ter dejal: "Preiskovalna komisija bi bila sestavljena od nižjih javnih služabnikov, ki rabijo denar za svoje družine, in tako bi morali reči ono kar bi njihove vlade hotele."
Na tem mestu je predsednik zasedanja, Josef Bech, luxsemburški delegat pozval zasedanje na red. Nakar je Spaak končal svoj govor v podporo ameriške resolucije, da obsodi Jugoslavijo, Albanijo m Bolgarijo za vmešavanje v Grške zadeve. Ameriška resolucija tudi zahteva, da se upostavi trajna OZN komisija, ki bo stražila na Balkanu.
Proti-resolucija ,ki je predložena po Sovjetski zvezi se glasi, da krivda za civilno vojno v Grčiji leži na grški vladi in da se naj povlečejo vse tuje čete iz Grčije.
"S pojavo fašizma kot udarne pesti mednarodne reakcije — ne samo proti Sovjetski zvezi in delavskemu razredu, ampak tudi proti vsem ostalim naprednim silam v svetu, so se začeli v mnogih deželah pod vodstvom komunističnih partij, od naprednih elementov ustvarjati antifašistične narodne fronte za borbo proti reakciji in fašizmu. One so ustvarjene radi obrambe svobode, demokracije in vseh naprednih doseg človeštva, katere je ogrožal fašizem.
"Fašizem se je rodil pod okriljem mednarodne reakcije. Ona ga je započela in dvignila na noge, da ji bo v prvi vrsti, udarna sila proti delavs&emu razredu in njegovi predstraži, — komunistični partiji in vsem ostalim naprednim silam v posameznih deželah sveta. To je bila zamisel mednarodne reakcije, zamisel velikih finančnih magnatov, katerih interesi so bili vedno bolj ogroženi radi ekonomskih kriz, t.j. od rastoče sile izkoriščanih množic mesta in vasi, ali z drugo besedo, pred nevarnostjo od velikih socijalnih pokretov.
"Mednarodna reakcionarna gospoda se ni prevarila, ko je mislila, da bo fašizem poskušal uničiti ne samo delavsko gibanje, ampak tudi vsako demokratično gibanje tam kjer se bo povzpel do oblasti. Najzgovorneje nam to kaže primer Nemčije, kjer je Hitler uvedel najsurovejši totalitarni, teroristični državni sistem, nato Musolini-jeva Italija, Frankova Španija itd. Ali mednarodna reakcija, na čelu z Deladierom, Chamberlinom, Hooverjem in drugimi se je prevarala v tem, da se bodo osiščne sile zadovoljile samo s preganjanjem delavskega razreda in ostalih demokratičnih elementov v svojih deželah, da bodo samo poslušno orožje za borbo proti naprednim elementom. Pozneje, ko je vsem postalo jasno, da je agresija glavni cilj fašističnih držav, je mednarodna reakcija mislila, da se bodo fašistične osiščne sile zadovoljile s samo malim imperialističnim plenom, kot n. pr. z Avstrijo in Sudeti. Ali se je ta gospoda grozno prevarala, ker je bil tek (apetit) Hitlerja, Musolinija, Hirohita itd., nezajezljiv. Torej posledica: mednarodni reakcionarji so sejali veter, a združeni narodi so morali žeti najstrašnejšo burjo.
Da je fašizem prišel na oblast v Italiji, Nemčiji in Japonski, a pozneje tudi v Španiji je bila logična posledica protislovja, ki obstoja v kapitalističnem svetu. To so protislovja, ki so latentna (se ne vidijo na površju) med imperialističnimi silami in se razume, da je moralo priti do takšnega absurda, da je celo reakcija (fašizem) dvignila roko proti lastnim roditeljem, da ni poslušala svoje roditelje in udarila potem na vzhod, na Sovjetsko zvezo a ne na zahod. Agresivne fašistične sile se niso zadovoljile z malim odstopom mednarodne reakcije.
"Z pomočjo mednarodne reakcije, ]e fašizem tako narasel, da so mu bile meje svoje lastne države pretesne in jih je prekoračil s težnjo, da si osvoji svet. Celo Evropa je postala pretesna za Hitlerja. No, svet je to pot, z ogromnimi žrtvami bil rešen — in v prvi vrsti po zaslugi Sovjetske zveze."
Maršal Tito je nato nadaljeval:
"A kaj vidimo danes? Vidimo, da mednarodna reakcija poskuša z novimi eksperimenti (poskušnja-mi). Spet fašizem. Agresivnemu, nenasitnemu imperijalizmu za ohranjenje obstoječih položajev in za osvajanje novih, odgovarja nazadnjaška, agresivna, teroristična idealogija, s pomočjo katere hoče preprečiti širenje naprednih ljudskih misli o sodobnem društvu, da prepreči širenje marksizma-lenini-zma, da prepreči ustvarjanje v resnici demokratičnih držav, ako že ne more več uničiti veliko socialistično državo — Sovjetsko zvezo.
Danes mednarodna reakcija, na čelu z ameriškimi finančnimi mag-nati, znovič začenja svoj stari eksperiment. Spet brezvarčno, z vsemi sredstvi v raznih deželah, vključno tudi zahodno Nemčijo se trudi obnoviti fašizem, si ponovno prizadeva ustvariti žarišče agresije. Ona si prizadeva že drugi krat napraviti udarno pest za uresničenje svojih imperijalističnih ciljev. No, mi smo prepričani, vkljub temu, da v sami Ameriki fašizem dobiva vse več terena — da bo to pot mednarodna reakcija doživela polom."
Nato je maršal Tito podčrtal, "ker je Ljudska fronta bila pred vojno potrebna radi borbe proti fašizmu in vojni, radi utrjevanja (Dalje na 4 str.)
Čestitka novemu odseku Zveze Kanadskih Slovencev
V nedeljo dne 5. oktobra je bil v naselbini Hamil-tona ustanovljen nov odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Ta vest je zelo razveseljiva in jo bodo odseki Z.K.S. in članstvo z veseljem pozdravili.
Ob tej priliki Glavni izvršni odbor Zveze Kanadskih Slovencev izreka najtopleje Častitke novo ustanovljenemu odseku in mu ob enem želi najboljše uspehe pri njegovem delu za dobrobit slovenskega naroda in človeštva.
Glavni izvršni odbor je prepričan, da bo novi odsek v Hamiltonu skupno z drugimi odseki Z.K.S. skrbel za skupne in boljše odnose med našimi slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi izseljenci v naši novi domovini Kanadi, ter tudi našim narodom v rojstni domovini.
Prepričani smo, da bodo tudi druge naselbine, kjer so naseljeni Slovenci posnemale korak naselbine Hamilton, kateri na tem mestu iskreno — ČASTITAMO!
Gl. Izv. Odb. ZKS
11
EDINOST
ii
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
«•fiatered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of Jane, 1942, u No. 47939 C. P.
EDINOST
lakaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis »«naročenih clanlrov in dopisov se m vrača.
Borba proti komunizmu zadela ob zid
že dalj časa reakcija zapadnih držav oznanja z veliko trompeto borbo proti predstraži delavskega razreda, kmeta in delavske inteligence — komunistični partiji — borbo in vzporedno z trobenjem se tudi dejansko zaganja na demokratične fronte v Grčiji, Kitajski, Indoneziji, Palestini in tudi v domačih deželah na delavske unije itd., po nekih krajih z orožjem po drugih zopet z reakcionarnimi zakoni.
To zaletavanje v sile miru in napredka je naletele na jekleni zid, kar jasno in odločno pove deklaracija, ki je bila razglašena po konferenci, ki se je vršila koncem druge polovice septembra na Poljskem. Neglede, kako človek pogleda to deklaracijo naj bo to od zgoraj doli s strani ali naravnost, ne pomeni nič več in nič manj, kot je pomenil Stalingrad za prodirajoči nazi-fašizem.
Voditelji predstraže delavskega razreda, kmeta in delovne inteligence so prišli do prepričanja, da bi bilo nadaljno popuščanje nebrzdani reakciji na škodo delavskemu razredu in celokupnemu miroljubnemu človeštvu ter so končno odločno in jasno zaklicali z deklaracijo v kateri ni pomote, stoj! Ne dalje!
Gotovo je, da bo reakcija in njeno časopisje zagnala velik hrup» ker je v sami deklaraciji povedano, da imajo v svojih arzenalih vsakovrstne načrte in programe, od Tru-manove doktrine, Marshall-ovega načrta do Taft-Hart-ley-evega zakona. Govore o miru, a v srcu jim je vojna. Komaj čakajo na čas, kdaj bodo mogli svoje ljudstvo dovolj sestradati, da bi ga mogli pognati v vojno in to nekatere s silo. druge z lakoto itd.
Kar je potrebno sedaj je, da delavski razred, poljedelec in delavska inteligenca stoji trdno in enotno v borbi za mir ne samo v deželah, kjer je predstraža delavskega razreda koordinirana, ampak po vseh deželah sveta in človeštvu bo zagotovljen mir in srečnejša bodočnost.
Vojnifzločinec prisopihal v Združene Države
Znana je prislovica„ da podgane prve zapuščajo po-tapljajočo ladjo, ker po vseh znakih izgleda, da Italija ne bo dolgo varno zavet>e vojnim zločincem in zločinski reakciji. Tako si je najbrž mislil Miha Krek, ki se je tako nenadoma pojavil v Združenih državah. Misli si da bo tukaj v raju ter lahko tožil kakšen napredni list za par sto tisoč dolarjev in bi tako dobro shajal. Gabrovšek menda še ni dobil tistega založaja, ki ga je z takšnim apetitom vgriznil.
Naj bo to že tako ali drugače dejstvo je, da je Miha Krek obsojen za izdajstvo domovine in kot takšen bi moral odslužiti svojo zasluženo kazen.
Na poštene ameriške Slovence prihod vojnega zločinca ne bo vplival, da bi jih odvrnil od začrtane poti po kateri gre človeštvo in si ustvarja lepši svet. Njegov prihod more vplivati samo na omahljice. Prvo jutro ko, je prišel se je zglasil na uredništvu "Ameriškega Slovenca", kar pomeni, da bi se rad obesil na hrbet K.S.K. Jednote, kot se je nameraval Maček., Guinijo i. dr. na hrbet H.B.Z. Kako jim je uspelo je pokazala zadnja konvencija.
Uredništvo "Ameriškega Slovenca" je dalo to "prijetno novico" na prvo stran glasila Katoliške Jednote, kjer se pripominja, da se niso videli že 27 let. To je precej dolga doba in je Krek med tem časom postal pravi izdajalec slovenskega naroda in to ni motilo uredništvo, da ne bi pisal, da je Krek voditelj Slovencev.
Po vsem kar se je zgodilo med temi 27. leti bi moralo glasilo K.S.K. jednote zapisati, da je voditelj slovenskih izdajalcev. Bil je minister izdajalske Jugoslovanske vlade in je kot tak ž njo pobegjnil v inozemstvo, ko so prej prodali skupno z drugimi izdajalci sVoje narode naj krutejšemu sovražniku človeštva — fašizmu.
Kot voditelj slovenskih izdajalcev se izključno zanima za begunce, ki so v Italiji, kjer jim tla gorijo pod nogami, in se sedaj selijo iz Italije v Argentino in druge reakcionarne države. Zato — pravi glasilo — da je prišel sem da bo za nje storil kar bo mogel.
Slovenski narod v domovini, mu je že davno povedal kdo je in mu zato naložil pravično plačilo.
Vsled teh dejstev naj bi vsi ameriški pošteni Slovenci,, posebno pa oni okrog K.S.K. Jednote pazili, da bi se jim ta izdajalec ne obesil na vrat ter naj bi pometli z njim takoj v začetku, dokler jim ne naredi večje škode. Naj ne dopuste, da bi jih njegove hinavske besede zapeljale v nova izdajstva proti svojemu slovenskemu narodu v domovini, katerim je Krek in njegova pajdašija napravila že toliko gorja. Pravi voditelji Slovencev so v domovini in Krek je bil obsojen od slovenskega naroda kot izdajalec, ki najbolj pozna njegovo izdajalsko delo. Dolžnost ameriških Slovencev in sploh Slovencev v izseljeništvu je ista, namreč, da ga obsodimo ako hočemo ostati zvesti sinovi in hčere naroda iz katerega smo izšli.
Na ta način si bomo prihranili svoje poštenje in ostali vredni člani človeške družbe in tudi dobri državljani Združenih držav in Kanade, katerih ljudstva so še vedno zavezniki Jugoslavije, četudi reakcija tipa, kot je Krek delal na vse kriplje, da se to zavezništvo razdvoji v njihove sebične koristi. Ne bodimo njihovi pomagači!
SODNA RAZPRAVA PROTI PROF. FURLANU
Francu Snoju in drugi vohunski skupini pred vrhovnim sodiščem L.R.S.
(Po Snojevem tolmačilu Furla-" novega koncepta 'samostojne' Slovenije je Furlan sanjaril o podobni slovenski državi kot je bila "Nezavisna Država Hrvatska" spaka hrvatskega ustaša in kviz-linga Ante Paveliča. Op. SANS.)
Material, iz katerega je Snofl prevajal članke, med njimi tudi "Titov življenjepis", je dajal Snoju Furlan. Članke iz ameriških revij je dobival od Furlana, revije same pa od Ljubo Sirca. Snoj je priznal, da je Furlan dobro vedel za klevetniško vsebino teh časopisov, vedel je, da jih Snoj prevaja in je to tudi odobraval, češ: dobro, to je pa dobro!
Tožilec: — Pravite, da je Furlan leta 1942 zastopal prijaznejše stališče do Osvobodilne fronte, kakor ste ga v tistem času zastopali vi. Kakšen odnos pa je imel Furlan pozneje do OF, do pridobitev narodno osvobodilne borbe, do ljudske oblasti do nacionalizacije?
Snoj: — Pozneje se je stvar spremenila in je imel nasproten odnos, da ne more, ne vem, kako bi se izrazil, da ne odobrava stvari, kakor so.
Tožilec: — Vi veste, kdo je Churchill? Vi veste, kakšna je bila Churchillova taktika v odnosu do narodov Jugoslavije?
Snoj: — Vem.
Tožilec: — Kakšna je bila taktika Churchilla do narodno osvobodilne borbe in do teženj narodov Jugoslavije? Ali je bil Churchill naš prijatelj? Ali veste, zakaj je Churchill pošiljal tiste pošiljke, ali veste, da je Churchill istočasno, ko je poslal dva aviona obleke, medtem ko je pri nas padalo na tisoče in stotisoče žrtev, istočasno računal na "ljubljanska vrata" in hotel ustvariti v Jugoslaviji enake razmere kakor v Grčiji? Ali veste, kako je Churchill nastopil proti narodom Jugoslavije? Ali veste, kdo je danes največji hujskač na vojno na svetu? Vse to, kar je Churchill govoril in delal v prvem času narodno osvobodilne borbe, je delal samo zato, ker je bila taka njegova taktika. S tem je zasledoval cilje zapadnega imperializma proti narodom Jugoslavije. V kolikor je imel obtoženi Furlan leta 1942 milejše stališče do narodno osvobodilnega gibanja, ga je zavzemal s posebnim namenom in tudi vemo, da s posebnim naročilom. Obtoženi Snoj, vi ste imeli celo vrsto odnosov s Furlanom. Kaj po vsem tem sodite o teh vaših odnosih ?
Snoj: — Izrabil je razgovore z menoj, da je zvedel za moje mnenje o gotovih konkretnih zadevah. Direktno, razen v primeru, ki sem ga omenil, ga ni zahteval, vendar pa je vsak večji dogodek, ki se je pri nas dogodil, porabil in ga skušal predebatirati z menoj in zvedeti za moje mnenje.
Tožilec: — On vas je hotel popolnoma mobilizirati kot svojega agenta. To je jasno in to je logičen zaključek iz vsega, kar ste doslej izpovedali o odnosu med vami in Furlanom. Vi, obtoženi Snoj, trdite, da je bilo vse vaše delo usmerjeno na to, da se vzpostavi legalna opozicija. Jaz bom v zvezi s tem vam stavil neka vprašanja: Ali vi veste, kakšne so priprave za ilegalno opozicijo? Kakšne so priprave, ki se morejo v kaki državi izvesti za to, da nastopi opozicija, naj bo kjer koli na svetu?
Snoj: — Vem.
Tožilec: — Ali lahko to delamo tajno ?
Snoj: — Ne.
Tožilec: — Ali lahko delamo to, ne da bi prijavili oblasti?
Snoj: — Ne.
Tožilec: — Ali je pri nas možno prijaviti vzpostavitev stranke?
Snoj: — To je možno.
Tožilec: — Iz česa veste, da je možno?
Snoj: — Zakoni so za to.
Tožilec: — Veste to tudi iz dejstev?
Snoj: — Vem, da je prijavljenih nekaj strank.
Tožilec: — Ali ste vedeli, da je Furlan povezan s članom predstavništva tuje države?
Snoj: — To sem lahko razbral šele iz daljšega občevanja z dr. Furlanom.
Tožilec: — Vi dobro veste, da absolutno preneha vsaka opozicija, da je absolutno nemogoče uporabljati nekakšne besede, ki samo malo merijo na opozicijo, čim gre za povezavo neke skupine z inozemstvom.
Snoj na to molči.
Tožilec: — Ali veste, obtoženi Snoj ?
Snoj na to nekaj časa molči, potem pa pravi: Takrat, ko sem se o teh zadevah razgovarjal, o dr. Furlanu nisem toliko vedel, kakor sem pozneje vedel in vem sedaj.
Tožilec: — Obtoženi Snoj, vi ste bili član OF, na kateri listi ste bili izvoljeni za ljudskega poslanca?
Snoj: — Na listi OF.
Tožilec: — Kakšna bi bila vaša dolžnost takrat, ko ste delali stvari, ki smo jih pravkar naštevali in ki vam jih očita obtožnica?
Snoj: — Da bi to prijavil.
Tožilec: — Ali je tako delovanje združljivo s članstvom OF, ali je to združljivo z ljudskim poslancem?
Snoj: — Ne. In zato sem izjavi!, da sem deloma kriv.
Tožilec: — Kakšen je vaš odnos do teh stvari, nam pove citat, ki ga je takoj po razgovoru z va-
mi napisal obtoženi Nagode, in kjer pravite, da bomo v dveh letih pod pritiskom zapada vrgli komunistični režim. To so vaše besede, ki jih je obtoženi Nagode zapisal v svoj dnevnik in ki bodo prebrane v dokaznem postopku.
Snoj: — Jaz se ne spominjam, da bi tako rekel. Ne trdim, da nisem ničesar v tem smislu govoril, ampak tako gotovo ne.
Tožilec: — Zakaj se je nameravala ustvariti zveza s Kuharjem? (Dr. Lojze Kuhar, urednik bivšega "Slovenca", je bil s Francom
Gabrovškom še pred napadom Jugoslavije poslan v inozemstvo, da gleda za koristi Slovenske ljudske stranke. Kuhar je ostal v Londonu, Gabrovšek pa je prišel v Ameriko in delal za Snoja v Jugocentru, kjer so se potvarjala poročila o "velikih činih Mihajlo-viča in četnikov", kasneje pa "patriotov", s katerim nazivom so skrivali pred slovensko in jugoslovansko javnostjo v Ameriki Osvobodilno vojsko in partizane. Ko so zavezniki javno priznali Tita in Avnoj in je Snoj zaključil
Zakaj so se vršile skupne koofer. treh bratskih Zvez in zakaj imajo uspeh
V preteklem mesecu septembru so se po več naselbinah kjer je naseljen naš jugoslovanski narod vršile skupne konference treh bratskih Zvez, z namenom kako še bolj povečati naše napredno gibanje teh organizacij in kako povečati napredno delo naše jugoslovanske mladine. Dalje tudi kako še bolj razširiti napredno delavsko časopisje in končno pa tudi kako najbolje še v bodoče podpirati rekon-struktivni fond Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Na vseh teh zelo dobro obiskanih konferencah po naselbinah, so bili sprejeti gotovi načrti za naše bodoče delo, s katerimi se bo članstvo po odsekih podalo na delo v zadnjih par mesecih v tem letu.
Že sedaj, kjer so se vršile konference, se je izkazal po nekaterih naselbinah uspeh v članstvu Zveze in kakor tudi v drugih naprednih ustanovah, kar je znak da se ljudstvo čedalje bolj zanima za delo progresa. Ako nastane vprašanje zakaj so potrebne take konference in kampanje kar je že gori omenjeno v kratkem, mislim da je potrebno da se ta stvar nekoliko bolj obširrio razloži.
Na primer mi se sždaj nahajamo v času tako rekoč največje borbe, oziroma dobe, ki se poskuša dognati od ene strani moč in mišljenje delovnega ljudstva po drugi strani pa moč zastarele reakcije in kapitala. Kar pomeni da sta dva tabora ki sta si v nasprotju. Eden je za napredek in spremembo svetovnega položaja, drugi je pa kjer se poskuša od strani zastarele reakcije zanesti še nadaljno mednarodno sovraštvo ravno na tak način kakor se je to ponavljalo zadnja stoletja.
Kadar se izgovarja beseda reakcija, kar pomeni ponavljanje ali nazadnjaštvo, potem je lahko jasno vsakemu posameznemu delavcu in malemu obrtniku, da se ne more pričakovati za ljudske mase izven kapitala nobene ispremembe. Ker je pa delovno ljudstvo v veliki meri zadnjih par let prišlo do gotovega spoznanja, da si mora ustvariti svoje vodstvo ako hoče doseči več pravic in lepšo življensko dobo, so se začeli pojavljati odpori proti reakciji. Ti odpori kakor je danes lahko znano vsakemu količkaj zavednemu človeku, se sedaj ponavljajo in rastejo na vseh koncih sveta. Taki odpori proti reakciji in kapitalu rastejo zato, ker sistem reakcije in kapitala ne odgovarja zahtevam delovnega ljudstva današnjega časa, katero je zadnja stoletja molčalo in trpelo brez da bi smelo odgovarjati ali moglo izvojevati izboljšanje delavskega položaja. Delavske izkušnje v preteklosti so znane celemu svetu in vsled tega delovno ljudstvo odgovarja danes brez vsakega strahu na grožnje izmišljenih strašil ali zavijanj s katerem poskuša med ljudstvo zopet zanesti ravno tisti kapital in reakcija kakor sta delala v preteklosti. Vseh teh groženj in strašil se je danes delavno ljudstvo otreslo v večini in brez vsakega strahu odgovarja nanje.
Nam je gotovo še vsem dobro znano in v spominu, kako smo preživeli naša mlada leta. Pri vsaid priliki je bilo ljudstvo krivo vsega kadar je šlo nekaj narobe. Na primer, ako je samo malo bolj zagr-melo v nebu in se je všu-la toča, že je bilo ljudstvo krivo. Dalje ako se je zgodila kaka nesreča, je bil človek takoj obsojen da je bila to nekaka kazen za njega. Ako ni bilo dežja, ali pa ga ic bilo preveč, že je bila krivda na ubogem ljudstvu ki se je tudi do gotove mere res počutilo krivega. Vse to je šlo dalje v neskončnost.
Toraj to je tisto ki nam poskušajo strokovnjaki, "tisti" ki ne vedo koliko je "dela" z delom dokazati, da naj se še nadalje svet takih "strokovnjakov" boji in njihovih izmišljenih fraz, katere še
danes in kakor pred tisoč leti trosijo med pošteno ljudstvo.
Vsekakor izgleda da se njim sedaj ne bo posrečilo, kajti delovno ljudstvo danes nima več vzroka za tak strah ki prihaja od strani reakcije in kapitala ali pa tudi od starokopitnežev, ki so nekdaj strašili ljudske mase z nevidno silo in vsakovrstnimi bajkami. Vsaka stvar ima svoj konec in ravno tako bo v bližnji bodočnosti konec strahu tudi pri tistih ljudeh, ki do gotove mere še vedno ponavljajo svoje mišljenje prošlosti, ki je bil povod da so delovne ljudske mase ostale na tako nizki stopnji, da je imela dobro izučena buržuazija vse prilike brez kake zapreke isko-riščati revno in izmučeno pošteno ljudstvo. Posebno je pa taka buržuazija posvečala veliko pozornost na že dobro civiliziran slovanski narod, ki ga je s pomočjo notranje slovanske buržuazije držala v pravih kleščah. Delala sovraštvo med slovanskimi narodi z gotovega vzroka in to, iz strahu pred združenjem in enotnostjo slovanskih narodov.
Sedaj ko so se v zadnjih letih slo vanski narodi enotno združili in ko je popolnoma poražena notranja in zunanja buržuazija iti ki nima več prilike za iskoriščevanje osvobojenih slovanskih narodov, je začela z pomočjo ostankov te propadle buržuazije, ki je pribežala v zapadne države zopet nagovarjati poštene slovanske naseljence v Kanadi in Z.D. Amerike, da isko-risti še zadnjo priliko s tem, da pomaga tukajšni beli in črni reakciji uloviti vse ljudi ki še niso do dobra sprevideli pravo smer. Ti ostanki pomagajo reakcijonarnem svetu napadati in blatiti osvobojeni jugoslovanski in slovanski narod.
Pri takem blatenju ti narodni odpadki dobivajo veliko podpore pri črni reakciji, katera ima svoje "nedolžne" prste vmes povsod kjer se pojavi svobodno mišljenje ljudskih množic. Ker je pa gotovo znano vsem Slovanom, da so se taki ostanki ali ljudski sovražniki zatekli v zapadne države samo za korist svojih osebnih namenov in pred kaznijo ki jih čaka v domovini, se lahko računa na pošteno slovanstvo na podlagi njihovih izkušenj iz preteklosti, da ne bodo dosegli nikakega uspeha pri njihovem umazanem delu. Kajti nazaj v preteklost ne pojdemo, to se lahko že v naprej računa, bodočnosti pa taki ostanki tako ali tako nimajo za delovno ljudstvo.
Toraj iz gori nekoliko navedenin vzrokov so se vršile naše konference po naselbinah med jugoslovanskimi priseljenci, da tudi mi delamo v prijateljskih skupnih od-nošajih za enotnost našega in drugih narodov v bodočnosti. Končno pa tudi vsled tega, da obvarujemo vse naše ljudi pred vsakovrstnimi lažmi ki jih trosijo ljudski nasprotniki med miroljubne ljudi po naselbinah s katerimi lažmi skušajo ustaviti pravično borbo delovnega ljudstva vseh narodov.
Z gori navedenih vzrokov naj se pripomni, da bi se danes in v bodoče morali prepričati kje je naše mesto. Pri vsem tem imamo pa samo dve izbire v današnji dobi in to je, ali gremo v boj z drugimi zavednimi delavci proti iskorišče-valcem od katerih imamo že gotove izkušnje, ali pa se podamo nazaj za stoletja ko ni imelo delovno ljudstvo nobene besede kadar se je odločalo o usodi ljudskih množic. Eno je pa gotovo kar bi bilo dobro da si zapomnimo in to je, da sredine ni danes več kjer' bi človek lahko še nadalje okleval. Danes je samo vprašanje z delavstvom ali proti delavstvu, z iskoriščevanjem ali proti iskoriščevanju; Tak je da. nes položaj ki se ga mora zavedati vsak človek pa ako ravno nastaja v nekaterih slučajih medsebojno sovraštvo katero tudi večkrat zeio škoduje pri delu progresa. Vsi taki slučaji bi se morali pozabiti kadar se gre in se dela za skupno korist vsega delavstva. In ravno ta resen položaj bo zahteval od vsakega posameznika kateri se do sedaj ni zanimal za to ali ono, da bomo primorani udeležiti se te borbe med naprednostjo in nazadnjašt-vom.
Naš prostor je v delu naprednosti in organiziranju kjer je moč delavstva. Reakcija in kapital imata pa bogastvo od delavskih žuljev. Za svoje storjene napake ako jih naredimo v bodočnosti bomo plačali še več z našimi žulji. Od reakcije in kapitala se ne moremo nadejati boljših časov. Odločimo se lahko že danes, da takih napak ne naredimo nikdar več in to s tem, da se tesno in enotno organiziramo v delavsko mednarodne organizacije in na ta način bomo z lahkoto naredili naše zaključke in načrte stvarne ki smo jih imeli po naselbinah za časa naših konferenc. S tem bomo dali našim naprednim časopisom in delovnemu ljudstvu največo pomoč v borbi proti sovražnikom organiziranega delavstva in svetovnega miru.
J. šerjak Taj. Z.K. Slovencev.
Važno za povratnike tretje grupe
(IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV)
Napram poslednjim vestem o kretanju "Radnika" izgleda, da se bo vkrcala tretja grupa nekoliko prej, kakor je bilo to prej javljeno. Obveščeni smo preko Jugoslovanskega Pomorskega urada, da bo "Radnik" dospel v Montreal okrog
23. oktobra. Napram temu se bo
vkrcanje potnikov vršilo v soboto
25. ali 26. Oktobra.
Brez ozira na točen dan vkrcanja, naj povratniki tretje grupe pridejo v Montreal v petek 24. oktobra. V slučaju premembe bomo javili naknadno.
Prosimo vse lokalne poverjenike, da podvzamejo mere v svoji naselbini za pravočasni odhod povratnikov v Montreal, tako da bodo v Montrealu najkasneje 24. oktobra.
Da bi se moglo vsem povratnikom pravočasno najti stanovanje, ki bi bil dober in po zmerni ceni, je važno, da vse naselbine iz katerih potujejo povratniki tretje grupe, pošljejo v Montreal svojo razvidnico najmanj od dveh ali treh članov, katera bo skupaj z
montrealskim odborom našla stanovanja za svojo skupino povratnikov.
POŠILJANJE PRTLJAGE V MONTREAL
V soglasju z gornjimi načrti o ukrcanju tretje grupe je potrebno poslati prtljago v Montreal, kakftr sledi:
Naselbine, vzhodno od Port Arthur-ja — 17. oktobra
Port Arthur in naselbine zapad-no, okrog 14. oktobra.
Vso prtljago naj se pošlje na prejšnji naslov, t.j., Furness, Withy & Co. in na nikakšen drugi naslov. Ako v kateri naselbini ni dovolj tiskanih naslovov, je to potrebno javiti glavnemu uradu, kateri jih bo takoj poslal.
Vse pošiljke za Rdeči Križ Jugoslavije je potrebno prijaviti glavnemu uradu SKJS v Toronto najkasneje do 18. oktobra. Na vsakem zaboju za Rdeči Križ je potrebno napisati: Rdeči Križ Jugoslavije, Beograd.
Edo Jardas, gl. taj. SKJS.
v Jugoslaviji "rešiti, kar se rešiti da", je Kuhar držal več govorov po londonskem radiju ter apeliral na svoje pristaše v Sloveniji, da stopijo v Osvobodilno fronto, ki edina upravičeno zastopa veliko večino slovenskega naroda. Kuhar sam se ni vrnil v domovino. Oči-vidno je, da je bil njegov nastop hinavski ter da je v inozemstvu nadaljeval svoje intrige za koristi stare garde. In s tem Kuharjem je Snoj s svojo skupino in Furlanom skušal skleniti ožjo zvezo. Op. SANS.)
Snoj: — Da bi mu poslal kak članek, kako snov za časopise. Tako sem takrat razumel.
Tožilec: — Ali ni bila namenjena zaradi medsebojnega obveščan-ja?
Snoj: — Mislim, da sem celo jaz dal pobudo in imenoval dr. Kuharja, ker ima zveze z novinarji in bi najlaže spravil kak članek v javnost.
Predsednik: — Zakaj pa naj bi se ta zveza vzdrževala na ilegalen način?
Snoj: — Zaradi tega, ker bi to itak bil članek, ki ne bi bil naklonjen režimu.
Predsednik: — Ali je po vašem mnenju in vtisu vedel Furlan za obstoj Nagodetove skupine?
Snoj: — Gotovo je vedel.
Predsednik: — Kakšni pa naj bi bili odgovori na dotična vprašanja, ki ste jih sprejeli od Furlana ? Ali bi bili v skladu z ljudsko oblastjo ali naperjeni proti ljudski oblasti?
Snoj: — Že vsebina teh vprašanj se glasi, da bi morali biti ti odgovori nasprotni.
Predsednik: — Kaj vam je Furlan v zvezi s tem izjavil ?
Snoj: — Posebej ni nič izjavil, ampak je meni za nekatere zadeve samo rekel, naj bi napisal.
Presednik: — Ali vam je povedal, za koga naj bi bilo? ...........
Snoj: — Menda je celo imenoval ime, ampak jaz sem bil pod vtisom, da gre tukaj za nekega tujca, ki stanuje v hotelu "Slonu" ali v hotelu "Unionu".
Snoj je nadalje priznal, da je dobil vtis, da dela Furlan po navodilih in v interesu tujega predstavništva v Ljubljani ter da se je ta vtis v njemu stopnjeval od slučaja do slučaja.
Na razpravi je Snoj nadalje priznal, da je vedel, da so nekateri člani ilegalno hodili čez mejo. Vodil jih je kurir, kje, tega pa ni vedel. Znano mu je bilo, da je Gizela Drčar pobegnila na Koroško, da pa je menil, da je šla le k svojemu možu. Tožilec mu je po pisavi dokazal, da je bila najintenzivnejša delavka v špijonskem centru 101. Snoj je odklanjal obtožnico, da je v okviru Nagodetove skupine deloval na to, da bi zunanje sile intervenirale gospodarsko, oboroženo in z vmešavanjem v notranje zadeve Jugoslavije. Dopušča možnost, da so člani Nagodetove skupine izkoristili informacije, ki so jih dobili nehote v razgovorih z njim. Nasprotno pa je zatrdil, da si je Furlan intervencijo želel. Glede člankov, ki jih je prevajal v slovenščino, pravi, da so bili zelo ostri in sovražni. Članek "Titov življenjepis", ki mu ga je dal dr. Furlan, je po Snojevem mnenju bil". . zelo oster napad, pe samo napad — to je blatenje maršala Tita." Priznal je, da je blatenje Tita, najvišjega predstavnika oblasti, blatenje ljudske oblasti Jugoslavije.
Snoj je tudi priznal, da je kot državni uradnik interveniral za razne aretirance in obsojence. Kot minister in kasneje kot upravnik DAPSa je "nezavestno" dajal zaupne podatke, politične in splošne gospodarske vsebine Nagodetu, Furlanu in drugim članom te skupine. Popolnoma pa zanika, da bi vedel za kako zvezo, ki jo je imela ta skupina z inozemstvom, izvzem-ši zveze s konzulom tuje države v Ljubljani. "Grešil bi," je izjavil Snoj, "če bi rekel, da je imel Nagode zveze preko kurirja z emigracijo. Vedel sem samo za zvezo s Kuharjem in zvedel sem v teku časa, da sta Furlan in Sire povezana s konzulom."
Na vprašanje, kakšen je bil Snojev odnos do OF, je obtoženec odgovoril, da je samo nekajkrat govoril na zborovanjih, v poslednjem času pa pri tem ni delal. O volitvah v slovenski parlament se je Snoj pogovarjal z Nagodetom in sta določila rok, do katerega naj bi Snoj potegnil gotovo skupino iz Osvobodilne fronte. V načrtu sta imela pritegniti del krščanskih socialistov od Kocbeka in jih vključiti v njihovo organizacijo. To bi pomenilo razbiti enotnost Osvobodilne fronte ilegalnim potom.
(Dalje prihodnjič)
Spoznanje enakosti in enotnosti
Vancouver, B.C. — Pri Slovanskem delovnem ljudstvu v borbi za življenje in obstoj se vedno bolj in bolj kaže želja za vzajemno sodelovanje in pomaganje. Prošlost je dokazala, da posamezni ne morejo, ali pa zelo težko dosežejo svoje cilje, ali združeni z pomočjo eden drugih se lažje in hitreje izvojuje za čemer stremi delovni narod, to je za svobodo, mir, enakost, bratstvo, skratka za pravico do življenja.
To je rečeno za Slovane ali mi moramo vedeti in priznati, da so se stvari mnogo spremenile in čas teh sprememb zahteva, da delovno ljudstvo cele zemeljske krog-lje uvidi, da je brez enotnosti in brez vzajemne pomoči slabotno. Ravno vsled tega mi nismo več onega starega kopita Slovanstva starih časov, ampak Slovani novega in modernega veka — mednarodni. želimo biti ujedinjeni in z vsemi ostalimi narodi enaki, naj bodo to oni, črni rumeni ali beli, naj govore kateri koli jezik to med nami ne sme delati razlike.
Vedno pa še nekateri sejejo mržnjo proti raznim plemenom in to proti volji delovnega človeka, naj bo to proti Slovanom ali pa proti kateri drugi narodnosti. Oni ki je njim v korist. S tem oni kateri to delajo imajo svoj načrt, lažje izrabljajo ene in druge ter potem še vse skupaj in končno; kadar oni to hočejo, povedejo za-peljance v krvoprelitje in uboj-stva, a to so vojne. Vojne so njihova žetev, tedaj si oni manejo roke in smejejo od veselja, da so uspeli, da neumna raja na migljaj s prstom svojega gospodarja daje svoja življenja, brez da bi se vprašala; čemu in v čigavo korist?!
med vsemi ostalimi narodi, ker le edino v tem je rešitev in zmaga iz tega suženjstva in mračnjaštva.
Mi vemo, da imamo tudi izdajalce in pokvarjeno gospodo, kateri se laskajo in prodajajo svojo mater, očeta, brata, sina in hčer, samo da je njihova malha polna. Imamo ustaše, mačekovce, četnike in domobrance, ki lažejo, da so delavci nevarni Združenim državam Amerike ali Kanadi. Ali narod Združenih držav in narod Kanade predobro ve, da to ni resnica in da so to samo črne laži. Ljudstvo tega kontinenta ve, da smo mi njihovi prijatelji, da smo mi skupaj z njimi to zemljo gradili, da smo njihovi bratje, ki živimo z njimi v eni hiši in da jim ne bomo ničesar vzeli in pokradli, kakor so to počenjali v Jugoslaviji nazifašisti in vsi, ki pripadajo na-zi-fašizmu. To bi sedaj nekateri črni volkovi, ki so se pritepli v to deželo, radi delali tudi tukaj, ker so navajeni goltati in žreti tuje.
Ne boste ne, črna gospoda, ker to vam več ne vžiga, počilo je! Morda je še kje kakšna izgubljena ovčica tukaj, ali tudi ta se bo o pravem času znašla, ko bo občutila vaš škorenj ter bo odprla oči in spoznala resnico. Ko se bo to zgodilo, bodo časi iskoriščevalcev zašli v pozabljenje, ker prosvet-ljeno ljudstvo se ne da več varati in zavajati.
Delovni narod si je z borbo in žrtvami upostavil svoj lastni tisk, glasnike kateri ga vodijo v pro-sveto, ga združujejo, da se z združeno močjo otrese smeti katere ga gulijo in zaslepjujejo, da ga njegov delavski tisk privede k končni zmagi.
SKUPNA KONFERENCA TREH BRATSKIH ZVEZ V WINDSOR-JU
Sveže nam je še v spominu, kako so v zadnji vojni nazi-fašisti nahujskali brata na brata, očeta proti sinu, mater proti hčeri, na- ' rodnost proti narodnosti. Zakaj vse to ? — Na to goni imperija-liste neumna želja po nadvladi, ker oni enakosti ne poznajo, dalje lakomnost po dobičkih, radi katerih ropajo, da se obogate na siromakih, nje same pa potisnejo v še večjo mržnjo ter jih zavedejo v mračnjaštvo samo da sebi zago-tove, kar so naropali in nakradli da bi sami v miru uživali. Delovnemu človeku, kateri vse ustvarja in gradi, dajejo, bunke, temnice, kroglje v glavo in najstrašnejše muke, ker si je upal povedati resnico. To dokazujejo peči po Nemčiji kjer so sežigali miljone zavednih delavcev in drugega naroda, to pričajo deset tisoči jugoslovanskih talcev, ki so bili postreljeni, obešeni in na grozovite načine mučeni.
Ali delovni in drugi pošten narod prihaja vse bolj in hitreje do spoznanja, do sporazuma, da se mu je treba ujediniti in boriti proti temu zlu. To spoznanje ni samo med Slovani, ampak tudi
Vsled tega smo mi, Jugoslovani, Rusi in Ukrajinci priskočili na pomoč ter denarno podprli zavedni angleško govoreči narod, da si upostavi in vzdržuje njihov in končno tudi naš mladi dnevnik "Daily Tribune", kateri je začel izhajati v Toronti 1. maja, da bo širil prosveto in se boril za pravico človeštva. Ker pa je njihova borba naša borba in da de jansko pokažemo, da mi Slovani ne mrzimo nikogar, pač pa nasprotno, da ljubimo in spoštujemo vse miroljubne narode, smo se sestali in imeli večerno zabavo 12. septembra, na kateri so prisotni doprinesli svoto več kot $650.00, posebno mi Jugoslovani smo povrhu tega za isto svrho doprinesli $350.00, a to še ni vse. Prepričani smo, da bo še mnogo takih sestankov predno bo kampanja zaključena. Take zabave se pa ne bodo vršile samo v Vancouverju in okolici, ampak po celi Kanadi. Radi tega mi kličemo:
Naj živi enotnost delovnega ljudstva vseh dežel!
Naj živi novi delavski list in vodi do zmage!
A. Besnick
Windsor: — Dne 28. septembra se je tukaj vršila skupna konferenca treh bratskih Zvez, Slovencev Hrvatov in Srbov. Konferenca se je pričela ob 10. uri dopoldne, katero je z kratkim pozdravnim govorom odprl predsednik Saveza K. Hrvata tov. V. Švrljuga in obenem v kratkih potezah označil pomen konference, nakar se je izvolil odbor skupnega zasedanja.
V to so bili izvoljeni, za predsednika V. švrljuga, za tajnika in obenem zapisnikarje so bili izvoljeni tajniki vseh odsekov in sicer; za Zvezo K. Slovencev L. Zdravje, Savez K. Hrvatov M. Vrkljan in Savez K. Srba M. Jovanovič. Na tej konferenci je bila zastopana tudi R.S. Stranka. Iz glavnih uradov treh bratskih Zvez so bili prisotni predstavniki; za Z.K. Slovencev gl. tajnik J. Šerjak, S. K. Hrvatov pomožni urednik I. šti-mac in gl. tajnik S.K. Srbov M. Grubič.
Ti trije predstavniki bratskih Zvez so podali referate, v katerih so iznesli naše prošlo in sedanje delovanje v organizacijah bratstva in edinstva, katerim organizacijam gre največ zasluge našemu Jugoslovanskemu priseljeniš-tvu, ki je tako požrtvovalno in marljivo delal, da smo se združeno udejstvovali vseh naporov za poraz svetovnega sovražnika "fašizma". Dalje tudi združeno poma-
gal našemu junaškemu narodu v domovini moralno in materijalno po svoji najbolji mogočnosti. Končno pa tudi, kako je naš zavedni narod v Kanadi podpiral vse napredno časopisje katero je tako rekoč nam omogočilo, da se je vse to veliko delo točno in združeno nadaljevalo in se še nadalje vrši.
Ker je bilo zaključeno po treh odborih, da se javni skupni sestanek vrši popoldan ob 2. uri, se je prekinilo z daljšimi poročili in priporočili glavnih predstavnikov in se je nadaljevalo z poročili lokalnih odsekov naselbine Windsor. Te so podali tajniki odsekov, kateri so bolj podrobno iznesli svoja lokalna dela in statistiko naših članov, obenem pa tudi približno število naših jugoslovanskih naseljencev v mestu Windsor in okolice. Poročalo se je, da v Wind-sorju vlada najlepša sloga med naprednimi organizacijami in da to ostane tudi v bodoče. Končno pa tudi, da je bila naselbina vedno na prvem mestu pri delu napredka in imamo upanje, da ostanemo tudi v bodoče na isti stopnji.
Po poročilih tajnikov se je vršila kratka razprava in posamezna priporočila delegatov na kar se je zaključilo, da se diskusija nadaljuje na popoldanskem zasedanju.
Popoldansko zasedanje je bilo zelo dobro obiskano. Okrog 200. oseb se je udeležilo te konference.
Detroit na delu za kampanjo Edinosti
Podlo delo reakcije ni uspelo
Val D'or: — Dne 14. septembra so imele napredne organizacije Val d'ora in Malartika skupno zabavo, katere čisti dobiček je bil namenjen za otroke v Jugoslaviji, kateri so izgubili svoje stariše v zadnji osvobodilni vojni.
Zabava je bila še dosti dobro obiskana četudi se je reakcija po-služila najgrše podlosti zastraševanja in postavila pred vrata dvorane, kjer se je vršila zabava nekega advokata po imenu — Fer-nand Cote. Ta Fernand Cote je stal pred vrati ter vsakega poset-nika nagovarjal, da naj ne gre na zabavo, češ, da je prirejena po "rudečih" in da bo šel čisti dobiček iste "za pomoč Titu."
No, ali zavedni Jugoslovani in druge narodnosti se niso ozirali na "gospoda" in kar on govori, ampak odšli v prostore in doprinesli svoj del za pomoč siromašnim otrokom v Jugoslaviji. Čistega dobička na zabavi se je naredilo $237.57, katera svo-ta se je že poslala na Gl. Urad SKJS v Toronto. Ta čisti dobiček zabave kaže, da sovražniki naroda niso uspeli s svojim podlim delom, še več, ko je eden naših tovarišev, dobro ožigosal onega advokata, jo je moral naglo odkuriti, da ga nik-do več ne vidi.
Torej vidite česa se je ta advokat poslužil. Jaz bi priporočil, da nikdo od našega naroda ne gre več k temu advokatu, ampak če bo kdo od iskrenih Jugoslovanov rabil advokatsko pomoč naj se raje obrne na J. Miguclon, kateri je mnogo iskrenejši in prijaznejši. On še nikdar ni šel po ulici, da ne bi pozdravil delavce ali delovnega človeka.
Zabavi je predsedoval tovariš iz
Val d'or-a Martin Naglic, kateri je vložil mnogo truda, da se je pripravila. Vsled tega naj mu bo iskrena hvala, kakor tudi govornikom, ki so govorili v angleščini in na našem jeziku ter pojasnili prisotnim, kdo in zakaj je zabava prirejena. V svojih govorih so razkrinkali — Fernand Ccte-a — kateri se je poslužil podle metode, da z lažjo razbije zabavo.
V imenu naših podpornih in naprednih organizacij Val d'or-a in Malartika najlepša hvala vsem onim, kateri so delali in pomagali pripravljati ter tudi onim kateri so obiskali zabavo, da nam je vkljub podlemu spletkarjenju reakcije tako sijajno uspela.
Uspeh smatramo v okolščinah sijajen, ali se ne more reči, da ne bi dosti bolje uspeli, ako bi ne stal na vratih tisti advokat ter z njegovim podlim dejanjem trgal od ust nedolžnih, osirotelih otrok še ono kar bi jim naši dobri izseljenci radevolje dali. Zato je pa to delo reakcije in tega advokata vse obsodbe vredno od vsakega poštenega človeka.
Steve Šaban
Detroit:—Kakor je znano že vsem čitateljem Edinosti, da kampanja Edinosti počenja z 15 oktobrom. Kanadski tovariši se z vso vnemo pripravljajo na to kampanjo, katero bodo prav gotovo izvršili s tem da bodo izpolnili svoje kvote, vklub temu, da se je in se še izseljujejo mnogi tovariši in sotrudniki v novo Demokratično Jugoslavijo. Vsi ti povratniki so naredili marsikaj koristnega v dobrobit Kanadskega ljudstva in v dobro ime jugoslovanskih izseljencev v Kanadi. Čast njim. Oni se čutijo vredne in si štejejo v dolžnost da se vrnejo v svojo rodno domovino in pomagajo pri obnovitvi tudi svoje rodne domovine. Mi Ameriški Slovenci čutimo z njimi, in pozdravljamo njihovo tovariško delo.
Njihov voditelj je njih list Edinost katera je tako pridno dajala in sprovajala in prinašala načrte o vsem njihovem delu in so tudi prav lepo želi uspehe od njihovega trudapolnega dela.
Kaj bi bilo mišljenje nas Ameriških čitateljev Edinosti, ona nas poziva na delo. Kaj bomo naredili ? Moje priporočilo bi bilo da gremo tudi mi na delo in pomagamo pri tej kampanji in doprinesemo naš delež. V vsakem večjem mestu bi morali čitatelji in drugi tovariši priti skupaj in se pogovoriti, kako in na kakšen način bi imeli boljši uspeh in tako bi prišli do zaključkov, o tem delovanju in sem prav prepričan da bi bili uspešni in Edinost bi nadaljevala svoje koristno delo v korist progresivnega gibanja za Kanado in ZDA.
in $3.50 potpore listu upam da v par tednih se oglasim z boljšo svoto in več naročninami. Detroi-čanom pa priporočam, ki smo sosedi Kanade, da se najemo kanadskega mesa in njihovega piva pa nam bodo rekli Kanadčani tako delajte kot mi pa boste imeli meso cenejše. Nekaj pa tudi za Wind-sorčane, to je, da ne pozabite priti nas obiskat na 26. oktobra. Kazali bomo slike iz stare in nove Jugoslavije. So zelo zanimive posebno za tiste ki jokajo in žalujejo za krvoloki; škofom Rozmanom in izdajalcem Rupnikom. Tam se boste prepričali o vaših nedolžnih jag-netih in rimskih mučenikih; Te slike bodo kazane v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA J. R.. St. Sedaj pa končam ta moj dopis in vas pozivam na gori omenjeno delo, kakor tudi na prireditev.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti in čitateljem drugih progresivnih listov!
Frank Modic
To so bili največ delegatje in člani treh bratskih Zvez in nekaj članov Hrv. Rep. Selj. Stranke. Začelo se z daljšimi govori ki so jih imeli predstavniki iz glavnega urada kateri so bolj obširno poročali o našem bodočem delu. To je, kako še bolj tesno povezati naš priseljeniški narod v skupno enotnost in s tem povečati naše napredno gibanje. Dalje, zakaj je nam ta enotnost potrebna tudi v bodočnosti. Kako še nadalje podpirati našo dobrodelno organizacijo Svet Kan. Juž. Slovanov končno pa tudi potrebo organiziranja naše mladine, ki bo sčasoma morala sama voditi borbo za progres in pravice delovnega ljudstva. Govorili so tudi o našem narodu, v Kanadi, ki se do danes niso nekateri ljudje sprevideli potrebo kako je važno, da se organizirajo z drugimi naprednimi delavskimi silami v borbi za obstanek svetovnega miru, pri kateri akciji moramo dati vse mogočnosti za pobijanje lažnjivih obrekovanj ki jih širijo vojni hujskači z vsakim dnem. Kako je žalostno, ko tudi nekateri naši jugoslovanski naseljenci naravnost pomagajo pri takem blatenju in napadih na ljudi, ki so žrtvovali vse samo da se osvobodijo tujih vsiljivcev in iskoriščevalcev.
Vse to in še več resničnih zadev ki se tičejo vsakega posameznika je bilo iznešeno na tej skupni konferenci. Po teh govorih se je zopet nadaljevala razprava pri kateri so bili sprejeti konkretni zaključki za naše bodoče delo. Vse te načrte za bodoče delo je skupno članstvo enoglasno osvojilo z zadovoljstvom.
Da bo pa delo in zaključki točno izvršeno, je bilo sprejeto tudi da se vsak odsek zavzame za svoje kvote za napredno časopisje in novega članstva. Pri tem je potrebno samo dobre volje in pravega začetka in naše delo bo gotovo uspelo popolnoma, kajti dosedaj smo še vedno imeli uspeh in kar tudi ponovimo še v bodoče.
Vsled tega se obračamo na vse prijatelje delavskega gibanja, da tudi oni kateri niso še člani naših narodnih organizacij pomagajo širiti naše vrste s tem, da se pridružijo nam v prihodnji kampanji in postanejo člani Zveze Kanadskih Slovencev in naročniki našega edinega slovenskega lista Edinosti v naši novi domovini Kanadi. Samo na ta način bomo največ koristili za dosego naših zaželjenih ciljev, kajti Zveza K. Slovencev in list Edinost vodita borbo skupno z drugimi mednarodnimi organizacijami proti neprijateljem delavstva in sovražnikom miru.
Za odsek Z.K.S. L. Zdravje, taj.
Novice in aktivnosti iz Toronto
Imamo dokaze, da se more narediti dosti in brez velikega truda, naprimer dosti čitateljev so pri pravni ponoviti list obenem tudi radi dajo kakšen kvoder potpore listu, posebno tisti kateri razumejo list. Sodrug J.Lamoth pride k meni, "na Frenk tukaj ti je na ročnina za list Edinost in $2 co-paka potpore", tako mi pravi tovariš J.Plahtar, "na Frenk to ti je naročnina in $1 copak za pot-poro". Dalje J.Gregorič; "to ti je naročnina in 50 centov potpore listu." Ako bi pa še malo poagitiral bi bilo pa še boljše, Slovenski narod je dober in napreden. Dalje ako bi vsak čitatelj gledal da dobi po eno naročnino ali pol letno, bi bila kampanja uspešna in Edinosti zagotovljen njen obstoj. Želel bi čuti od drugih čitateljev iz drugih naselbin kakšno mnenje imajo oni o tem.
Cenjeni urednik tukaj prilagam poštno nakaznico v znesku $27.50c to je za osem ponovnih naročnin
Skupna konferenca v Norandi Quebec
V soboto dne 27. septembra se šanjih T. Kupina povdarjal potre-
Telefon : Midway 9131
Res. KI. 8889
GRAFSTE)N'S SILK SHOPPE
Pri nas morete kupiti vsakovrstno manufakturno blago za moške ali ženske obleke na drobno ali debelo. Naslov je:
278 College St.
Toronto.
je tukaj vršila skupna konferenca vseh treh odsekov bratskih Zvez, na kateri je bil tudi prisoten Ivan Pribanič tajnik iz glavnega urada Saveza Kanadskih Hrvatov, kateri je obenem tudi zastopal Zvezo Kanadskih Slovencev in Savez Kanadskih Srbov.
Za presednika konference je bil izvoljen tov. T. Kupina in zapisnikarja M. Miklič. Glavni tajnik I. Pribanič je pozdravil navzoče v imenu vseh treh bratskih Zvez in dalje očrtal mednarodno situacijo današnjega časa. Obenem je tudi priporočal vsem članom, da pridobimo čim večje število novega članstva v prihodnji kampanji in s tem utrdimo še bolj naše delavske organizacije. Priporočal je, da pridobimo tudi tiste ki dosedaj niso imeli posebnega zanimanja do teh organizacij in da z njimi nadomestimo število članov ki so se povrnili v staro in svobodno domovino novo Jugoslavijo.
Pojasnjeval je sedanje stanje nove Jugoslavije in da je naša dolžnost, da tudi mi pojasnujemo drugim, ki še niso člani naših organizacij katere organizacije dokazujejo nam izseljencem pravo smer in resnično stanje v novi Jugoslaviji, katero stanje je osigurala jugoslovanom lepšo in srečnejšo bodočnost.
Po govoru tov. I. Pribaniča so lokalni oseki podali svoja poročila in sicer; za Zvezo K. Slovencev J. Novak, za Savez K. Hrvatov M. Miklič in za Savez K. Srbov S. Skrobe. Po teh poročilih je bila daljša razprava tudi v pogledu treh naprednih časopisov katera kampanja se bo vršila v prihodnjih par mesecih. Za tem so bila razna vprašanja po posameznih navzočih članih na katera vprašanja so bili dani odgovori po gl. taj. I. Priba-niču, na kar je po končanih vpra-
bo novega članstva pri vseh treh odsekih v Norandi in se je obenem tudi osvojil načrt za pridobivanje novega članstva in finančne pomoči našim časopisom, da tudi njim damo trdno podlago v bodoče.
Po končanih zaključkih in načrtih se je prešlo na Svet. K.J. Slovanov, in njihovega rekonstruk-tivnega fonda. Tudi tukaj je bilo povdarjeno, da se bo še nadalje delalo po mogočnosti dokler se ne popolni kvota za 2 miljona dolarjev od katere kvote nismo zelo daleč za popolnitev.
Pri koncu se je T.Kupina zahvalil v imenu vseh treh odsekov nakar je bila konferenca zaključena.
Toraj tovariši v Norandi, konferenca je osvojila dobre načrte ostane nam delo katerega moramo izvesti. Pri tej priliki za sedaj naj bo omenjeno samo toliko, da tudi mi v Norandi ne smemo ostajati za drugimi naselbinami. Do sedaj smo še vedno izpolnjevali naše dolžnosti in upamo da to storimo tudi v bodoče. Pri tem ne smemo pozabiti, da močne delavske organizacije in njeno delavsko časopisje je najbolje orožje proti neprijateljem delavstva.
J.Novak taj. ods. v Norandi.
V velikem mestu kakor je To-ronto se vedno dogaja nekaj novega in vsled tega bi imeli veliko za poročati o dnevnih novicah, ki so pomenljivega in tudi nepomenlji-vega značaja v pogledu delavskega gibanja.
Tako na primer imamo ravno sedaj zelo pomenljivo stavko, ki se tiče vsakega posameznika ne samo v mestu Toronto pač pa cele Kanade in to vsled pomanjkanja mesnih izdelkov in naraščanje cen. To pomankanje je nastalo vsled stavke klavniških delavcev ki se je v zadnih štirih tednih razširila po celi deželi Kanadi.
Vendar kakor že omenjeno, da ni preveč mesa, se isti še dobi in seveda po zelo visokih cenah. Kakor vedno v demokratičnih državah, se tudi sedaj v glavnem izvaja tako zvano črno trgovino (Black Market) kjer so zelo zaposleni vsi trgovci, da iskoristijo vse prilike za večje profite. Kakor po navadi, se tudi sedaj kanadska vlada ne zanima za tako početje, pač pa še pridno pomaga večati črno trgovino in to s tem, da je izdala dovoljenje s katerim lahko za časa stavke vsak trgovec ali kmet zakolje živino kjer hoče brez da bi potreboval kako pregledovanje mesa po vladnih zdravniško pregledanih mesnih izdelkov ali zaklane živine. Tako klanje živine je bilo poprej zelo zabranjeno z izjemo samih kmetov, ki so lahko zaklali samo toliko kolikor so potrebovali sami zase. Obratno je pa moralo biti pregledano po vladnih inšpektorjih vse meso ki je bilo postavljeno na trge. In vsled tega je bilo uničeno ogromno število funtov nezdravega mesa.
V pogledu stavke in klanja živine kakor je ravno sedaj, prepušča vlada vso zadevo industrijalcem, in črnemu trgu. Kar z druge strani pomeni, da tudi vlada poskuša pomagati z svojim molčanjem razbiti stavko klavniških delavcev. In vsled tega molčanja se ta stavka nadaljuje že več kot štiri tedne brez vsakega znaka da se konča. Vendar pa klavniški delavci vstra-jajo pri svojih prvih zahtevah in se vsled tega stavka razširja i vsakim dnem tudi po malih klavnicah po celi deželi.
Kar se pa tiče dela na društvenem in naprednem gibanju v tem
mestu, je tudi že pričelo z jesensko sezono v kateri smo do sedaj imeli dne 28. septembra veliki skupni koncert v znak pogodbe "Blejskega sporazuma" med Jugoslavijo in Bolgarijo. Udeležba je bila zelo velika, kjer je ljudstvo z velikim navdušenjem pozdravila tak sporazum in govornike ki so povdarjali pomen tega prvega koraka med tema dvema narodoma, kar je tudi znak vedno večjega povezovanja Slovanskega naroda v enotnost ne samo v stari domovin» temveč tudi v tujini.
Poleg tega se tukaj tudi pripravlja več priredb ki se bodo vršile za časa kampanje naših treh bratskih naprednih časopisov. Pri odseku Zveze smo dosedaj tudi že dosegli gotove uspehe ki se tičejo novega članstva in vsekakor bomo v tem oziru izpolnili svojo kvoto, mogoče pa tudi prekoračili. Na zadnji seji odseka je bilo zelo veliko zanimanje za povečanje odseka, katere seje se je udeležilo članstvo odseka v velikem številu. Točasno se je tudi vzelo kvote za novo članstvo in kvota za naš list Edinost. Izvoljen je bil tudi novi tajnik odseka tov. J. Divjak, kateri bo vodil odsedaj naprej ta posel.
V zdravstvenem pogledu v tem mestu ravno sedaj nimamo pritožb, vendar se pa nahaja v St. Michael bolnici tov. Frank Urbas iz Kirk-land Lake, kateri se je moral podvreči težki operaciji pred par tedni kjer se nahaja še sedaj. Želimo mu skorajšno okrevanje. Poleg tega imamo tudi dobro znano sestro Mrs. J. škrabec, katera se zdravi že dalj časa doma in se tudi njej obrača zdravje na bolje z vsakim dnem. Pred nekaj tedni se je slišala zelo vesela novica, namreč da je Mrs. Škrabec zadnje poletje na neki farmi blizu St. Catharines že obirala zrele breskve in jabolka. Z dobro voljo je vse mogoče in tako je tudi veliko pomoči tudi pri bolezni do zdravja. Mrs. škrabec, le korajžo vse drugo bo počasi doseženo.
Na zadnji seji je bilo tudi po-ročano, da bo nas zapustil pri odhodu tretje grupe tov. Tone Slak s katerem bomo pa gotovo še imeli pogovor predno odide na pot v domovino.
J.Š. dosedanji taj. ods. ZKS. v Torontu.
Nekoliko vrst i o o naši redni seji Z. K. S.
Nanaimo, B.C. — Naša redna seja se je vršila dne 28. septembra. Razpravljali smo o vsem najnujnejšem, tako tudi o bodoči kampanji za naš list Edinost za katerega bomo delali kar nam bo največ mogoče. Pogovorili se bomo o tem pa še na prihodnji seji in bomo javili naše zaključke.
Razpravljali smo tudi o minulih piknikih in ker je letna sezona za nami smo obujali le samo lepe spomine na preteklost.
Imeli smo dva piknika letos. ZKS skupaj z lokalnih odsekom SKJS. Na obeh piknikih je bil jako zadovoljiv rezultat. Oba piknika sta potekala v najboljšem bratskem in prijateljskem razpoloženju, kar je dalo udeležencem največji užitek in .tudi naše društvene blagajne so si dobro pomagale.
Na tej seji so nam prišli na misel tudi naši bratje in sestre v starem kraju, kateri so še vedno potrebni naše pomoči. Enoglasno je bilo sprejeto po članstvu, ki je bilo navzoče pri seji, da se pošlje
se ta pošlje z parnikom "Radnik" ko bo prišel po tretjo grupo, da jo popelje v stari kraj in da se izroči v starem kraju najbolj potrebnim.
Na prvi pogled $200.00 ni ravno velika svota, ali če bi tudi drugi odseki sledili temu in posamezniki, bi s tem izvršili delo za kar bi bila hvaležna naša rojstna domovina.
Ker sem že omenil tretjo grupo naših izseljencev naj omenim tudi, da bo tukaj iz Nanaimo odpotoval z njo v staro domovino naš član — John Legat. On je že kupil dva pisalna stroja, da s tem pomore naši dragi domovini, čast tebi zato, Janez. John bo tudi ponesel s seboj člansko knjižico ZKS kar mu bo v dokaz, da je bil vedno moralno in materijalno na strani nove F.L.R. Jugoslavije.
John, mi člani ZKS v Nanaimo ti želimo srečen povratek v domovino in da se uresniči tvoja želja in pot tvojega življenja, katerega si izbral preživeti v starem kraju.
iz naše društvene blagajne na gl. Srečno pot!
urad SKJS $200.00, da tam kupi-	Za odsek ZKS, Nanaimo
jo za poslano svoto obleke in da |	F. Kambich
Hitri odgovori Višinskega poročevakcem
Hamilton, Ont.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Hamiltonu naznanja, da bo imel svojo redno sejo v nedeljo dne 26. oktobra ob 6.30 uri zvečer pri Darko Radmeliču na 259 York St.
Vljudno se vabi vse Slovence in Slovenke v naselbini in okolici, ki imajo namen pristopiti v organizacijo ZKS, da se udeleže seje in pri stopijo v naš odsek.
Tajnik
Namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze A. Višinski je na svojem potu skozi London v New York na zasedanje OZN, dal naslednje hitre odgovore časnikarskim poročevalcem v Londonu:
Marshall: Vprašanje; — Ali bo Rusija spremenila svoje stališče napram Marshall-ovem planu?
Odgovor: Kakšnemu planu? Mogoče bi mi časnikarji v Londonu vedeli povedati, kaj je to in kaj se je z njim do sedaj zgodilo.
Nemčija: V; — "Ali so nedavne Anglo-ameriške odločbe o nemški industriji pomagale pri rešitvi nemških problemov?"
Odgovor: — "Ta vprašanja se tičejo Nemčije kot celote in Pot-sdamska pogodba pravi; da bi se take stvari morale odločati v sporazumu z vsemi štirimi velesilami in ne po eni velesili in če je še tako močna."
Židje: V; "Je pošiljanje židovskih beguncev nazaj v Nemčijo korak proti rešitvi problema brezdomcev?"
Odgovor: "Ni nobeden korak".
Obramba Hemisfere: V: —
"Ali bi vi komentirali o nedavni konferenčni odločbi v Rio de Janiero, da bi v Ameriški obrambni plan morala biti vključena Grinlandija in Južni tečaj?"
Odgovor: "Ko ljudje govore o obrambi, bi bilo zanimivo vedeti proti komu se nameravajo braniti. To ni rečeno jasno.
Zelo pogosto, ko oseba govori o obrambi, je pripravljena za napad."
Ruske žene: V; — Kaj je z rusr kimi ženami, ki so poročene z britanskimi državljani?
Odgovor: "Mene mnogo bolj zanima usoda 150.000 sovjetskih državljanov, ki so še vedno inter-jnirani v britanski coni Nemčije."
Govor Marsala Tita
(Iz prve strani)
demokracije proti reakciji, radi ohranitve narodne neodvisnosti — je ravno tako potrebna; — tudi danes — radi tega, ker mednarodna reakcija postaja vedno agresivnejša, ker hoče ponovno uvesti fašistične metode, ker znova razni fašistični hujskači postajajo vse glasnejši, — morajo napredne sile v vsaki deželi, in po vsem svetu, se z vsemi silami boriti proti reakciji, ki hoče znova provzročiti v svetu tragedijo, podobno oni katero smo nedavno preživeli. Ponovno je potrebna težka in neodjenlji-va borba proti reakciji in fašizmu, to je proti vojnim hujskačem. To pot se mora strogo voditi račun o vsem kar se je prezrlo v prošlosti, ker narodne fronte v nekaterih deželah niso odgovorile svojim nalogam, pred in za časa velike osvobodilne vojne."
Maršal Tito je navedel glavne razloge tem prezretjem, kot sledi: "Prvo, ker ni bilo dovolj odločnosti niti smelosti; čim se je ustvarila antifašistična fronta, se je moralo voditi račune o tem, da se v slučaju fašistične agresije ni mogoče boriti samo z demonstracijami, ampak je potrebna oborožena borba in za njo se je treba tudi pripraviti. Drugo, ker se ni verovalo v sile naroda, so nastale iluzije v vodstvu raznih strank. Tretje, ker narodne fronte niso bile borbeno enotne z enotnim in odločnim vodstvom, z odrejenim borbenim programom, z jasno in odrejeno linijo."
V tem je izvzetek Grčija, v kateri je vkljub _ junaški borbi grških demokratičnih sil proti okupatorju, takoj po vojni prišla na oblast reakcija, prišli so na oblast Oni, ki so sodelovali z okupatorjem, ali pa so bili v inozemstvu. Toda oni so prišli na oblast s pomočjo odprte intervencije nekaterih velesil na zahodu, nekih impe-rijalistov, kateri sedaj preko ponovno zasužnjene Grčije, hočejo uresničiti svoje imperijalistične cilje na Balkanu."
"Mnogi danes mislijo," je dejal maršal Tito — "da so narodne fronte nekaj zastarelega, nekaj kar je tej fazi razvoja odveč itd., ali to je pogrešno. četudi se narodne fronte za časa vojne niso v vseh deželah izkazale učinkovito, vsled gori navedenih razlogov, so danes one, narodne fronte, še bolj aktualne, samo jim je treba dati nov značaj. Tudi danes je reakcija vedno bolj agresivna, tudi danes s pomočjo nje fašizem ponovno dviga glavo, tudi danes postajajo vojni hujskači vedno glasnejši. Torej more nastati nova nevarnost vojne, ako ne bomo čuječi, ako ne dobimo pouka iz nedavne prošlosti in ne podvzamemo najenergičneje mere proti vsem vojnim hujskačem, ako se ne ujedinijo vse napredne sile, ne samo v vsaki deželi posebej, ampak po vsem svetu v najod-ločniji borbi proti vojnim hujskačem, a za mir.
'Torej, narodne fronte se uje-dinjajo v fronte miru v svetu. To ujedinjanje pomeni, organizirano, enotno nastopanje za ohranitev miru in mednarodno sodelovanje."
Maršal Tito je podčrtal; "da narodne fronte morejo biti polne važnosti za notranji razvoj v vsaki deželi ako se stopnjema preo-brazujejo v eno enotno splošno-ljudsko organizacijo v cilju učinkovitejšega reševanja vseh pre-blemov v deželi. One se razvijajo do take stopnje, dokler ne dosežejo eden enotni program po vseh vprašanjih notranjega življenja. Na ta način je demokracija novega tipa mogoča in ustvarljiva in se more v današnji etapi obdržati in dalje razvijati.
Maršal Tito je nato govoril o karakterju NF (narodne fronte) v Jugoslaviji pred vojno, o njeni vlogi v osvobodilni vojni in v dobi miru. Narodna fronta Jugoslavije se je pred vojno razlikovala v toliko od Narodnih front drugih dežel, ker ni predstavljala nekega začasnega ujedinjenja z meščanskimi strankami. Ona ni imela dejanski sporazum od zgoraj z vodstvi strank, ampak je bil ustvarjen spodaj — pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. Vodstva meščanskih strank so bila proti Narodni fronti in proti njenemu programu. Vodstva raznih meščanskih strank so bila razkrinkana vglavnem že pred napadom na Jugoslavijo, a obnašanje te gospode za časa prvih dni okupacije je bilo povod, da so definitivno izgubili zaupanje narodnih množic. NF. Jugoslavije je predstavljala ujedinjenje vseh progresivnih ljudi, vseh antifašistov, vseh onih, ki so bili pripravljeni braniti, pod vodstvom Komunistične partije, neodvisnost dežele, kateri so bili pripravljeni boriti se proti okupatorju in njegovim domačim po-magačem."
Narodna fronta imajoča enoten program in enotne cilje, je postala trajna splošno-ljudska organizacija, katere vloga v Osvobodilni voj-
ni je bilo od ogromnega značaja — ker brez napredne fronte, kakršna je bila v Jugoslaviji, se ne bi moglo ne zamisliti, tako uspešne borbe proti okupatorju, a skupaj s tem niti doseg vsega onega, kar narodi Jugoslavije danes imajo.
Ljudska Fronta je takoj po vojni pristopila k reševanju novih težkih nalog. Samo obstoju take ljudske fronte se je zahvaliti, da se je moglo s takim hitrim tempom zgraditi novo oblast od spodaj navzgor in da se je moglo v naši deželi, vkljub vsem oviram priti do take hitre politične konsolidacije. Zahvaljujoči Ljudski fronti, se je mogel v nevidljivo kratki dobi upostaviti promet, izgraditi porušene mostove, železnice, upostaviti pomorski in rečni promet. Velika je tudi zasluga Ljudske fronte, da je večina porušenih vasi in mest spet obnovljenih, da so začele tovarne tako hitro obratovati.
Maršal Tito je nato prešel na naloge Ljudske fronte v zvezi z izvršenjem Petletnega plana. "Izvršenje Petletnega plana — to je velika ali težka naloga, katerega uresničenje zahteva največji napor Ljudske fronte. Izgradnja dežele, industrijalizacija in elektrifikacija dežele se bo storila, hvala enotnosti ljudstvu zbranem v LF. Ker ljudska fronta najbolje predstavlja ne samo enotnost naših narodov, ampak tudi bratstvo in enotnost v nacionalnem smislu. Ljudske fronte ne morejo zamenjati nikakšne meščanske politične stranke, vsled tega postaja Ljudska fronta trajna splošno-narodna politična organizacija, vsled tega je ona nezlomljiva in se razlikuje od vseh dosedanjih političnih strank in ujedinjevanja strank.
Naša Ljudska fronta je demokracija novega tipa, resnična ljudska demokracija. Takšen je politični značaj Ljudske fronte Jugoslavije, takšen je politični značaj ljudskih oblasti v Jugoslaviji, ki se oslanjajo na Ljudsko fronto in izhajajo iz nje.
Komunistična partija Jugoslavije je bila incijator in organizator Ljudske fronte še pred vojno. Ona je v njo prinesla vse svoje velike
nistična partija tudi danes ravno vsled tega svojega osobja vodečo vlogo v Ljudski fronti. Njej so tudi nadalje to vlogo poverile široke ljudske množice."
"Komunistična partija nima drugega programa izven Ljudske fronte. Program Ljudske fronte je njen program. Ona se razlikuje od drugih strank in od ljudske fronte po tem, ker je kakor predstraža delavskega razreda dobila vlogo voditelja vseh demokratičnih sil, kakor v času osvobodilne vojne, tako tudi sedaj v mirni izgradnji dežele."
Nato je maršal Tito navedel, da sedanja doba društvenega razvoja vsebuje osnovne sledeče karakteristike:
Prvo: pojava fašizma; vsled nepremostljivega protislovja med imperijalisti se je rodil fašizem, s potencirano imperijalistično tendenco za zasužnjevanje sveta, ne samo gospodarsko, ampak tudi politično, s tendenco likvidacije malih držav in ustvarjanje življen-skega prostora za t.z.v. višjo raso, s tendenco uničenja vseh kulturnih pridobitev v svetu.
Drugo; velika osvobodilna vojna in popolni vojaški poraz fašizma, vojna katero so vodili združeni narodi na čelu s Sovjetsko zvezo.
Tretje; propast starih društvenih sistemov v vzhodnih deželah, kateri so živeli na pricipih tkzv. zapadne demokracije in ustvarjanje novih družabnih sistemov v dotičnih deželah na pricipih resnično ljudske demokracije.
Četrto; revolucijonarna društvena preobrazba se odvija v znaku borbe proti fašističnim osvajalcem za svobodo in nacionalno neodvisnost, za upostavo pravičnega sistema, na mesto starega kapitalističnega sistema zasnovanega na principih tako zvane zapadne demokracije.
Peto; poskušanje obnavljanja fašizma od strani imperijalističnih sil, kakor protiutež rastoči moči demokracije novega tipa in kakor udarno pest za ostvarjanje imperijalističnih ciljev.
Šesto; Vojno hujskanje in obrekovanje novih demokracij. Vsled
skači si prizadevajo s skrajnimi napori vreči svet v novo vojno, v novo katastrofo.
Sedmo; nasproti fronti reakcije — fronta miru. Nasproti edinstvu mednarodne reakcije in vojnih huj-skačev, se vse bolj vidi potreba in se že ustvarja enotnost naprednih ljudi, vseh onih kateri si žele mir in mednarodno sodelovanje, ustvarja se fronta miru, fronta demokracije.
Osmo; skupnost interesov delavskega razreda in vseh ostalih resničnih demokratičnih sil, posebno v deželah vzhodne Evrope, a naposled v naši deželi — glavni faktor za ustvarjanje politične enotnosti, za ustvarjenje resnične ljudske demokracije novega tipa.
Z likvidacijo starega društvenega sistema pri nas, z nacionalizacijo in z prehodom sredstev za proizvodnjo v roke delovnega ljudstva, z eno besedo; z ustvarjenjem nove Jugoslavije, z novo politično in gospodarsko strukturo, interesi vseh onih kateri učestvujejo pri tem delu postajajo, skupni.
Napram temu, ker je pri nas Ljudska fronta je;
Prvič; Ljudska fronta pri nas je trajna splošno-ljudska politič-
na organizacija, z še ne odrejenim trajnem programom.
Drugič; Ljudska fronta je politična enotnost delovnih ljudi naše dežele; delavca, kmeta, ljudske inteligence, mladine, žen in vseh delovnih državljanov, to je vseh onih, kateri delajo v duhu nove Jugoslavije.
Napram temu to dokazuje, da narodi Jugoslavije imajo v Ljudski fronti svojo skupno politično organizacijo, iskušeno in prekaljeno v najtežjih časih njihove zgodovine. To dokazuje, da bodo uje-dinjeni v tej organizaciji, v kateri se nahaja tudi Komunistična partija Jugoslavije — naši narodi mogli ustvariti svojo boljšo in srečnejšo -bodočnost. Ta skupna organizacija — Ljudska fronta — je jamstvo, da bodo naši narodi ohranili pridobitve velike osvobodilne borbe, da bodo ohranili bratstvo in enotnost, ki je zaklad in vrelec vseh naših uspehov v sedanjosti in bodočnosti; to pomeni,
glllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllimilllllllllifiillllllllllllllllllllliiMllllllllllltS
j PESEM GORA |
'•IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIII^
MIŠKO KRANJEC
iskušnje organizatorja in voditelja nezmožnosti, da v popolnosti za-v borbi. Ona je dala fronti svoje \ dovolji svoje imperijalistične ape-
v borbi prekaljene kadre, kateri so služili in še danes služijo, kot vzgled s svojim prednjačenjem v borbi za časa osvobodilne vojne, s svojim prednjačenjem v izgradnji dežele. Napram temu ima Komu-
I
tite, mednarodna reakcija na čelu z ameriškimi imperijalisti, podvze-majo najogorčenejšo obrekovalno kampanjo proti demokratičnim deželam, posebno proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Vojni huj-
Sprejem delegacije odklonjen
TAJNIK KOMISIJE ZA AVSTRIJSKO MIROVNO PO GODBO JE ODKLONIL SPREJETI DELEGACIJO KOROŠKIH SLOVENCEV
"Maks, to ni nič", je vzkliknil fant, "tako ne sme biti! K nam moraš priti. Poslali te bodo dol. Tam imajo že mnogo osvoboj ene zemlje. Tam je ogromno naše vojske. Lahko pa ostaneš tudi tu, če hočeš, ker ti poznaš vse te gore in vse poti. Vsekako moraš priti k nam. Jutri se bova o vsem pomenila. Zdaj ne utegnem, samo to mi še povej, kje te jutri najdem?"
"Kam pa greš danes?" je vprašal Maks namesto da bi odgovoril.
"V službi sem", je rekel Drejc. "Grem na javko. Moram hiteti, da ne bi preveč zakasnil. Veš, pri nas je vse natančno!"
"Ali greš kam daleč ?"
"Dobre tri ure", je rekel Drejc. "Ne zameri, za kraj ti ne morem povedati. Saj veš, da so to skrivnosti."
"Prav," je odvrnil Maks, "nisem te vprašal za kraj —. To mi še povej, ali so tako pred enim tednom na oni strani nate streljali? Slišal sem, da je nekaj pokalo. Ali pa si ti na koga ? Ali se tam že spet švabi vlačijo ?"
"V zasedo sva padla s tovarišem", je rekel Drejc in da bodo naši narodi tako enotnose nasmehnil. "Po nama so žgali. Na srečo se ni nobene-ohranili vse ono za kar so umirali m,, r,;x ^n-rv/lil^ r>„ ^„ „' „•	,	. , ,
., ,.v. . .... v . mu mc zgodilo, ¿'a ne smes misliti, da gre vedno tako
najboljši smovi in hčere nase de- j„i„„ • „	v	' °	"""
dooro m srečno. Zdaj nas že kar povsod čakajo." Maks je nekaj premišljal, nato pa dejal: "Vem, kje hodiš. Tista pot, fant, ni dobra." "Boljše ne poznam", je rekel Drejc, "konec koncev pa nikdar ne veš, kje te bo kdo počakal. Povsod je nevarno."
Maks je malo pomislil, nato pa vprašal: "Ti hodiš mimo Zrin, ne?"
žele, da bodo ohranili skupnost bratskih narodov — Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo."
ŠEST EMINENTNIH AMERIKANGEV POVABLJENIH V JUGOSLAVIJO PO MARŠALU TITU
BIVŠI DRŽAVNI TAJNIK BYRNES, STASEN, MOR-GENTHAU IN TRIJE DRUGI SO BILI POVABLJENI, DA OSEBNO OGLEDAJO RESNIČNO STANJE NA GRŠKO-JUGOSLOVANSKI MEJI
Besedilo pisma naslovljenega bivšemu državnemu tajniku ZDA, James F. Byrnes-u po Savo N. Kosanoviču, Jugoslovanskemu Ambasadorju v Združenih Državah:
"Veliko nerazumevanje je nastalo med ameriškim ljudstvom — namreč, da Jugoslavija podpira civilno vojno v Grčiji in da ogroža
GOVOR DR. LUKINA
(Iz 1 strani)
rije, se je $25,000.000 Bolgarije.
Jugoslavija odrekla vojne odškodnine od
Prijatelstvo in bratstvo narodov Jugoslavije in bolgarskega naroda je zapečateno s krvjo v skupni borbi proti fašistom. Sedaj je to dvignjeno še na višjo topnjo z blejskim sporazumom in to se bo neprestano razvijalo na našo slpo-šno srečo.
Eden ugledni protestantovski duhovnik, kateri piše zelo razumne članke, je v enem torontov-skem časopisu nedavno pisal o novi civilizaciji katera se razvija na Balkanu. V mislih je imel naše dežele v katerih se je spremenil odnos človeka napram človeku in narodu. Rastejo te nove civilizacije in blejski sporazum jim bo dal polet.
Na koncu želim, da bi vas blejski sporazum prežel popolnoma, da kakor danes na tem zborovanju, boste vedno složni bratje in sestre Slovanskega Juga in da boste vedno v ponos svoje nove domovine Kanade.
Naj žive narodi Jugoslavije!
Naj živi bolgarski narod!
Živela vaša nova domovina zavezniška Kanada!
Naj živi voditelj in učitelj narodov Jugoslavije Josip Broz Tito!
Naj živi voditelj Domovlnsko-frontovske Bolgarije, neumorni bojevnik proti fašizmu, tovariš Georg Dimitrov!
teritorijalno integriteto grškega naroda. To nerazumevanje držano po Ameriškem državnem tajniku in mogoče še pri precejšnjem šte. vilu drugih Amerikancev, more, ako se ne izpravi, voditi v nepredvidene posledice, posledice škodljive za ljudstvo Grčije, za ljudstvo Jugoslavije in za ljudstvo Združenih držav.
Vsled teh nesporazumi jen j, in v prizadevanju za izpravek istih, Maršal Tito, v imenu vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, me je pooblastil povabiti šest eminentnih Amerikancev, da obiščejo Jugoslovansko mejo ob Grčiji, in takšne druge dele Jugoslavije, katere mislijo, da jim je potrebno videti radi upoznanja prave situacije. Jugoslovanska vlada se obvezuje za popolno kooperacijo.
Moja čast je povabiti vas, da boste član te skupine, skupaj z Mr. Hanson Baldwin, Dr. Harry Emerson Fosdick, Mr. John Gunther, Mr. Henry Morgenthau Jr. in Mr. Harold E. Stassen.
Zavedam se, da bo to poslanstvo zahtevalo precejšnjo osebno požr-tvovanje in neugodnosti od vaše strani. Priporočeno je le samo radi tega, ker moja vlada veruje, da prilika nudi nujno priložnost služiti stvari miru in pravice.
Dunaj, (Tanjug) — Tajništvo komisije za obris mirovne pogodbe z Avstrijo, je odgovoril delegaciji 80 Koroških Slovencev, zastopnikov vseh Koroških množičnih organizacij, katera je prišla, da predloži komisiji svoje zahteve, — da ne more sprejeti niti zaslišati delegacijo.
Na ta odgovor so zastopniki koroških Slovencev zahtevali od Generalnega tajnika Komisije, da vsaki član komisije sprejme, posamezno delegacijo, da bi tako mogla delegacija izročiti dokumente in memorandume kateri potrjujejo njihove zahteve. Generalni tajnik je nato izjavil, da tudi to ne more biti storjeno in da bo on sam izročil dokumente posebej vsaki delegaciji pri komisiji. Delegacijo Koroških Slovencev je sprejel samo zastopnik Sovjetske zveze, Novi-kov.
Isti dan se je vršila konferenca za tisk v uredniških prostorih lista "Slovenski Vestnik", na kateri je Frank Cviter v podrobnosti objas-nil sedanji položaj Koroških Slovencev v Avstriji. On je posebno naglasil, da v Slovenski Koroški, vkljub vsem protestom in zahtevam Koroških Slovencev ne obstoja ne ena sama šola slovenskega jezika. Za dvojezične šole ni učiteljev
bila izropana za časa hitlerizma, še vedno ni vrnjena svojim pravim lastnikom. Germanizacija, katera se vodi še iz časov avstrijske monarhije, se neovirano nadaljuje. V tem oziru ni ničesar spremenjenega, celo ne po padcu fašizma. Avstrijske oblasti nadaljujejo z za-branjevanjem slovenskih društev in oviranjem nijhovega dela. Slovenska prosvetna zveza je pod stalnim nadzorstvom policije, katere šef je bivši hitlerjevec Stosi-jer.
Dr. Cviter je nato podčrtal da je bilo poslanih nekoliko sto brzo-javov na komisijo za izdelanje mirovne pogodbe z Avstrijo, katere je poslal narod z množičnih zborovanj raznih antifašističnih organizacij in društev v Slovenski Koroški, a od vseh poslanih je komisija sprejela samo tri takšne brzojave.
Dunaj: Na zadnji seji Komisije za izdelanje mirovne pogodbe z Avstrijo je bilo na razpravi nadaljevanje proučevanja razseljenih oseb. Delegati so se sporazumeli, da se mora Avstrija obvezati, da bo prepovedala vse odbore, društva in organizacije v središčih taborišč razseljenih oseb, v kolikor te organizacije vodijo aktivnost, ki je naperjena proti interesom, naj
z znanjem slovenskega jezika, bo kateri koli zavezniške države Lastnina Koroških Slovencev, ki je | ali članice Združenih Narodov.
Pretepači iz Lanišča pred Ljudskim sodiščem
Pazin, Istra (Tanjug) — Dne 28. septembra se je začela razprava v Pazinu pred Okrožnim ljudskim sodiščem za Istro proti pre-
KOMPANIJA KRŠILA POGODBO
ZLOGLASNI POZNANI NACIST PUščEN IZ ZAPORA
Ljubljana, (Tanjug) — Deželno sodišče v Celovcu je sklenilo spustiti na svobodo SS-ovega kapitana — Kari Frika — najbližjega sodelavca zloglasnega krvnika Koroških Slovencev — Mayerja Kaibitscha.
Frik je odgovoren za neštevilna ljudska življenja Slovencev, posebno iz Gornjega Roža, od kjer je na njegovo incijativo izseljenih veliko število Koroških Slovencev in izvršena konfiskacija njihovega imetja.
General Electric Co. poskuša zakriti svojo verolomnost do pogodbe z obdolženjem unije te prakse, katero je sama in jo še vedno vrši", je dejal C.S. Jackson, predsednik petega distrikta UE-CIO, radi izjave, ki jo je dala kompani-ja General Electric, češ, da unija ignorira kontrakt (pogodbo).
Na 30, septembra smo poslali posebno dostavljeno pismo na Mr. H.M. Turner-ja, predsednika General Electric Co. v katerem smo zahtevali sestanek predsednikov Lokalov 507,515, 516 in 524 radi popolne diskusije v zadevi znižanja mezd, kršitve pogodbe in očividno namerno zavijanje vseh stvari.
Naša Unija je spoznala tukaj v Kanadi ponovitev onega kar se je v ZDA pri isti kompaniji že večkrat zgodilo odkar je bil podpisan konkrakt med UE in GE spomladi I napadla s kolci in kamenjem kme
tepačem v vasi Lanišče. Med obto šenimi se nahaja župnik Stjepan Ček,, ki je že za časa fašistične okupacije sodeloval z okupatorjem in po osvoboditvi nadaljeval svoje zarotno delo proti novi oblasti, kar je dovedlo do pretepa v La-nišču.
Na sodišču je javni tožilec navedel, da si reakcionarne klike prizadevajo izzivati nerede, in na čelu teh reakcionarnih klik sta bila obtožena Stjepan ček in Ukmar, ki so vnašali v narod lažnjive izjave v cilju da odvrnejo narodne množice od dela in provzroče spopade in pretepe.
Obtoženi Stjepan Ček, ki je za časa vojne držal pristne zveze z komando nemške okupacijske armade, a po osvoboditvi vršil propagando proti obstoječemu družabnemu redu v deželi, si je pred verskim obredom sv birme, ki se je imela vršiti 24. avgusta tega leta, prizadeval organizirati skupino ljudi z namenom, da s pomočjo teh izkoristi verski obred sv. birme v nadaljne provokacije proti patrio-tično razpoloženim kmetom svoje župnije. Ta skupina, podžgana po obtoženem čeku je 24. avgusta
1947. GE je nadaljevala kampanjo za znižanje mezd in večkrat odklonila trdovratno, da bi se držala pogodbe.
"Mr. Turner je ignoriral naše pismo četudi se ga je posebno poklicalo, da naj se zglasi pri lokalni upravi in da ji pove, da se naj drži in spoštuje pogodbo, ki je bila podpisana po uniji. Zahtevalo se je tudi, da naj prestane z posku-šanjem znižanja mez, ako želi, da bodo obe podpisni stranki živele za toliko časa kolikor to določa pogodba v kooperaciji, o kateri je uprava kompanije vedela toliko povedati v času pogajanj s to unijo". — je dejal Jackson.
te, ki so hoteli iti v cerkev in prisostvovati birmi in ob tej priliki je bila ena oseba ubita a več je bilo ranjenih.
za čekovo namero in je njegov za Tekovo namero in je njegov načrt tudi sam odobril.
Obtožnica je tudi osvetila vlogo katero je v tem pretepu igral poznani fašistični škof Santini. V nameri, da izzove incident, je objavil, da bo osebno prišel opravljati birmo. Ta okolnost je delovala, da se je ogorčeno razpoloženja naroda še bolj zaostrilo ter dovedlo do pretepa.
Beograd: (AP) — Stjepan ček
"Kako to veš? se je začudil Drejc, "kdo ti je povedal?"
"Samo vprašal sem te", je odvrnil Maks. "Potem greš čez Vrhovec na Ravno?"
Šele čez čas je dejal Drejc:
"Zdaj razumem, zakaj sva s tovarišem padla v zasedo. Ti si kje zvedel za to. Morda že kar vsi vedo__."
"Za to pot ve vsak otrok," je menil Maks. "Saj drugod ni prave poti. Tam vsi hodijo. Kdor hoče od tod na ono stran, mora po njej, ker je najbližja in najboljša. Kar predstavljam si celo, kje sta padla v zasedo. Povem ti, da po tej poti dolgo ne bosta hodila, če bodo Švabi le postavljali zasedo. Jeseni smo tam eno razbili, pa vidim, da so začeli znova. — No, ne boj se. Pokazal vama bom pot, kjer se vama ne bo nič zgodilo. Tam bosta lahko tako rekoč brez puške hodila. No, stopajta za menoj."
In že jo je mahnil naprej.
Nič drugega jima ni preostalo, kakor da sta stopala za njim.
"Kdo je to?" je vprašal drugi kurir Drejca, ko je stopil za njim.
"To je moj stric Maks, ki smo o njem že toliko govorili pri nas na stanici in ki smo ga že iskali. Zdaj si lahko brez skrbi! Pokazal nama bo gotovo pot, da ne bova nikdar naletela na nikogar. Ko ga boš spoznal, boš videl, kako imeniten človek je!"
"Vidim", je odvrnil tovariš, nato pa zaostal za korak, da je lahko stopal za njima po ozki kamniti poti, ki se je vila med drevjem.
Drejc se je prepustil sanjam, ko je stopal za svojim stricem. — Naposled ga je vendar le našel I In to ga je navdajalo s toliko radostjo, da so se mu v mislih prepletali nekdanji časi s sedanjostjo.
S kolikšno radostjo se je bil jeseni vračal v domače kraje, ko je bil pobegnil švabom. A je potem moral s partizani drugam in šele zdaj se mu je izpolnila želja, da se je vrnil v domače kraje, kjer je bilo potrebno postaviti redno kurirsko stanico. Iskal je Tinco, a je našel Slape pozgane in po nikomur ni mogel nič izvedeti, razen da so vse odpeljali v taborišče. V dolini mu ljudje niso vedeli o Tinci niti tega povedati, da nje ne bi bili odvedli. Pač pa je bil mnogo izvedel o Maksu, zakaj njegov komandir na stanici tovariš Volk, je po zimi delal z Maksom. V isti skupim z Maksom so bili tudi tovariši Kljun, Sever in Vojko. Vsi ti so ga dobro poznali in so mu vedeli o njemu mnogo povedati. Volk je tudi vedel, da se Maks vrti okrog Mrtve Gore. Volk je celo mnogo vedel o njem a o Maksu zdaj ni bilo sledu. Zginil je in Volk je trdil, da je Maks bil odšel kam dalje.
Zdaj pa ga je tako nenadoma srečal.
Samo eno je zabolelo Drejca: Maks še ni bil povezan, Maks še ni bil partizan. Volk mu je bil o njem povedal, da je Maks sicer sodeloval, da pa ni mogel z njimi. On, Volk, da ga razume in je prepričan, da bo Maks prišel k njim, da se je morda celo že pridružil partizanom To je rekel tem laže, ker Maksa ni bilo več okrog Mrtve Gore, a ljudje niso nič vedeli, da bi bil Maks bodisi padel ali bi se mu bilo kaj drugega zgodilo.
(Dalje prihodnjič)
je bil obsojen na šest let zapora vsled hujskanja na krvoprelitje v Lanišču dne 24. avgusta.
Jakob Ukmar, Vatikanski prelat, ki je bil v pretepu poškodovan je bil obsojen na eden mesec zapora, a je svojo kazen po zakonu države prestal, ko se je nahajal v preiskavi.
Drugi obtoženci, ki so se udeležili pretepa so bili obsojeni od 3. do 10 mesecev zapora. Ti vključujejo one, ki so branili vernikom iti v cerkev in one, ki so se vsled tega, ker se jim ni pustilo v cerkev pretepali.
Sodišče je podčrtalo, da je bil pretep v naprej planiran, ker so se nahajali v Jugoslaviji veliki ameriški cerkveni dostojanstveniki in je škof Santini ter druga protiljudska duhovščina z svetovno reakcijo vred rabila takšen pretep, da bi se ameriške duhovnike uverilo o nekakšni verski nestrpnosti.
0ETR0IT, MICH,
— Postojanka SANS-a št. 1. in št. 108 pripredita,Vinsko trgatev in ples na 437 So. Livernois, Slovene Workers Home, dne 12. oktobra, začetek ob 3. uri popoldne.
Vsakemu je znano, da organizacija SANS deluje in pomaga moralno in finančno drugim naprednim organizacijam, katere se borijo proti reakcije v Združenih državah. Torej dela ogromno in je potrebna finančna pomoč.
Zato apeliramo na vse napredne Jugoslovane Windsor-ja in okolice, da se udeleže te važne prireditve.
Ob enem naznanjamo, da se bodo predstavljale premikajoče slike iz Slovenije v Slovenskem Narodnem Domu, 17149 John R. St. na 26. oktobra ob 4. uri popoldne.
Na svidenje 12. in 26. oktobra;
Za pripravljalni odbor Martin Cetinski