Narodna i o Knjižnica via ^ppa, T R IS ST E Tl TP T C\ Mj £j JLi j *ev-.u ',:-x GLASILO AVT ONOMNE TRZA ŠKE FEDE RACIJE K. R L ,/ ! I 1 LÌ Ir l eto X štev. 6 (480) TRST - SOBOTA, 15. FEBRUARJA 1958 Posamezna štev. 25 Lir »lliilfcli:-® 1111*1*1111 §Dr. Pincherle je na procesu opisal delovanje Pagninija za časa okupacije Z e. Cvl . Ki Titj ---‘1 sredo zjutraj se je začel pred tržaškim sodiščem pio-^ es proti znanemu tržaškemu -, otilašistu dr. Brunetti Pincher-1 =, voditelju «Unità Popolare» rt odgovornemu uredniku «La-"rtfatora» tov. Mariu Golliju, ki ibljlu je _ kot smo že zadnjič po- koiijočalj — spravil na zatožno lurl*0^ 0<*v' 4P tt fr n i rt i, bivši pode-.Jst za časa nacistične okupa-jije. Slednji je vložil tožbo za-peradi obrekovanja, ker se je ču-ujl prizatega zaradi nekaterih o čllavkov iz komemorativnega go-rtfa, ki ga je imel dr. Pineher >ka r v 8j^anlj 24. junija 1956. V Vročil,, o komemoraciji je «La- predsednik sodnega zbora dr. Rossi svetoval poravnavo ali pa rešitev spora preko častnega razsodišča, kar je po zakonu predvideno. S tem se je strinjal tudi javni tožilec. Odvetnik Battaglia iz Rima, ki zagovarja dr. Pincherla se je načeloma strinjal s predlogom, vendar pa je dejal, da ne morejo pristati na kompromise. Nato so se začeli razgovori, da bi se našla zadovoljiva rešitev, toda ostali so brezuspešni. Zato se je proces nadaljeval, i kgf'0ratore» objavil v izvlečku se-a: Irtela tudi govor, zato je bivši jj'odestat tožil tudi tov. Gollija, 8.5>°t odg. urednika, irei B0Ù . . šp°"agnini LaiSe je čutil w J « Prizadetega CK ° 4 C p01 Kot izhaja iz obtožnice je oni°a komemoraciji dr. Pincherle a.shed drugim omenil, da so se ZljPagnini, Coceani in gen. Espo-u K oholo in obenem hlapčev- V sredo se je začel proces proti „Lavoratorii in antifašistu dr. Pineherlu Protislovja v izpovedi bivšega podeštata Zaslišanje prič Resolucija teritorialne konference Predlog za odložitev razprave v !li^o sprehajali po mestu, ki je f |aradi nemškega nasilja in ne-jeViVarn°sti zračnih napadov one-J men žrtev je malo zna-p1- medtem ko so znana imeni f*'8 zločincev in njihovih sokriv, in 1 cv. Ti zopet lajajo po naših Tov. Pogassi, ki brani odg. urednika «Lavoratora» je uvodoma predlagal odložitev razprave, dokler ne bo potrjen no-vi zakon o tisku. Sodišče je predlog zavrnilo. Prvi je bil zaslišan dr. Pincherle, ki je že uvodoma pojasnil, da ne obtožuje Pagninija, pač pa je ta postal sokrivec pokolov, ker ni odstopil, marveč je vedno prisostvoval javnim slavnostim ob strani okupatorja in je celo sprejel čin polkovnika in poveljnika formacije «guardia civica». V svojem dolgem govoru, ki je trajal sko-ro dve uri, je dr. Pincherle vsa svoja izvajanja in izpovedi tudi jasnil kakšno vlogo je dejansko imel Pagnini, kot podeštat za časa nacistične okupacije. Anti. fašist dr. Pincherle, ki je bil tudi sam žrtev nacifašističnega terorja, je prišel sicer na zatožno klop kot obtoženec, toda že iz njegovih prvih dobro dokumentiranih izpovedi si je lahko vsakdo ustvaril sliko, da so se vloge menjale, ker je dr. Pincherle postal dejansko to-žitelj. Vnet zagovornik »osi xajitju -jvwjw .■ — j j l« ..i- ~ ----- LjeJ(gih kot tedaj nemški psi, ki \ izčrpno dokumentiral s citati C-St«R0 iz takratnih časopisov. Do po- j” vohali kri.» j “■ i—» t— rJ Se pred začetkom procesa je drohnosti je pred sodiščem ob- Al Ojačati borbo za razpis upravnih volitev Bivšega podeštata je dr. Pincherle kritiziral s političnega, moralnega in zgodovinskega vidika. Vedel je, da je bil Pagnini vnet zagovornik «osi». Kot dokaz tega je navedel članek, ki ga je Pagnini napisal za takratno revijo «Italijansko-nemškega krožka», v katerem je hvalil «novo Evropo» in v istem krožku govoril tudi o rasističnem vprašanju, prav takrat — je povedal dr. Pincherle -— ko so nacisti klali po vsej Evropi Žide. Dr. Pincherle je navedel še drugo dokaj značilno okoliščino. Namestnik gaulajterja Hin-terreger je v neki izjavi pohvalil «popolno zvestobo» Pagninija. Takratni podeštat je ostal na svojem mestu tudi, ko eem antifašista De Roso, ki so ga nato obesili v ul. Massimo d’Azeglio, stražila je tudi deportirance. Citiral je nadalje vest, ki jo je objavil takrat «Piccolo» o Zdravljicah, ki sta si jih izmenjala von Malzen in Pagnini. «To se je dogajalo» — je dejal dr. Pincherle s tresočim glasom — « potem ko so nacisti 2. aprila 1944 ustrelili talce na Opčinah in 23. aprila obesili druge v ul. Ghega. Po vseh teh zločinih je Pagnini napival nacistom». Ko je dr. Pincherle omenil to značilno o-koliščino je vladala v sodni dvo. rani grobna tišina. Dr. Pincherle je še povedal, da se je hotel Pagnini ob koncu vojne postaviti kot partizan, češ da je bil v njegovi pisarni ustanovljen odbor za narodno osvoboditev. To pa so odločno zanikali tedanji antifašisti, med temi tudi neki duhovnik. Za Pagninija so , bili edini sovražniki Italije samo «slavi». gala obramba. Zaslišani so bili : Giuseppe Enzroann, Ruggero Spadaro, Ferdinand Zidar, Angelo Paoli, visokošolec Alberto Berti, Gaspardis Mazzini Gari, baldi. Vse priče so v glavnem potrdile to kar je v svoji izpovedi povedal o mestni straži dr. Pincherle. V četrtek je sodišče zaslišalo še druge priče. Obramba je predlagala, da se zasliši kot priča tudi Ferruccio Farri, ki je bil takrat predse'dnik CLN za Severno Italijo. Dr. Pincherla in Cojlija branijo odv. Pogassi, Battaglia (iz Rima), Morgera in Tiberini ; Pagninija zastopa odv. Antonini. Zaključki dr. Pincherla T1 eritorialna politično-organizacijska konferenca za volilno kampanjo je podčrtala važnost borbe za upravne volitve v Trstu, ki jo morajo komunisti še nadalje voditi in ojačati. Pomanjkanje v Trstu izvoljenega organa kot je občinski svet, je posledica pogubne politike ki se je z uvedbo komisarskega režima KD skušala izogniti svojim odgovornostim in svoji vedno večji notranji krizi. Namen vladnih oblasti, ki prihaja vedno bolj do izraza, da se čimbolj podaljša komisarska uprava, katera je zelo škodljiva za gospodi nsko in politično življenje mesta, znova dokazuje podrejenost vladnih organov interesom in strankarski politiki klerikalne stranke. V teku volilne bitke proti nadoblasti KD in za demokratično vlado, je treba razgaliti odgovornosti KD in vseli, ki so pomagali, da se je ustvaril tak položaj na občini. Vsej javnosti je treba prikazati potrebo močne akcije vseh državljanov za vzpostavitev demokracije in da se vrne mestu njegov občinski svet. Nemci pošiljali Tržačane na prisilno tlelo, aretirali oficirje, ki niso hoteli priseči zvestobo Reichu, ko so obesili v ul. Ghega 31 talcev in jih ustrelili 71 na Opčinah in še 19 pri Campo Marzio, ko so iskali po stanovanjih, bolnicah, zavetiščih mo. ške. ženske in otroke ter jih množično pošiljali v taborišča smrti. V zaključku je dr. Pincherle omenil, da hi do takih grozodejstev gotovo ne prišlo, če bi ne bilo pristanka s strani tistih, ki so jih nacisti postavili na odgovorna mesta. Možno je, da taka dejanja -niso-po zakonu 80 rt ka/,njiva, toda ni dvoma, da iz. \r oditelji in aktivisti sekcij in celic, zbrani V na teritorialni konferenci za zasnovan j e volilne kampanje, so proučili politično-gospo-darski položaj našega mesta in podčrtali resnost sedanje faze zadeve GRDA in Tržaškega arzenala. Konferenca odločno protestira zaradi sramotnega nepopustljivega stališča ravnateljstev podjetij in voditeljev IRI. Slednji so še vedno — tudi po ločitvi IRI — zvesti tolmači pogubne politike, ki jo vodi Confindustria ; opozarja na popolno odgovornost vlade, ki bi lahko in bi morala že prej posredovati in mora vsaj sedaj prisiliti državna podjetja (IRI), da spoštujejo ustavo, jda v teli podjetjih preneha politika C onf industrie, ki nasprotuje pravičnim zahtevani delavcev GRDA in Arzenala. V kampanji rekrutacije nagrajene sekcije in tovariši Na partijski teritorialni kon- Konferenca ponovno potrjuje svojo brezpogojno podporo delavcem, ki so upravičeno ogorčeni in odločeni za borbo, da se jim končno prizna pravica. Konferenca zadolžuje vse tovariše naj še okrepijo svojo aktivno solidarnost in dajo svoj doprinos vsaki pobudi zato, da bodo vse delovne kategorije, stranke, vsi socialni sloji izrazili opomin vladi, če bo potrebno tudi z novim kompaktnim protestom, ki naj združi vse mesto v splošni stavki. ferenti so razdelili nagrade sek cijam, ki so prve zaključile obnavljanje izkaznic. Nagrajene so bile: Barriera, Pončana, Ske- denj in Arzenal. Za izredno kampanjo rekrutacije na čast 37. obletnici KPI so bile nagrajene : Pončana s 67 novimi člani, celica Zol s Faticane z 58 novimi člani. Pohvaljena je bila sekcija Sv. Križa, ki je vpisala najvišje število (51) novih članov med vsemi sekcijami podeželja. Nagrade so prejeli tudi naslednji tovariši : Nello Grisoni, ki je sam rekrutiral 28 novih članov in nadaljnjih 10 skupno s tov. Della Queva ; Marica Pescatori in Vero Žužek, ki sta v dolinski občini pridobili za partijo 34 žena : Vardabasso Giorgio, ki je vpisal 17 novih tovarišev in Rogatec Silva iz Sv. Križa, ki je vpisala 16 novih tovarišic. čju. z 67. novimi člani : krožek v središču mesta «Tomažič», ki si je priboril prvo mesto v tekmovanju za obnavljanje izkaz-nie in rekrutacijo. ker je v primeri s 1957 skoro podvojil število svojih članov ; krožek Bar-riera-Sv. Vid, ki je vpisal 40 novih članov ; krožek v Skednju, ki je presegel 100% s 24 novimi člani ; krožek lad. Sv. Marka, ki je presegel 100% s 14 novimi člani ; krožek v Sv. Križu, kot najboljši mladinski krožek na podeželju, s 14 novimi člani. Nov zločin francoskih kolonialistov v Tuniziji Nagraditev mladinskih krožkov Prve obveze za volilni sklad Značaj mestne straže Poleg tega je dr. Pincherle dokumentiral tudi značaj Pagnini j e ve mestne straže (guardia civica) ki je bila ustanovljena zato, da se deloma razbremeni nemške oborožene sile. «Guardia civica» je nastopala proti partizanom, stražila obešene talce, aretirala in izročila Nem- V četrtek je bil v Rimu podpisan j sporazum za GRDA in Arzenal R «krajinski odbor FIOM spo. roča, da je bil v četrtek °Sežen v ministrstvu za delo v "1 ?llnu sporazum za GRDA v fstu in Tržiču in za Tržaški ar?enal, kar je plod enotne •nesi >e, ki je trajala nad devel a ^ secev in jo je, za ugoditev A Zaluevam, ki so bile postavlje-**e lansko pomlad podprlo vse j llf,‘bivalslvo. podlagi omenjenega spo-A ta*Uina, ki so ga podpisale vse j nacionalne in pokrajinske | lavca za zaslužek ; s'ndikalne organizacije, bodo prejeli delavci v Trstu in Tržiču kot sledi : 1. za akordno delo po ugotovitvi povišek 10 lir na uro, za normalno akordno delo 5 lir poviška na uro. Povišek in mož. nosti uresničene v teku borbe in v perspektivah za bodoče postavljajo delavca na isto raven z delavci v ladjedelnici Ansaldo v Genovi. Ravnateljstvo se je obvezalo: a) da ne bo prikrajšalo de- b) da ne bo postavljalo no- Minister Fella in dvojezičnost benih omejitev za večje zaslužke ; ven kazenskega zakona obstoja moralna, zgodovinska in politična sodba in na tako sodbo se je skliceval v svojem govoru, ki ga je imel v Rižarni. Nato je sodišče zaslišalo tov. Gollija, ki je izjavil da pozna, dr. Pincherla kot politično oseb. nost in da mu je dal podatke o komemoraciji urednik kronike. Objavil je članek, ker je šlo za dogodek, ki je že prešel v zgodovino. Izjave bivšega podeštata Naša federacija je nato nagradila še naslednje mladinske krožke : krožek «Gramsci» pri Sv. Ani, kot najmočnejši mladinski krožek na našem podro- Sekcije so začele določati zneske, ki se jih obvezujejo nabra. ti za volilni sklad naše partije. Prve so se oglasile niže navedene sekcije, poleg katerih objavljamo tudi znesek za katerega so se obvezale; to so: « Curici » 300.000 lir, Barriera 150 tisoč lir, Pončana 110.000 lir in Rocol 25.000 lir. Dobro bi bilo, da bi tudi dru. ge sekcije čimprej odločile iu sporočile svoje obveze in sledile zgledu tistih tovarišev, ki se že konkretno pripravljajo na te važno delo. Nova DZ-CGIL v obrambo pravic Slovencev Prejšnjo sredo je minister j Ria odgovoril na interpelacijo j lem potolažiti fašističnega ls*stičnega poslanca Anfusa, ki I slanca, vsekakor pa je dal do Ne vemo če je hotel Pella s po- Sg . w r .----------*------ j Je spotaknil ob vprašanje '°jezicnosti. «Vlada se zave-J1 je dejal Pella — velikih °ralnih in nacionalnih vred-’ ki jih najplemenitejše trža. |.0 rsesto predstavlja za vse pijane» in zagotovil je faši- lctleniu poslancu, da «bo nje-8°Vo , ____ V delo vedno navdahnjeno teni smislu.» kaz nedoslednosti. Pot je namreč samo ena : vlada, ki se proglaša za demokratično mora bi-ti demokratična tudi v dejanjih, kar konkretno pomeni, da mora spoštovati svečano sprejete in podpisane obveznosti. In to bo najboljši doprinos k ohranitvi «velikih moralnih in nacionalnih vrednot.» c) da bo izplačalo vsako tromesečje poleg povprečnega zaslužka za akordno delo tudi za-služek za akordno delo po ugotovitvi. Priznava notranjim komisijam pravico, da intervenirajo v primeru spora. 2. Za delavce, ki delajo na odstotke povišek za osem točk, kar znaša okrog 12 lir na uro. Stranki se obvezujeta, da se bosta zopet sestali v septembru 1959 za ponovno preučitev. 3. Za zdravju škodljiva dela v GRDA in Arzenalu se je sporazumno določilo nove tabele s 55% poviška v primeru s prejšnjimi in z raztegnitvijo slednjih tudi na druge kategorije ki delajo v posebno nezlravih in nevarnih pogojih. 4. Za produktivne delavce v Arzenalu povišek za osem točk na nagradah in za neproduktiv-ne (n. pr. čuvaji, sluge itd.) povišek za štiri točke. 5. Predujem 15 tisoč lir, ki ga je treba vračati na obroke. Za ladjedelnico Sv. Roka so se podtajnik Delle Fave, vlada in podjetje obvezali, da bodo napravili vse kar je mogoče zato, da se zagotovi ladjedelnici kontinuiteta dela. Končno je prišel na vrsto Pagnini, ki je predvsem obrazložil zakaj je vložil tožbo. Dejal je nadalje, da je sprejel mesto podeštata iz patriotičnih razlogov in v prid prebivalstva ( ! ). Kljub temu je nehote povedal, da se je zavedel, da so padli iz fašističnega režima v nemško okupacijo. Njegov odvetnik je sicer takoj skušal popraviti to izjavo, toda vtis je le ostal. Po njegovih izpovedih, ki jih je dal na razpravi, se je Pagnini smatral za borca, ki ne sme zapustiti svojega mesta. Pri raz-laganju značaja in nalog mestne straže, mu je zopet ušlo priznanje, da so imeli Nemci od tega korist, ker so na ta način lahko uporabljali svoje čete za druge namene. Tako je moral njegov odvetnik zopet poprav ljati njegovo izjavo. Nato je de jal, da se je hotel poslužit mestne straže ob polomu pro ti Nemcem in proti infiltraciji Jugoslovanov (!)- Francoski kolonialisti so si vnovič omadeževali svoje že itak dovolj krvave roke. V soboto je skupina 20 francoskih letal «B-26» tričetrt ure nepretrgoma bombardirala vas na področju Saklet Sidi Jusef, ki se nahaja na ozemlju Tunizije. Nekaj letal je bilo ameriškega izvora. Gusarski napad je povzročil med prebivalstvom 72 človeških žrtev, med temi je 12 otrok, ki so bili v trenutku napada v šoli. Bombe so — kot nam kaže slika — popolnoma razdejale šolsko poslopje, izpod ruševin so reševalci potegnili 12 mladih trupel. Francoska letala so ‘neizprosno obstreljevala in uničila celo nekaj vozil Mednarodnega rdečega križa in Rdečega polmeseca. Poleg visokega števila mrtvih je bilo ranjenih 87 oseb. Med prvimi reševalci so bili na kraju bombardiranja zastopniki obeh humanitarnih organizacij, ki so se na lastne oči prepričali o strašnih posledicah zloči iškega dejanja. Po brutalnem napadu so bile po vsej Tuniziji protifrancoske demonstracije ogorčenega prebivalstva ki zahteva naj se Francozi umaknejo iz dežele. Tunizijska vlada je sklenila vložiti pritožbo na OZN. Iz vseh krajev sveta se dvigajo protesti zaradi novega zločina, ki ga je izvedla Gaillardova kolonialistična vlada, ki se skuša sedaj prikazati pred svetovno javnostjo v vlogi nedolžne žrtve m e dni se je sestal Izvršni odbor nove Delavske zbornice . CGIL, ki je med drugimi točkami razpravljal in zavzel stališče o vprašanju dvojezičnosti. V posebni resoluciji, ki jo je Izvršni odbor odobril, se poudarja pomen člena 6 republiške ustave, ki izrecno govori o zaščiti in pravicah jezikovnih manjšin ter pomen člena 3 usta. ve, ki govori o enakopravnosti vseh državljanov ne glede na spol, pleme, jezik, vero, politično prepričanje in osebne ter socialne razmere. Resolucija nadalje poudarja, da politična in nacionalistična nestrpnost ni iz-raz civilizacije in demokracije. Ta nestrpnost pa je bila v na-' šib krajih v najbolj temni zgodovinski dobi dežele podlaga politike in sramotnih dejanj, ki jih je treba obsoditi in preprečiti, da bi se ponovila. Izvršni odbor poudarja, da je enotnost Italijanov in Slovencev na tem področju na podlagi medsebojnega spoštovanja in o-brambe državljanskih pravic, neogibno potrebni činitelj za demokratično in mirno sožitje o-beh etničnih skupin, posebno v obmejnem področju, ker je te v interesu miru in odnosov med obema državama. Solidarnost slovenskim delavcem I zršni odbor nove DZ-CGIL obsoja zaradi tega nedemokratično gonjo proti pravicam slovenske manjšine, da bi lahko uporabljala svoj jezik v vseh javnih uradih in ustanovah. Izraža nadalje svojo bratsko solidarnost delavcem slovenske narodnosti, ki so včlanjeni ali ne v CGIL, katera uresničuje enotnost vseh delavcev in intelektualcev ne glede na njihovo narodnost, jezik, versko ali politično prepričanje. Nekaj vprašanj obrambe Vojna histerija uradnih krogih ZDA „ Borimo se ker upamo" \/ Washington« so uradno po- [ silo, katero izraža najbolj ne-, vi samo, če se pravočasno pre- t takode izraza: «Minili so casi, V trdili, da nosijo med poleti J posredno gledišča finančnih in | preči napad sovražnika z na- ko so ZDA lahko dopuščale, da Nato mu je odv. Battaglia sta-vil nekaj vprašanj, na katera pa ni dobil pravega odgovora. Med drugim je dejal, da je o sežiganju antifašistov v Rižarni zvedel šele proti koncu vojne ; o tem ga je obvestil škof. Res čudna izjava, ko pa je vse mesto vedelo kakšne grozote so se takrat dogajale v Rižarni. Naj vprašanje ali se spominja svojega govora o rasističnem problemu, je odgovoril pritrdilno ter še dodal, da je bila to «tedanja politična linija vlade.» V sredo zvečer je sodišče zaslišalo priče, ki jih je predla- vodikove bombe ne samo bomb. niki «B 47» od «Strategie Air Command» z oporišči v Združenih državah, marveč tudi skupina 45 bombnikov «B 47», ki je razmeščena po raznih oporiščih v Angliji. Dulles je izjavil novinarjem, da bodo v primeru nujnosti dali lahko povelje za bombardiranje krajevni ameriški poveljniki, ne da bi se bilo treba obrniti do predsednika Eisenhowe. rja. Kako si zamišljajo «primer nujnosti»? Dulles je izjavil da se bo zgodilo, tudi če bi bila «napadena ena sama ameriška unifor. ma ali ena sama ameriška zastava.» List «United States and World Report», ki je smatran kot gl a- industrijskih skupin, ki kontrolirajo politiko ZDA, je svoj. čas objavil članek v katerem vztraja na stališču, da «morajo Združene države zadati prvi udarec». Članek je napisal kapetan W. D. Puleston, ki ga list predstavi za «vojaškega izvedenca» in «avtoriteto kar se tiče vojne strategije». O tem je napisal tudi več knjig, ki so vzbudile v ZDA veliko zanimanje in pozornost. Kapetan W. D. Puleston odkrito podpira preventivno vojno in navaja v podkrepitev to-le tezo: «...Edino budna vlada, ki je odločena braniti svoje državljane, njihove domove, posestva, rudnike in tovarne, jih v tej nuklearni dobi lahko zaščiti pred sovražnim napadom. In to se lahko napra- šim hitrejšim in smrtnim napadom.» Pnieston je mnenja, da taka politika «ne bi kršila mednarodnih zakonov.» Omenjeni članek navaja tudi mnenje dr. G. B. ^ilsona, bivšega profesorja mednarodnega prava na univerzi v Harwardu in v zavodu vojne mornarice, ZDA. Bivši profesor nesramno trdi naslednje : «V modernih časih se ne u-porablja več praksa formalne napovedi vojne. Sovražnosti, ki so že v teku same določijo začetek vojne, čeprav ni bilo nobene napovedi, nobenega proglasa in čeprav so se sovražnosti začele brez sklepa zakonodajne oblasti». Kar se tiče «obrambe» se novi teoretik preventivne vojne je sovražnik zadal prvi udarec.» Menimo, da gornja dokumentacija dovolj zgovorno priča o naraščajoči vojni histeriji, ki si utira pot v ZDA. Spričo teh blaznih in kriminalnih izjav je zato tembolj nujno ojačati bor-bo za mir, atomsko nevtralnost. Nujno je zato zahtevati naj italijanska vlada končr.o preneha s hlapčevanjem atlantski politiki in naj začne izvajali zunanjo politiko, ki bo doprinesla k mednarodni pomiritvi in bo odstranila pretečo smrtno nevarnost. V primeru spopada bi bi-la Italija in Trst prvi žrtvi kriminalne «teorije» preventivne vojne, ki jo pod oguljeno krinko «obrambe ZDA» vneto zagovarjajo ameriški imperialisti, čeprav dobro vedo, da nihče ne grozi Združenim državam. C edanji prvak Krščanske demokracije Amintore Fanfani, je leta 1939 v reviji «Rivista internazionale di scienze sociali» tako. le poveličeval vojno pustolovščino Hitlerja in Mussolinija ter prerokoval kakšna bo bodoča ureditev Evrope, nad katero bi morala gospodovati Mussolini in Hitler: uBorimo se, ker upamo in medtem ko se borimo, mislimo na bodočnost. I la-di Italije in Nemčije dajeta vzgled: vodita bitko na kontinentih in istočasno np številnih sestankih, postavljata temelje bodoče ureditve Evrope. Kar se tiče mednurodne politike, kažejo diskretni namigi tiska naslednjo bodočo ureditev : 1. evropski kontinent prost angleškega vmešavanja, razdeljen na enega ali več obsežnih mednororlnih kompleksov, ki ga bosta vodili z vrha Italija in Nemčija : 2. afriški kontinent navezan na usotio Evrope; 3. vzhodna Azija, ki jo bo preuredila Japonska in noto vzporedila z novo Ev. ropo...» POLITIKA IN GOSPODABSTVO Teritorialna partijska konferenca ■ eliko število tovarišev, vo- V diteljev sekcij, celic v tovarnah in članov federalnega komjteja se je udeležilo v nedeljo zjutraj teritorialne partijske konference za politično in organizacijsko impostacijo volilne kampanje. Konferenca, ki je bila v Ljudskem domu v ul. Madonnina, se je vršila pod geslom «Za poraz KD». Na predsedstvu so bili tovariši Vidali, Bernetičeva, Rogassi, Pacco, Pescatori in Siškovič, ki je vodil potek konference. Uvodno poročilo je imel tov. Vidali. ki je v začetku prikazal razne plati volilnega vzdušja v tej fazi bitke in obsodil šovinistično gonjo proti dvojezičnosti ter klerikalno polemiko glede na prikaz gospodarskega položaja, kot tudi robato volilno špekulacijo z vladnim načrtom ukrepov za Trst, o katerem te dni toliko besedičijo. Sekretar federacije je nato nakazal kako morajo delovati komunisti za populariziranje osnutka volilnega programa na-še partije, da se ga prilagodi posebnemu položaju Trsta in da se okrog tega razvije diskusija in se preko raznih pobud zberejo še druga mnenja in predlogi. Povedal je tudi, da bo marca meseca partijska gospodarska konferenca ter podčrtal važnost te pobude. Tov. Vidali je še o-menil, da morajo tovariši popularizirati osnovne elemente našega volilnega programa, objasniti množicam značaj borbe in njene cilje : poraz KU in ustva- za politično in organizacijsko zasnovani e volilne kampanje ______**-- .. i .mu «MMub—■S——!—rurmnn. imrmim -kih predstavnikov, t. j. vlado, ivi bo spoštovala ustavo, korenito spremenila notranjo in zunanjo politiko. Od poraza klerikalnega totalitarizma je odvisna tudi rešitev osnovnih problemov Trsta. Govornik je nato nakazal elemente teritorialnega političnega načrta za volilno kampanjo v zvezi s krajevnim položajem. Načrt mora vsebovati: proučitev posebnih elementov pro- grama, proučitev obstoječih političnih sil in strank ter skupin levice, obračun in prikaz tega kar je in ni napravila KD na tem ozemlju s poudarkom delovanja, pobud in uresničitev ter borb komunistov na tem po. dročju, v posameznih krajih, v vsakem okraju. Uvod k upravnim volitvam Uvodno poročilo sekretarja naše federacije tov. Vidalija Diskusija na visoki politični ravni Avtonomija občin N in zgrešena davčna politik demokristjanske vlade i-kusija. ki se je vnela prej- ritev pogojev za novo levičarsko večino, ki bo izrazila demokra- | javnih podjetij, kot lično vlado z udeležbo delav- ; denja gospodarstva Kar se tiče Trsta so politične volitve dejansko uvod k upravnim volitvam. V teku kampanje za politične volitve bomo še pospešili akcijo zahteve za takojšnje občinske volitve in raz-krinkovali KD, ki jih skuša čimbolj zavlačevati. V naši kampanji — je podčrtal tov. Vidali — bomo pospešili naš doprinos k vsem borbam, proti bedi in brezposelnosti, za dvig življenjske ravni delovnih slojev, za demokracijo na deloviščih, za okre- ; pitev in demokratizacijo sektorja državnih podjetij (1RI) in orodja vo-v interesu yf Se dva odgovora strank na naše pismo za volitve Slovenska krščanska socialna j lamentarna intervencija poslancev Matteottija. Tolloyja, Ma- zveza : Na vaše cenjeno pismo z dne 24. 1. 1958 Vam sporočam, da se z Vašim stališčem glede nujnosti razpisa občinskih volitev v Trstu v načelu strinjamo. Kaj bi bilo potrebno praktično ukreniti, da se to doseže, o tem naj bi sklepali na skupnem posvetovanju predstavniki posameznih strank in struj. Vljudno Vas pozdravljamo: za S.K.S.Z. Dr. E. Besednjak Italijanska socialdemokratska stranka (PSDI ) : Pokrajinski izvršni odbor PSDI je včeraj proučil vaš pred-log glede upravnih volitev in sklenil, da ga ne more sprejeti. Kot znano vodi PSDI skupno z drugimi strankami demokratične levice intenzivno akcijo, ki ji je pred kratkim sledila par- crellija in Villabrune. V krajevnem merilu omenjene stranke osporavajo veljavnost stališča oblasti glede na datum novega volilnega posvetovanja. Zato je logično, upoštevajoč značaj pobude demokratične levice, ki je ne samo tehničen, marveč tudi političen, da PSDI ne more pristati na druge predloge. V tej fazi bi bili samo vzrok za politično zmedo in bi ustvarili težave tudi za nadaljevanje akcije na juridičnem področju. Po drugi strani je PSD! prepričana, da preko te platforme lahko napravi največ, v korist mesta, ki ima pravico zopet dobiti svoj delujoči občinski svet v roku, ki ga določa zakon. Najlepše pozdrave Pokrajinski tajnik Lucio Lonza Za mir in atomsko nevtralnost teritorialna konfe- T)olitično - organizacijska r renca toplo poziva vse to vari -e. naj okre- pijo borbo v obrambo miru, za razorožitev in za atomsko nevtralnost Italije ter zlasti proti graditvi raketnih vzletišč v deželi. Volilna kampanja predstavlja odločilno obdobje z borbo v obrambo miru, kajti pred volivce se postavlja izbira nove vlade, ki naj uresniči novo zunanjo politiko, katera naj za razliko do politike, ki ji je doslej sledila KO, odtegne deželo od vojnohujskaških ciljev atlantskih skrajnežev in prispeva k pomiritvi, razorožitvi, prepovedi atomskega orožja ter vzpostavi gospodarske in kulturne odnose z ZSSR, deželami ljudske demokracije in z deželami ki se osvobajajo imperialističnega kolonialnega jarma. Udeleženci konference izražajo s tem v zvezi svoj ogorčen protest proti barbarskemu bombardiranju, ki je uničilo tuniško vas Sakied-Sidi-Jussef in izražajo svojo bratsko solidarnost ljudstvu tuniške republike, katerega so napadli isti francoski kolonialisti, ki sejejo smrt in ruševine v Alžiriji. Komunisti moraio biti na čelu borb za te cilje ter prispevati k razvoju obširnega gibanja javnosti v korist miru, kajti le tako bodo Trstu zagotovljeni varnost in boljši izgledi za njegov gospodarski razvoj in vzpostavitev njegovih tradicionalnih nalog velikega trgovskega tržišča in industrijskega središča. Zato je treba sestaviti odbere volilnih sedežev, vršiti politično delo in propagando na osnovi volilnih seznamov. Mobilizirati je treba nove sile s političnimi in organizacijskimi načrti, ki jih je treba po potrebi ■ . žilev njihovih dolžnosti in vic. sproti prilagoditi. Gre za težko in odgovorno bitko jc zaključil tov. Vidali katere se prvič udeležimo po bitkah iz let 1921 in 1924, ko je bil fažizem že na pohodu in so bili pogoji še težji. V tej kampanji gledajo vsi na Trst, kot na važen cilj. To nam mora služiti za vzpodbudo, da bomo začeli našo bilko z zaletom in največjim čutom odgovornosti in dolžnosti, združeni in strnjeni, da bomo častno izpolnili našo nalogo in z uspehom hranili koristi Trsta. Pomoč komunistov tovarn Tov. Desanti iz Tovarne strojev je govoril o nevarnosti klerikalnega totalitarizma, ki se izraža s posegom 'duhovščine v javno in zasebno življenje dr- (Nadaljevanje na l. strani) brežinskem občinskem svetu v zvezi z uvedbo novih davkov in povišanjem prejšnjih, postavlja indirektno v ospredje dva problema: zgrešeno davčno politiko deinokristjanske vlade in avtonomijo občin. Predvsem je treba pripomnili, da nova davčna bremena, ki so jih naprtili občanom omenjene občine in gotovo ne samo slednje niso odvisna od občinske uprave. Kot se je v teku seje izkazalo, se je občinska uprava vedno protivila vsakemu novemu davčnemu bre- Toda lo vprašanje ni odvisno od občinske uprave, ker ima pač vedno zadnjo bosedo nadrejena oblast, ki nadzoruje delo- Pri nalaganju davkov ima vedi zadnjo besedo nadrejena oblat* Primeri omejevanja občinske avtonomije vanje gotovo občine. Devin-Nabrežina 1 dejansko proti njeni volji ni prvi in tudi ne edini | proti koristim občanov, primer, ko se je občinska uprava uprla povišanju raznih davkov. Toda vse njeno prizadevanje, da bi se izognila uvedbi novih poviškov, je bilo v določenem trenutku zaman. V ta kem primeru priskoči vedno na pomoč nadrejenim oblastem, to je prefekturi ali pokrajinskemu upravnemu odboru ustreženi zakon, s katerim se vsili določeni občini nekaj, kar je Zanimiva in plodna diskusija 14. in 15. februarja 1902 v Trstu padle prve delavske žrtve skupnosti. Borili se bomo za sistem socialne varnosti, ki naj se raztegne na vse državljane, proti klerikalnemu totalitarizmu, za demokratično državo, ki bo spoštovala ustavo, za obnovitev kulture, za laično in moderno šolo, za bodočnost mladine in juri'diéno enakopravnost žena. diskriminaciji in javnosti je treba objasniti kakšne usodne 1 posledice imajo te diskriminacije za naše mesto. | Sekeijski in celični komiteji j ter vsi tovariši morajo posvetiti j večjo pozornost delovanju med mladino ; potrebno je dati čitn-| večjo pomoč ZKM, s katero bo Navedenim splošnim elemen. | treba delati skupno tudi na or- tom našega programa je treba še dodati naše osnovne zahteve za gospodarsko obnovo, teritorialno avtonomijo v sklopu deželne ustanove, prosto cono, razvoj trgovskega prometa, okrepitev pomorstva itd. Popularizirati naš volilni program Tov. Vidali je podčrtal važnost našega dela za popularizacijo programa in propagande. To je treba organizirati inteligentno in po načrtu, brez vsa- ganizaeijskem področju, upoštevajoč mlade komuniste kot dobre in dragocene sodelavce v politični akciji. Intenzivno dejavnost ho treba razviti tudi mrd ženami, ki predstavljajo odločujočo večino volilne skupnosti. To pa ni samo naloga tovarišic, marveč vseh komunistov in sleherne partijske organizacije. Borba na ideološkem področju Po poročilu je sledila nadvse zanimiva in plodna diskusija. Prvi je spregovoril tov. Semit, ki so ga udeleženci toplo pozdravili z dolgim aplavzom. Tovariš Sema se je zahvalil partiji in vsem tovarišem, ki so mu bili ob strani v času, ko je moral zaradi nesreče, ki se mu je pripetila ostati doma. Nato je govoril o sporu v GRDA in Arzenalu ter podčrtal doprinos ko. munistor k tej borbi in apeliral na vse tovariše naj si te dni Se posebno prizadevajo v podporo kovinarjem, ki so že toliko času v borbi. Sekretar sekcije Sv. Ivan-Pod-lonjer je napravil kratko analizo volilnega položaja v okraju. V zvezi z. volilno kampanjo je tovariš omenil tudi rekrutaeijo za partijo, ki so jo začeli preveč birokratsko; prvi rezultati so bili vidni čim so stopili v diskusijo z našimi simpatizerji. V Podlonjerju bodo organizirali javno konferenco za obrazložitev osnutka volilnega programa. Tovariši so se obvezali, da bodo v volilni kampanji razprodajali isto število izvodov «Unità». kol so jih 19. januarja ob dnevu izrednega širjenja. Za kritje stroškov volilne kampanje so si zadali cilj 110 tisoč lir. Sekretar navedene sekcije je v zaključku predlagal naj partija organizira posebno konferenco za nove člane za obrazlo- Uvedba dopolnilnega davka 1r^evsh ‘ to i K« pri irte v l fin a/i Konkreten primer je uve®.' ^ J frosvef novega dopolnilnega davka I . pereontribuzione) za zemljt j 1 in zemljiške dohodke, ki je ° uveden na našem področju i Kljul skega avgusta z ukazom vlauij A , očesu davčne oblasti ne ujf * j, niti lira dohodka teh do skr^°«i ne mere izžemanih kategotpDi , medtem ko magnati finance rronc industrije, razni italijanski lijarderji prijavijo morda de- 0 ji tino tega kar jim na leto ne*05rosvetni društvi «Opčine» in zemlji* ^n^rej f ok)) z Opčin Lradicio-kj je faS Prešernovo proslavo. roč j u 1 Kljub zelo slabemu vremenu m vlad£~~ in kljub gostovanju A vsem'-vladn^0l;ega kvinteta, ki je zvabil v podro*riž, odnosno v Avditorij tudi >ke o\»inn°go openskih okoličanov — v ni s dirigentom Milanom Pertotom. Ko smo sledili izvajanju pr o- & grama, se nam je zlasti potem > ko smo ugotovili kako sta ugajali pesmi iz domače folklore, poroilila misel, ki jo na tem me. sta sugeriramo marljivim pevcem s Proseka - Kontovela. Ta misel je nasvet, naj bi v svoj bodoči program vnesli več domačih pesmi, po možnosti starejših in v narečju. Prepričani smo. da bi z njimi zelo obogatili svoj program in vzbudili še večje zanimanje in kar je zelo vuzno bi s tem te pesmi oteli pozabi. S m. n. S v^^y^bOO0CXXXXXX?0CKXXXXXCO0Cn> u 'II cin iiKnnnw Vok nrn. pogrnile« KOpiinén Stanko Hrovati-mi stfyot'o V kratkem nagovoru je ume K/rar.fc, člane godbe in pev-1 zanel11 zbora s Proseka - Konto- opere «Moč usode». Ves program je zelo dobro izvedla. Pevski zbor, ki ga vodi Milan Per-tot, pa je odpel skupno 14 slovenskih in hrvatskih pesmi, r‘va. K in poudarila pozitivnost PT’ eta neWupn ‘nastopan:a ter izrazi. ™ed kater‘m> «« bd\ l“d< ynega nastopanja ter «*«,-(Jev ni željo, da bi čim prej prišlo do ludi spolne in prave enotnosti na * ° *>a rltuni<> prosvetnem področju, treba /Jo v velihi nieri pomagalo pa ne ru,zcvetu kulturno - prosvetne n 'P1 v n os tj in (tn tudi v veliki ,i im n eri podprlo obrambo naših na- V< 11 ‘z*0(bfi/t pravic, ki so predvidene ner za' istjansj taka. Isvtntet bralnv Avsenik s svo-\ nekateri celo za oder. De k i‘n‘ sodel°vch znanim komi- ' /teči pa moramo, da je bilo lo skr _°nt Jožkom, Pavletom Kovi-.ategofgin ter pevci Jelko Cvetežar in *»nce Očetom Korenom, je poslal nski o 12. marca Guild-HaJl Scholl of Music and Drama. eden najuglednejših zavodov te vrsle, priredila svečan večer slovenske poezije pod naslovom «'1 lie Parnassus of a SmaII Nation ». Pesmi bodo recitirali poklicni igralci in igralke. Program sestavljajo prevodi I iz slovenske poezije, ki so pred * kratkim izšli v antologiji « The Parnassus of a Srna 11 Nation». Antologija je vzbudila v londonskih krogih veliko zanimanja. Prireditelji so naprosili prof. Janka Lavrina, da ho na tem večeru v kratkem predavanju predstavil poslušalcem slovensko poezijo. Razstava A. Lukežiča ^ tržaški občinski galeriji razstavlja svoja dela slikar Av-relij Lukežič. Razstava ho odprta do ponedeljka 17. februarja. Lukežič razstavlja skupno 32 slik in risb, ki si jih je vredno ogledati. fjp e dni poteka 8. obletnica smrti odličnega slovenskega pisatelja in borra za pravice delovnega ljudstva Lovra Kuharja. ki je splošno znan pod imenom Prežihov Voranc, s katerim je podpisoval vsa svoja mojstrska dela. Prežihov V orane se je rodil 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah na Koroškem, kot sin preproste delavske družine. Kot eden prvih slovenskih komunistov je imel precej burno življenje, potoval je. bil preganjan pod monarhistično Jugoslavijo, živel v izgnanstvu in v vojni pretrpel par mučnih let v nacističnih taboriščih. Po osvoboditvi se je končno vrnil v Jugoslavijo, a je 18. februarja 1930 v Mariboru podlegel posledicam preslanega trpljenja. Vsa svoja dela je zasnoval in nekatera celo napisal v zaporih. zlasti avstrijskih. Njegova zapuščina obsega poleg črtic, člankov in drugih spisov tudi naslednje knjige : Povesti, Pož- ganiea, Doberdob. Jamnica. Samorastniki. Od Kotelj do Belih vod. Borba na tujih tleh. Naši mejniki in Solzice. ‘Njegovi romani in povesti so prave mojstrovine realistične struje, v katerih je Slovence seznanil zlasti « svojo ožjo domovino Koroško, z njeno zgodovino in trpljenjem njenega ljudstva. Prežihov Voranc je eden najsvetlejših likov v slovenski književnosti, zato ga ho narod vedno častil in mu izkazoval vse priznanje. LETOŠNJI PREŠERNOVI NAGRAJENCI ♦ Priznanje kulturnim delavcem, vzpodbuda študentom "VTa predvečer 8. februarja, «tkim kulturnim in javnim Li obletnic#- umrli noč« no noi. I -,. X a. i • i obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Pre-šema, ki se že leta proslavlja kot praznik slovenske kulture, te in f občil’ in pospeši bitje srca. ko je pod i so bile podeljene Prešernove operacijo ali zaradi bolezni za- j grade najbolj zaslužnim sloven- lavrem. Nagrade so bile podeljene na slovesni seji Prešernovega sklada v dvorani Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije v Ljubljani ob prisotnosti večine nagrajencev avgusta zad i»nes je zunaj res lep dan. Toplo rusko sonce sije skozi 1 r^°lje *** domov v družbi kot sam. Po hodniku je direndaj. aM' (6 Nemec in Madžar, sta me zapustila včeraj proti ve- iro‘’( p Onega tretjega bolijo še vedno zobje. kffjV 0 pregledu napiše zdravnica seznam imen, ki gredo proč. •epub^lf0 re^° smo v seznamu vsi tisti, ki smo največ kričaji. Hi-dež^ii0l. e oblečemo v nase obleke. Pozdravljamo se po sobah kot ikra1'1;,, ^kateri veselo skačejo. Ura je že enajst ; moji so torej tktnrijaink * '• Nato sc zadeva zavleče še za pol ure, ker je avto-, p**- tjre .anc'H zasedena. Jaz menda nisem popolnoma v redu z pra’| Fm, ker se potim kar naprej. delilo, . 0 je posledica prevelikega uživanja aspirinov. Kaj bi i lab* “alati tukaj sedaj? !» mi pravi Mario, lokru'u), ' 0 er je že prišel. Pozdravljamo se z bolničarkami. Nekdo Obrnem se in pogledam : «Glej ga! Kaj pa je tebe prineslo. Kako to, da te nisem do zdaj videl tu notri t Kdaj te je prijelo? Ne greš z nami?» Je Koko, član tržaške delegacije. Kakšno srečanje! Pove mi, da so ga prepeljali sem včeraj zvečer. Ne ve, kako bo šel. domov. Hitro se pozdraviva, da ne hi avtomobil odšel brez mene. Vozimo se po asfaltnih moskovskih ulicah. V zraku je še festivalsko vzdušje. Z menoj se pelje tudi nek Čehoslbvak, ki vedno molči. Med hoteli je polno avtobusov. Delegatov kar mrgoli. Iščem Tržačane, a jih ne najdem. Vse sobe so popolnoma prazne. V glavnem štabu italijanske delegacije mi tovariši izročijo listek za povratno vožnjo od Moskve do (šopa. Moskva, ki nas je sprejela v dežju, nas sedaj nerada od-slavlja v soncu. Blešči se prestolnica sovjetske države, v dnevih kasnega poletja. Tisoči delegatov so v njej preživeli dne-ve, ki jim bodo ostali za vedno v spominu. Jo bomo še kdaj videli? Svojo prtljago vržem med ostale kovčke na avtobusu... Začenja se poslavljanje. Prihajajo dekleta iz naše menze, lis'e, ki menda študirajo kuhinjstvo na univerzi. Nekatere jočejo, druge se veselo smejejo. Kdove kaj vse je doživela tista Nataša, ki sc tamle kar ne more ločiti od črnolasega Italijana! Morda ji ne ho nihče zameril. Saj je bila Moskva vendar štirinajst dni prestolnica mladine iz vsega sveta. Mladost pa je norost... Kolona avtobusov se začne premikati. Mahanje in klicanje brez konca in kraja. «Dosvidunja ! Zdravstvu j te, tavariši ! Mir! Mir i družba!» «Pie va j te Bella ciati. Pažalosia !» «Alla mattina mi sono alzato — bella ciati - bella ciati...» Pojemo, da je groza. Pozabljam, da sem ravnokar prišel iz bolnice in da se še vedno potim. Ulice so polne ljudi. Vsi nam mahajo z rokami v pozdrav. Tam nekje v gruči si briše solze stara ženica. Morda je njen sin padel, ko je branil svojo zemljo pred naeifašističnimi tolpami?... Nikdar več vojne ! «Mir ! Mir! Mir ! Mir! D osvidanja ! » skandiramo glasno. Pred postajo izstopimo. Stotine deklet nas obsipava s cvetjem. Sonce hudo pripeka. Iščemo si sence. Na govorniškem odru se vrstijo poslovilni vzkliki. Godba igra italijanski mambo. Sem v gruči delegatov, s katerimi smo prišli v Moskvo. Tržačani so torej odpotovali s prvo skupino. Tu so Sicilijanci, ki so vedno dražili Edo in Bruno. Vsi so polni zavojev. Ta si je kupil kitaro, oni hladnik, tretji balalajko, itd. «Ei, triestino, che cosa fai qui solo? Dove hai lasciato le ragazze?! » Potem tekmujemo, kdo bo največ deklet pozdravil in jih seveda poljubil. Med vsemi kraljuje glava advokata iz Calati-zara, ki mu ne vem imena. Na glavi se mu namreč šopiri širok kitajski slamnik, s katerim so se kitajski sejalci riža branili pred sončno pripeko. «Ragazzi, andiamo ! Non vedete obe piangono, poverette ! » Vlak se že premika. Sedaj pa skoraj vsi jočemo, mi in množica na peronu. Nasvidenje, Moskva! Zakaj si tako da-leč? Kako lepe spomine bomo obujali, ko bomo doma po tvojem radiu poslušali udarce ure na Spaskem stolpu 1 Fantje kričijo v množico: «Spasiha ! Spasiba. tavariši! Dos v id an j a ! » Nekdo pravi, naj zapojemo kakšno pesem v ruščini. Kričimo pojoč, a jo lomimo. «Mir! Zdravstvu j te! Spasiba! Dosvidanja !....» Velemesto je že za nami. Sedaj se urejamo. Nastanim st med delegate iz Sicilije. Odšli smo točno oh 13.55. Ogledu jem si vozni listek, na katerem so natiskana imena postaj, kjer se bomo za malo časa ustavljali. Šerpu hov, Tula. Sku-ratovo. Orel, Kursk, V ero j ha. Konotop. Oh prihodu v Moskvo smo torej v Konotopu zamenjali tir. Povsod veličastni sprejemi, cvetje, razglednice, godba in ples... 14. avgusta -ponoči sem prav malo spal. Večkrat smo na postajah izstopili in si kupovali steklenice mineralne vode. ki smo jo takoj popili, kajti v vagonu je vroče, voda pa je postala topla. Na manjših postajah je bila vedno gruča ljudi, ki nas je pričakovala, čeprav je bilo zunaj zelo mrzlo. Zbudil sem se prvi in sedaj mi ni treba čakati na vrsto, da se lahko umijem. Iz sosednjega vagona se je prišel nekdo k nam umivati. Nastal jr prepir in toliko da se nista dva vročekrvneža spo. prijela s pestmi. Ob 7.50 pridemo v Konotop. Zaman iščem med množico obraze štirih študentk medicine, ki So me pred dvema tednoma tako lepo sprejele. Delegati se kar vsujejo iz vagonov in jo ucvrejo k vodnjaku, da hi se umili. Nek železničar zaman vpije, da se ta voda samo pije in ni za umivanje. «Postavite se v vrsto ! Kaj se niste nič naučili v Moskvi? Dajte po rusko, fantje ! » se nekdo navidezno huduje, kol-hoznicr pa, ki stojijo tam zraven ob stojnicah in prodajajo zlatorumene hruške, se venomer smejejo. Vsi se ne utegnejo umiti, kajti lokomotiva že zatuli in da s tem znak za odhod. (Dalj9 prihodnjič) in številnih drugih javnih in kulturnih delavcev. Letošnji Prešernovi nagrajenci so : Lo jz Kraigher za svoje pisateljsko delo : lleno Zupančič za roman «Sedmina»; slikar Marij Rregelj za kompozicijo v mozaiku na stavbi Delavskega doma v Trbovljah: Lojze Potokar za nastop v naslovni vlogi Plato-novih «Poslednjih dnevov Sokrata» ; Samo Hubad kot dirigent pri uprizoritvi Kogojeve opere «Črne maske» ; baritonist Sarno Smerkolj za vlogo Lorenza r operi «Črne maske» : Hinko Leskovšek za dramaturško priredbo opere « Črne maske» : Edvard Kardelj za knjigo «Razvoj slovenskega narodnega vpra-sanja» in Boris Ziherl za delo «Književnost in družba». Obenem so bile podeljene Prešernove nagrade za študente 14 slušateljem z raznih fakultet ter 8 slušateljem Akademije za glasbo. Akademije za upodabljajočo umetnost in Akademije za igralsko umetnost. Lani smo oh poilelitvi Prešer. novih nagrad ugotovili, d,a ni bila podeljena nagrada za slovensko pripovedno prozo ter izrazili svojo zaskrbljenost spričo dejstva, da ni izšlo v letu 1956 v Sloveniji nobeno pomembno pripovedno delo. ki bi zaslužilo tako visoko priznanje. Zato nam je tem bolj drago, da je letos tudi to v^žno področje prejelo zasluženo priznanje v osebah pisateljev Lojza Kraj-gherja in Bena Župančiča. Oči-vidno se na slovenskem knjižnem trgu ponovno uveljavlja domače pripovedništvo, kar je zelo razveseljivo i za zaslužne slovenske književnike i *n s/o-i>*nsk* bralce same. Stran 4 DELO 15. februarja 1958 Diskusija na konferenci (Nadaljevanje z 2. strani) žavljana. Govoril je nadalje doprinosu, ki ga bodo lahko da. li tovariši iz tovarn na deloviščih in tudi v terenskih sekcijah. Obvestil je, da se je njego va celica obvezali! za mobilizi-ranje čimvečjega števila tovarišev, ki bodo pomagali tudi sekcijah. Tov. Calumar iz sekcije Sv Jakob je orisal položaj v okraju ter prikazal delovanje sekcije v zvezi s krajevnimi problemi in tehničnimi sredstvi, ki so potrebna za volilno kampanjo Podčrtal je važnost borbe mir, deželno avtonomijo ter po vedal, da bo sekcija izdajala krajevni bilten in organizirala veliko število zborovanj. Tovarišica l'era Žužek je navedla nekaj primerov nedopustnega vmešavanja duhovščine po slovenskih vaseh v politične zadeve in v živiljenje posameznih družin ter v šolah. Govorila je nadalje o izkušnjah iz aK cije rekrutacije, ki si jih je pridobila v dolinskem okraju. Sekretar sekcije Curiel je go. voril o delovanju sekcije in celic in uspehih v kampanji našega tiska, rekrutacije in kampanji podporne znamke. Za ko. vinarje GRDA in Arzenala je sekcija nabrala stotisoč lir. Se kretar je nato obrazložil podroben načrt dela za volilno kampanjo ter povedal, da se je sekcija Curiel obvezala nabrati 30U tisoč lir za volilni sklad. Tovariš Sagher iz sekcije Rocolu je podal analizo volil-nega položaje v okraju in raznih političnih sil, nakazal je naloge sekcije, ki bo sestavila seznam okrajnih potreb in se usmerila k organiziranju odborov volilnih sedežev in poskrbela za vključitev tovarišev iz tovarn v delovanje sekcije. Sekci-ja bo še nadalje rekrutirala in si prizadevala v širjenju tiska ^ako da bo ostala razprodaja na ravnr od 10. januarja ; poleg tega bo poiskala še druge razna-salce. Govoreč o problemu mladine je poudaril, da obstojajo velike možnosti, ki jih je treba izkoristiti s pomočjo centra in propagande med Slovenci o-kraja. Za volilni sklad bo sekcija nabrala 25 tisoč lir. 67 novih članov na Pončani Tov. Grisoni iz sekcij Pončani je sporočil rezultate kampanje rekutacije : 67 novih članov s perspektivo, da bodo v prihodnjih tednih imeli 100 novih članov. Podčrtal je povezavo med to kampanjo in volilno bitko ter nakazal možnosti za povečanje števila naših glasov. Nato je tov. Grisoni govoril o nalogah, ki si jih je zadala sekcija za bodočo volilno bitko. Tov. Troiani je obravnaval problem upokojencev in v zvezi s tem našo akcijo, v podporo njihovim zahtevam. O delovanju partije med žen* skimi množicami je govorila tovarišica Zobec Armida. Poudarila je, da je treba delovanje še pospešiti na tem tako važnem sektorju. Tov. Perini, član vodstva Z. K.M. je spregovoril o položaju tržaške mladine in o potrebi večje popularizacije dejavnosti ZKM. ustanavljanju mladinskih krofkov v vsakem okraju in v vaseh, za kar je potrebna pomoč partije. Obrazložil je nadalje organizacijsko stanje Z.K. M. in pozval vse sekcije naj pomagajo tej organizaciji. V volilni bitki bosta partija in mladina korakali skupaj pod okriljem sekcijskega komiteja, zato je treba mladini pomagati v njeni politični in propagandni akciji. Mladina mora biti udeležena tudi v odborih volilnih sedežev, komitejih sekcije in celice. V diskusijo sta posegla še tovariša Benvenuti s Kolonkovca in Faeli iz sekcije «Tomažič». DOMACI PROBLEMI IN VESTI Občinske uprave ne nosijo nobene odgovornosti za nove davčne obremenitve J£ot smo zadnjič napovedali, se je prejšnji petek nadaljevala seja devinsko - nabrežinske-ga občinskega sveta. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje letošnjega pretiranega povišanja davkov. Predvsem je bil zvišan davek na poslopja in kmetovalci morajo letos plačali za njihove razmere ogromne vsote letošnjega davka na poslopja in še zaostanke za dve leti nazaj. Toda to še ni vse. Letos je bil uveden tudi dopolnilni davek za zemljišča in zem. 1 j iške dohodke, pri katerem je v devinsko - nabrežinski občini prizadetih 1414 kmetovalcev. To je nov davek, ki se sedaj plačuje poleg običanjih davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Diskusijo o težavnem položaju, v katerem se sedaj nahajajo prizadeti davkoplačevalci je takoj v začetku seje sprožil svetovalec dr. Jež, ki je tudi omenil, da vlada v občini veliko razburjenje in nevolja proti občin, ski upravi, ker prevladuje mnenje, da je občinska uprava kriva za zvišanje davkov. Odbornik za finance Drago Legiša je podal zgornja pojasnila in tudi zatrdil, da se je občinska uprava odločno upirala slehernemu povišanju davkov in je v tem smislu tudi intervenirala pri vladnem komisarju. Davek na je državni davek in je bil uveden mimo občinske uprave, do. čim j e bil dopolnilni davek (it. supercon tri finzioni ) vsiljen pokrajinski upravi. Od vseh teh davkov gre občinski upravi ledei. Tudi župan je poudaril, da za uvedbo novih davkov ni kriva občina ter obenem izrazil zaskrbljenost zaradi položaja, v katrem se nahajajo kmetovalci, ki jih oblasti bremenijo z velikimi davki ne posvečajo pa nobene pozornosti kmetijstvu, zaradi česar kmečko gospodarstvo propada. Svetovalci so končno soglasno odobrili resolucijo, v kateri občinski svet izraža svoje obžalovanje in zaskrbljenost zaradi novih davkov, ki so nepričakovano in v taki meri obremenili kmetovalce in hišne posestnike ter zahteva, naj pristojne oblasti zadevo ponovno proučijo in pri tem upoštevajo izredno slab položaj občine in področja ploh. Občinski odbor je bil tu-pooblaščen, da intervenira pri finančni inlendanci, da se podajšajo roki za plačevanje zaostalih davkov. Občinski svet je nato odobril obračun za leto 1956 in potrdil preglednike občinskih računov za leto 1957 svetovalce Sre. čka Coljo, A rtu ra Grattona in Antonia Cimadora. generalnem 290.000 lir. poslopja skega načrta (600.000 lir), za politične volitve (300.000 lir) in za kritje primanjkljaja Kraškega vodovoda (897.000 lir). Če ne bi bilo teh stroškov — ki se jim pa občinska uprava ne more izogniti — bi bil primanjkljaj skoro za polovico nižji. V proračunu je predvidenih 8,330.546 lir rednih dohodkov iz trošarine in raznih občinskih davkov, najemnine za občinske kamnolome, občinska poslopja in občinsko lovišče. K tem dohodkom je prišteti 1,635.620 lir ostanka iz prejšnjega leta. Redni in izredni stroški pa so predvideni v znesku 11 mi-Ijonov 880.260 lir in so v proračunu našteti v 97 postavkah. Razen zgoraj omenjenih stro. škov, so predvideni občutni izdatki za davek na zemljišča, za plače občinskim nameščencem, kurjavo in razsvetljavo občinske hiše, čiščenje snega, javno razsvetljavo, vzdrževanje pokopališča, živinozdravniško služ. bo, javno kopališče, pitno vodo, vzdrževanje šol, zdravniško službo, bolniške stroške, za prispevek župnemu uradu in drugo. Kot smo zgoraj omenili, so svetovalci na sobotni seji uspeli znižati nekatere postavke stroškov, in sicer za skupno Resolucija devinsko-nabrezin-skega sveta Protest zgoniških svetovalcev zaradi gonje proti dvojezičnosti Repentabrski obč. svet obravnaval letošnji proračun .v Zgoniku nedeljo se je sestal zgoni ški občinski svet, ki je naj prej soglasno odobril resoli! cijo, ki jo je predložil svetova lec tov. Just Pegan. V resoluciji občinski svet najprej ugotavlja, ila je načelo dvojezičnosti v skladu s členom 6 republiške ustave ter potrjeno v Londonskem sporazumu, ki jamči Slovencem na tržaškem področju pravico uporabe svojega jezika v odnosih z oblastmi, tudi na sodišču. Zaradi tega občinski svet protestira proti tistim, ki so te dni sprožili gonjo proti priznanju narodnostnih pravic Slovencem ter obenem poziva vladne oblasti, naj dokončno in javno priznajo vse narodnostne pravice, ki so zajamčene v republiški ustavi ter v spomenici o soglasju. Sledilo je poročilo župani tov. Pirca o raznih intervencijah, ki jih je imel v zadnjih mesecih pri vladnem generalnem komisarju in drugih oblasteh. Predmet njigovih intervencij je bila večja zaposlitev domačih delavcev pri ustanovi Selad, vprašanje davkov ter šo. le v Briščikih. Zadeva šole v Briščikih ni nova : šola je že precej časa pripravljena in opremljena, toda šolske oblasti, čeprav so bile o tem obveščene, še vedno niso imenovale učitelja in zato morajo otroci še nadalje hoditi v šolo na Opčine. Kot lani, je tudi letos vladni komisar priporočil županu, naj ga na zadevo spomni ob koncu letošnjega šolskega leta. Občinski svet je to tolmačil kot premišljeno zavlačevanje in je pooblastil upravni odi or, da ne odneha dokler ne doseže otvoritve šole v Briščikih. Svetovalci so nato poslušali poročilo odbornika za javna dela ki je poročal o delih v okviru gospodarskih načrtov za leti 1956-57 in 1957-58. Nato je obrazložil gospodarski načrt za leto 1958-59, ki predvideva skupno za 56,500.000 javnih del. Od tega je predvidenih 42 milijonov za popravilo in asfaltiranje cest. Glede postavke za gradnjo javnega kopališča v Sa-ležu so pa bili svetovalci mne-nja, da bi se to delo zaenkrat odložilo, ker bi bil bolj potreben zdravniški ambula torij v Malem Repnu ali v Briščikih. Na seji so bili potrjeni prejšnji pregledovalci računov, v novi odbor občinske podporne ustanove so pa bili izvoljeni Josip Milič, Ivan Rusija, Karel Grilanc, Josip Gruden in Alojz Jerič. Na prihodnji seji, ki bo čez 14 dni, bodo razpravljali o letošnjem občinskem proračunu. Čestitke zaslužni tovarišici Tovarišica Pina Cattaruzzi je prejšnji ponedeljek proslavlja-la 60. leto svojega življenja. Že v zgodnji mladosti je delovale v delavskem gibanju in je ob ustanovitvi KPJ leta 1921 postala njena članica. Vedno se je zvesto borila v obrambo idealov in koristi širokih ljudskih množic. Njeno hčerko Litigio so naci-fašisti zažgali v tržaški Rižarni, dočim je bila ona sama internirana v nemškem koncentracijskem taborišču. Razdelitev izkaznic na Opčinah in pri Sv. Ani Ob njenem rojstnem dnevu ji iskreno čestita naš federalni komite, tovariši sekcije Pončana in naše uredništvo. Sestanek sekretarjev ZKMI Avtonomna tržaška federacija Zveze komunistične mladine vabi vse sekretarje krožkov, naj se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek 17. t. m. ob 19.30 na sedežu v ul. Capitolina 3. Predmet razprave bodo naloge mladih komunistov v volilni kampanji. Izraz hvaležnosti tov. R. Wilhelmu J) rejšnjo soboto sta se vršila dva praznika razdelitve izkaznic naše partije. V Kulturnem domu na Opčinah so bile ob prisotnosti velikega števila tovarišev in prijateljev razdelje. ne izkaznice članom openske sekcije. Prisoten je bil tudi tov. Vidali, ki je spregovoril zbranim tovarišem ; za mladino je pa pozdravil tov. Perini. Tovarišu Wilhelm Rudiju, ki leži doma bolan, so openski tovariši obenem z izkaznico poslali šop cvetja v znak ljubezni in spoštovanja ter v zahvalo za vse njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v borbi zn osvoboditev delovnega človeka. Sledil je družabni večer, ki ga je razveseljeval domači orkester. Tudi na sedežu sekcije pri Sv. Ani so se zbrali številni tovariši s svojimi družinami in preživeli prav prijeten večer v ozračju navdušenja in veselja. Na kratko je spregovoril tov. Zecchini, dočim je pozdrav naše federacije prinesel tov. Calabria. ZA TEDEN DNI |fc - Jordan. Dane! - Julijan Ljubt 17. - Donat, j Sobota. 15. Nedelja, 16. Ponedeljek, romir Torek, 18. . (mlaj) Sreda, 19. - Pepelnica. Radi Četrtek. 20. - Leon, Levka Petek. 21. - Marcel, Cudomi Pust, Smiljan) Protest dolinskega obč. sveta tt četrtek se je sestal na redni ’ seji tudi občinski svet v Dolini. Odobril je resolucijo, s katero odločno obsoja protislovensko gonjo, ki so jo sprožili v zadnjem času določeni šovinistični in fašistični krogi, ki se protivijo uvedbi dvojezičnosti v javnih uradih. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o seji podrobneje poroča, li v prihodnji številki. Sožalje Prispevek umobolnice za hrano osebja povišan za 50 odst. a ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ki jo je v odsotnosti predsednika vodil podpresednik dr. Franeeschini, je bilo spet govora o znanem poročilu, dr. Luzzata Fegiza, ki je ožigosal vlado zaradi njene brezbrižnosti do potreb Trsta. Dr. Franeeschini je skušal zavračati očitke, da jc odbor z govorom odbornika Delise skušal branili vlado. V bistvu pa je v svojem govoru ponovil obtožbo proti Fcgizu in vodstvu Trgovinske zbornice, češ da niso znali predlagati vladi konkretnih predlogov za rešitev tržaške Videmski sporazum predvideva ne za uvoženi carine bencin Seja v ^epentabru ‘JOG Zaključki tov. Vidalija V soboto je repentabrski občinski svet razpravljal o letošnjem občinskem proračunu, ki predvideva 3,549.719 lir primanjkljaja, katerega bo morala kriti država. Svetovalci so se v razpravi trudili kolikor je mogoče znižati primanjkljaj in so zato tudi znižali nekatere predvidene izdatke. Ker so pa stroški žal precej visoki, ni mogoče u-ravnovesiti proračuna. Najbolj obremenjujejo proračun, in s 'tem povečujejo primanjkljaj, stroški za izdelavo regulacij- Carinski urad se ravna po fašističnem zakonu Sodišče bi moralo stvar razčistiti A ▲ Kljub upiranju komunistov je pokrajinska večina potrdila sklep odbora Judi v pokrajinskem svetu ni izostala pohvala vladi za njeno „zanimanje" za Trst 2 e več časa se slišijo protesti lastnikov avtomobilov in motornih vozil, katerim carinski agenti v službi na obmejnih blokih (Škofije in Farnetiči) osporavajo pravico do uvoza bencina, ki so ga za svoje potrebe kupiti v Jugoslaviji. Kar se dogaja je v resnici nekaj nezaslišanega, če pomislimo, da obstajajo točno določena pravila, ki se ravnajo po mednarodnih dogovorih in ki dajejo prav prizadetim. Carina-rji, na podlagi kdove kakšnih navodil, skrbno premerijo gorivo, ki ga vsebuje zbiralnik vozil, ki odhajajo čez mejo in nato ob povratku pregledajo, če Obisk v Jugoslaviji V zaključkih je tov. Vidali dejal, da bo federacija proučila vse iznesene predloge in izkušnje sekcij. Še enkrat je podčrtal važnost širjenja in popularizacije našega programa in važnost širjenja našega tiska, našega dela med mladino in ženami ter mobilizacije tovarišev iz tovarn v sekcijah. Partija bo v stanju izpolniti svoje naloge in se dobro pripraviti za bodoče bitke, če bodo vsi tovariši enotni v svojem delu in borbah, če bodo razvijali partijski duh in bodo šli na delo s čutom odgovornosti. Sledila je nagraditev tovarišev in sekcij, ki so se še posebno izkazali v kampanji rekrutacije. Na prvi strani objavljamo imena nagrajenih. (Nadaljevanje z 2. strani) nju spremenila v orodje enega izmed svetovnih blokov, čeprav je v teku v tej organizaciji pro. ces, ki je po mnenju jugoslovanskih tovarišev pozitiven. Vendar pa smatrajo, da jim ni potrebno vstopiti v nobeno mednarodno mladinsko organizacijo, pač pa se bodo udeležili manifestacij, ki bodo po njihovem mnenju koristne in o tem bodo sproti odločali. Ljudska mladina Jugoslavije je vzpostavila odnose z vsemi mladinskimi komunističnimi gi-banji v ostalih socialističnih deželah, z izjemo albanske mladine, ker po njihovem mnenju v L.R. Albaniji ni še nehala «protijugoslovanska gonja». Delegacija ZKMI je vzela na ska komunistična mladina mednarodno politiko in kako razvija svoje odnose z gibanji dru. gih dežel. Svetovali smo jugo-slovankim tovarišem naj upoštevajo položaj in vlogo socialističnega sveta v luči sklepov XX. kongresa KP SZ; podčrtali smo tudi važnost izjave komunističnih partij socialističnih dežel, ki je bila podpisana v Moskvi, ker je ta izjava dejansko razvoj in izpopolnitev skle-pov XX. kongresa. Izrazili smo obenem naše zaupanje, da bo prišlo tudi do odstranitve razlik, ki še obstojajo med nami in jugoslovanskimi tovariši. Po našem mnenju je bilo srečanje z jugoslovanskimi tovariši pozitivno in koristno za poglobitev medsebojnega spoznavanja, utrditev sodelovanja med obema organizacijama, kar je v intere. znanje stališča jugoslovanskih tovarišev in obrazložila s svoje I su miru in socializma, strani, kako pojmuje Italijan- 1 SERGIO PERINI si ni morda vozač nakupil bencina... v tujini. V tem primeru, to se pravi, če ugotovijo, da je v vozilu več goriva, kot bi ga po njihovih računih moralo biti, sestavijo zapisnik o ugotovitvi in ta gre naprej tudi če ga prizadeti ni podpisal. Žal se s tem vsa stvar še ne konča. Zapisniki se pošljejo na glavno carinarnico, katera ne mudoma pošlje prizadetemu plačilni nalog za poravnavo domnevnega dolga, v katerem je rečeno, da je treba zadevo poravnati v desetih dneh po izročitvi naloga, sicer bo kršitelj kaznovan. Brez ozira na dejstvo, da kdor ni poskrbel v predpisanem roku za poravnavo svojega... dolga, ni imel — vsaj doslej ne — nobenih drugih sitnosti, moramo poudariti, da se carinarnica pri tem svojem postopku sklicuje na člen št. 4 zakona od 25. septembra 1940, t. j. na fa šistični zakon. V prvem odstav ku tega člena je namreč reče no: «Prehod skozi carinsko li nijo blaga, ki je podvrženo ob mejnim pravicam, zahteva pia Čanje pristojbine v korist države». Z juridičnega vidika je treba ta 4. člen fašističnega zakona smatrati za razveljavljenega, ker so ga nadomestile druge zadevne določbe. Predvsem je bil med Italijo in Jugoslavijo, v avgustu 1955 v Vidmu podpisan in potrjen soprazum, katerega člen 38 - ki izrecno obravna- va carinske olajšave za vozila — pravi dobesedno: «Nadomestni deli, gume in druge potreb, ščine, ki se rabijo za motorna vozila, niso podvrženi plačevanju carine, pod pogojem, da so navedeni v listinah za začasni izvoz glasom čl. 37 in se ponovno uvozijo. Ravno tako je o- proščeno plačevanja carine gorivo, ki ga vsebuje benecinski rezervoar, ki je neposredno povezan z motorjem». Tudi v mednarodnih listinah, sklenjenih in potrjenih v New Yorku 4. junija 1954, ki jih je podpisala tudi Italija, je v členu 3, 2. odst. jasno rečeno : «Gorivo in druge pogonske sno. vi, ki jih vsebujejo normalni rezervoarji vozil, ki se začasno uvažajo, so prosti carine in drugih vstopnih taks. Normalni rezervoar je seveda tisti, ki ga je predvidel konstruktor za tip vozila, ki se uvaža». Ta določila so torej popolnoma jasna. Kot je znano, so mednarodne pogodbe listine, ki sta se jih pogodbenici obvezali spoštovati in niso brezvredni papirji, ki se jih je poslužiti le kadar je komu prav. Zato je pa tudi težko razumeti kaj sili carinske organe, da se obnašajo na tak način. Spričo vsega tega ne ostane prizadetim drugega, kot izzvati intervencijo sodišča, ki naj enkrat za vselej določi, če je čl. 38 vindemskega sporazuma veljaven ali ne in če imajo carinske oblasti pravico posluževati se fašističnega zakona, ki danes ne more imeti več nobene veljave. krize. Obenem pa ni pozabil pohvaliti nedavne ukrepe vlade, ila katere pa, kot je znano, ho treba še dolgo čakati. S tem v zvezi je tov. prof. fCeiss dejal, da izjave ne zado-voljujejo in poudaril, da se je pokrajinski odbor upiral nadaljevanju dela študijske gospodarske komisije. Vprašal je kakšne namene ima odbor v zvezi s to komisijo in za zaščito rednega izvrševanja nalog pokrajinskega sveta, prostega strankar. ski h koristi in osebnih simpatij članov odbora. Na seji je tudi prišla v diskusijo resolucija tov. Tomin-za v kateri predlaga, naj pokrajinski odbor ne poviša prispevka za hrano uslužbencev umobolnice. Pokrajinski odbor je namreč že s 1. januarjem 50 odst. povišal prispevek z izgovorom, da obstaja med pokrajinskimi uslužbenci razlika, ker imajo samo uslužbenci umobolnice prednost, da se hranijo na delovišču, dočim je drugi nimajo. Zaradi tega naj bi bilo potrebno vsaj cene povišati. Kljub upiranju komunističnih svetovalcev, ki so trdili, da je to že pridobljena pravica prizadetih, je jiokrajinska večina glasovala proti predlogu tov. Tominza, tako da bodo morali uslužbenci umobolnice plačevati povišan prispevek za hrano, ki jo dobivajo v umobolnici. nuarjem 1940 in 31. decembrom 1944, ter svojcem zavarovancev, ki so bili upokojeni pred 1. ja. nuarjem 1945. Upravičenci morajo pravočasno predložiti prošnje s potrebnimi dokumenti. Za to se lab-ko obrnejo na urade omenjene j ustanove na korzu Italia 29, I. i nadstr. (tel. 35-731), ki jim bo j | brezplačno nudila potrebno po- ; moč. Tovarišici Antoniji Vidau od Banov je te dni umrla tašča. Banska celica in sekcija KP z Opčin izrekata ob tej priliki tovarišici Tončki in njeni družini najiskrenejše sožalje, kateremu sc pridružuje tudi ured. niški kolektiv «Dela». RDEČA KAPICA vabi na otroško pustno rajanje v nedeljo 16. februarja v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. Pričetek ob 15.30. Maske zaželene ! Zagotovljene nagrade za najbolj originalne maske. Igra orkester VESELI VETER. Zvečer ob 20. uri v isti dvorani veselo pustno rajanje Vabi članstvo SNG RADIO ODDAJE -v- SOBOTA: 13.30 Zabavne « lodije - 17. Vokalni kvartin «Večernica» - 18. Oddaja ipod najmlajše: Lida Debelli: «.j)’ „ gelček Zarkec pripovedu: Igrajo člani Rad. odra. - H0'11 Sestanek s poslušalkami - kale Dramatizirana zgodba: Juiako Verne - Dušan Pertot: Mač Sandorf tržaški upornik: 3. « "Sc «Doktor Antekirt». Igrajo