V Trstu dne 12. Junija 1908. Št. 24 I Leto 1 . // *izhaja v Trstu vsak^ petek popoldne Uredništvo in upravništvo št. 5. II. nad. št. 1570 Delauski liist (T Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. .»M.... ******* Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Naši mestni gospodarji in tramvajska družba. y tržaškem mestnem svetu sede zastopniki I meščanstva. Sami zastopniki meščanstva. M čuda tedaj, ako je bilo in je še vse delo tržaškega mestnega sveta v prid me- ••čanstvu. Za'j potrebe nižjega ljudstva imajo naši mestni očetje samo obljube in s e te samo pred volitvami. Od časa do Časa vržejo res kako mrvico v splošno korist. Toda take splošne koristi stanejo ^ljudstvo preveč drago. Po vsaki večji ((stvari, ki jo narede naši mestni očetje v * $pfošno korist se čutijo tržaški prebivalci obrenicneni z novimi mestnimi davki, ka¬ terih največji del mora plačati že itak revno nižje ljudstvo, ki pa ima od takih splošnih koristi najmanj koristi, ker so še te narejene ne toliko v korist proletarijata kolikor v korist in komoditeto meščanstva. Občinska politika naših mestnih očetotov obstoji v podpiranju posameznih kapitalistov in raznih privatnih kapitalističnih podjetij. Naravno je, da se mestni svet v katerem sede zastopniki meščanstva, ne more brigati za municipalizacijo javnih podjetij kajti to bi bilo v nasprotju z interesi meščanskega kapitalizma. Od municipalizacije javnih podjetij, pa bi imelo nižje ljudstvo in pre¬ bivalstvo sploh dvojno korist. Prvič bi imela pri teh občina novih dohodkov, in bi se za tako svoto dohodkov lahko raz¬ bremenilo ljudstvo davkov. Drugič pa bi razpečavala občina pridelke ali kar si bodi takih podjetih po nižji ceni nego delajo to sedaj privatne družbe, katerih namen pri takih podjetjih ni koristiti prebivalstvu marveč izkoriščati ga v svoje kapitalistične svrhe. Ne bomo naštevali sedaj vsega kar bi bilo nujno potrebno municipalizirati če je ‘ ne za drugo, pa vsaj da se prepreči raznim privatnim družbam in privatnikom odurno izkoriščanje ljudstva, ki ga vrše s svojimi podjetji. Za danes hočemo opozoriti naše čitatalje na pogodbo tržaške občine z tržaško tramvajsko družbo potom katero se je osleparilo tržaško občino, potemtakem tržaško prebivalstvo za milijone dohodkov. Ta pogodba, potom katere je usužnena tržaška občina tramvajski družbi, obstoji že od leta 1876. V tem letu je tržaški mestni svet dovolil tramvajski drušbi mo¬ nopol za 35. let. Leta 1880 se je to po¬ godbo podaljšalo za drugih 15. let; leta 1898. za drugih 20. let. Tako bo trajal ali bi trajal monopol tržaške tramvajske družbe do leta 1948. Ta pogodba pa je — bi se reklo — baiejena kar nalašč, da se dokaže lahko¬ vernim kako da je mestnemu svetu nemo¬ goče, če tudi bi hotel odvzeti /nonopol mestnih železnic tramvajski družbi in ga prevzel v lastno t. j. v občinsko režijo. V tej pogodbi obstoji pa neka klavzula, preko katere so šli z zaprtimi očmi naši Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor" št. 17. 20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. r— in. Prvi obred katoliškega bogočastja na Belo Soboto je posvečenje novega ognja. Ta ogenj, ki celo leto ne sme ugasniti in se zategadelj vzdržuje v «večni lampi», razpihuje duhovnik oz. mežnar še po sta¬ rem s kresilno gobo in kremenom. Ma¬ lenkost, ali zelo značilna; v njej vidimo z nak cerkvenega konservatizma. Ako uka¬ zuje cerkev delati ogenj na način, ki se ga jc rabilo pri nas pred kakimi 80. leti Jn še več, ako ne obstoja zanjo napredek, ki se je izvršil v tem pogledu od one ^°Be, tedaj jc mogoče razumeti, da je v sv °jih naukih še bolj konservativna in tudi v svojem naziranju na svet in na človeka in nedvomno tudi v svojem uazi- ran ju na šolo in vzgojo. Njeni nazori o vseh teh stvareh so dandanes takšni, ka- * kršili so bili v veljavi ne-le pred 80. leti, a ®pak v še mnogo starejših dobah, — - v mestni očetje vsaki krat, ko so obnovili pogodbo. Toda s tisto klavzulo je mogoče ostrašiti samo lahkoverne slepce nikakor pa ne ljudi, ki mislijo s svojimi možgani, ki nočejo samo verovati ampak tudi gledati in študirati. Zato je naravnost smešna drznost tramvajske družbe, ki hoče potom omenjene klavzule preprečiti občini usta¬ novitev lastnih mestnih železnic, toda še smešnejši je strah ki ga imajo sedanji mestni očetje radi omenjene klavzule pred gospodo okolu tramvajske družbe. Skoro bi se reklo, da je drznost prve in strah drugih samo domače blago. V tozadevni klavzuli je rečeno: «V slu¬ čaju da bi hoteli drugi podjetniki narediti nove tramvajske proge, bo imela pri enakih pogojih pravico do prvenstva do občinske koncesije, tramvajska družba*. Vsakdo, če tudi ni strokovnjak ampak da ima le nekoliko možgan v glavi mora priznati, da sme občina, ne da bi šla preko omenjene klavzule, narediti nove tramvajske proge in toliko kolikor jih hoče pod svojo režijo. Tržaški občini, ki bi imela v svoji re¬ žiji razne proge mestne železnice, se bo reklo lahko, da je lastnica obrti, lastnica trgovinskega podjetja, toda nikakor bi ne bila v tem slučaju podjetnica v tehničnem in juridičnem pomenu te besede. In tudi v slučaju, da bi se smatralo občino za pod¬ jetnico je naravno, da Bi bili pogoji občine za ustanovitev novih prog vedno boljši nego oni tramvajske družbe, kajti ta družba dela da polni z dobički podjetja svoje blagajne, občina pa bi delala v svojo in ljudsko korist. Toda o vseh teh stvareh se naši mestni očetje ne brigajo in v trenotku, ko se tramvajska družba pripravlja, da bi potom tc klavzule preprečila občini ustanovitev novih prog mestnih železnic, katerih načrt je že narejen, spe ti zastopniki meščanstva mirno spanje sokrivca, ki hoče z molkom rešiti svojega tovariša. Ze iz strahu tedaj in molka naših mest¬ nih očetov je razvidno, da niso njihovi nameni popolnoma odkritosrčni in da ho¬ čejo, predno stopi v mestni svet kontrola delavskih zastopnikov, obremeniti občino z novim suženstvom do tramvajske družbe in odvzeti občini in prebivalstvu veliko svoto dohodkov. Da pa razvidijo naši čitatelji, da niso to prazne fraze proti meščanski stranki, ki ima občino popolnoma v svoji oblasti in da bi ne mislili, da pišemo samo iz stran¬ karskega sovraštva do nasprotne stranke, podamo nekoliko številk in drugih dokazov, iz katerih je razvidno da so naše besede popolnoma upravičene in da se bodo mogli zastopniki delavstva, ko pridejo v mestni svet temeljito baviti s tem tramvajskim vprašanjem. (Dalje prih.) srednjem veku, ki je bil obenem doba največje cerkvene slave in moči. Nič ni bolj naravno kot to: i posameznik, ki je bil enkrat zdrav in močan in sedaj ni več, si želi, da bi se vrnili stari časi; ravno tako si želi cerkev, da bi bilo vse zopet tako, kakor je bilo nekdaj, ko je bila ona silna in mogočna. Ona je po celem svojem značaju in svojimi ideali srednjeveška družba. Kaj sledi iz tega za njeno razmerje k šoli in vzgoji? V vseh časih je bila naloga šole pri¬ pravljati otroke za življenje, vzgojiti jih v dobre člane človeške družbe, Tudi cerkev hoče, da bi šola vzgajala za življenje, ali ne za življenje kakršno je danes, marveč kakršno je bilo v dobi njene slave. Ona hoče, da bi šola vzgajala za družbo, ali zopet ne za današnjo družbo, marveč za tako, ki je bila v dobah, ko se je ogenj razpihaval s pomočjo kresilne gobe. Radi tega si moramo, če hočemo razumeti raz¬ merje cerkve k šoli, ogledati ono življenje, ki je minilo, in celo srednjeveško družbo sploh. V srednjem veku in še dolgo v novem veku je bilo poljedelstvo glavni način pri¬ RAZNO. Zasedanje državnega zbora. V torek dne 10. t. m. je govoril pri razpravi o proračunu sodr. Pagnini. Govoril je o trgovskih in prometnih potrebah Trsta, o delavskih zadrugah, o slaben stanju državnih uradnikov, o želežničnih zadevah, o zavarovanju pomorščakov, o pristaniščni dokladi uradnikov, o vprašanju vseučilišč in o davku na žganje. *** Zasedanje državnega zbora bo trajalo najbrž samo še teden dni. Razpravljal bo samo še načrt o podržavljenju severne že¬ leznice in o davku na žganje. Potem pa gre na dopust in se snide 10 septembra. Po počitnicah pa misli vlada predložiti državnemu zboru jezikovni zakon, ki je baje že izdelan in ki bo veljal samo za Češko. Slovenci in drugi narodi bodo pa gledali skozi prste in pleli vence bistro¬ umnosti ministrskega predsednika Becka. Tudi zakon o zavarovanju za starost in onemoglost obljubuje vlada za jesensko zasedanje. Med tem pa spletkarijo krščanski socialci s vso silo proti delavskemu zava¬ rovanju. Na neki seji so že izjavili, da nc sme priti zavarovanje delavcev niti na razpravo v parlamentu, dokler se ne pre¬ dloži zavarovanje samostalnih obrtnikov in kmetov. Mi nimamo seveda nič proti temu, da se zavaruje obrtnike in kmete, toda delavec ima večo potrebo nego obrtnik. Ampak klerikalizem ne gleda delavstva s preveč prijaznim očesom. On ni kruh za njegove zobe, zato pa spletkari proti vsemu, kar bi bilo v njegovo korist. Seveda bo imel pri tem klerikalizem vredno oporo pr; naših liberalcih in vladi. Naravno je pa, da ne bodo naši poslanci mižali, ker tega niso navajeni in naravno je tudi, da bo imelo pri tem tudi delavstvo samo be¬ sedo, ki bo pokazalo liberalcem in klerikalcem pot, po kateri bodo morali hoditi. Pa tudi gospod plemeniti Beck bo moral odpreti nekoliko oči, sicer se bo lahko spodtaknil ob kako oviro in.... padel. Morda bo pazil. Grozna nesreča v Ottakringu na Dunaju. 17 oseb zgorelo. V soboto dne 6. t. m. se je primerila na Dunaju grozna nesreča. V Ottakringu, v tovarni bratov Sailerjev za celulozo; v kateri je vposlenili okrog 50 oseb, je eksplodirala celuloza. V hipu je bilo celo poslopje v plamenu in sedemnajst oseb je zgorelo. Eksplozija se je zgodila v prvem nadstropju in od delavstva, kar ga je bilo tukaj, se ni rešil skoraj nihče. Plamen se je tako hitro razširil, da so bili skoraj v trenotku vsi izhodi zaprti. Med mrtvimi, ki so tako sežgani, da jih ni bilo mogoče spoznati in da so bili komaj podobni člo¬ veškim truplom, je tudi sestra tovarnarjev, delovanja i kar se tiče obsega i števila v tem poklicu zaposlenih ljudi. Kmetje pa so bili skoz in skoz sami tlačani, ljudje brez lastne volje, ki niso smeli delati in živeti, kakor bi sami hoteli, marveč so bili v vsem odvisni od volje svoje gos¬ poske. Proti gosposki niso imeli nobenih pravic, marveč le dolžnosti in sicer krute dolžnosti. Njih delo in pridelek je pripadal gosposki; za-se so smeli podložniki delati in si pridržati le toliko, kolikor jim je gosposka milost dovolila. Gosposki je pri¬ padalo tudi življenje kmetov; ni smela sicer po »postavi* s kmetom svojevoljno postopati, če jc pa to storila, je bilo tudi prav in dobro, ker za kmeta ni veljala nobena postava, vsaka pritožba jc bila zanj brezuspešna. Podložniki se niso smeli brez posebnega dovoljenja gosposke niti začasno niti trajno oddaljiti iz okraja one grajščine, h kateri so bili prideljeni, sicer se jih je moglo kot »ubožno služinčad* loviti tudi na tujih posestvih in celo v mestih. Pod težkimi kaznimi je bilo prepovedano sprejemati ali kakorkoli podpirati ubožno služinčad; i s smrtno kaznijo se je zagrozilo tistemu, ki ki je opravljala neko delo v prvem nad¬ stropju. Brata Sailer sta imela prej tovarno v šestem okraju v Gablencevi ulici. Dne 22. septembra 1905 se je tam ožgala ce¬ luloza; takrat so poginili štirje delavci, trinajst jih je pa bilo močno poškodovanih. Ko sta hotela brata Sailer sezidati novo tovarno v Ottakringu, so se upirali vsi sosedje temu namenu in tudi magistratni okrajni urad je ugovarjal. Toda namestništvo je dovolilo stavbo tako nevarne tovarne v obljudenem kraju, na takem prostoru, ki je bil skoraj z vseh strani obzidan, tako da je morala požarna bramba prebiti zidove sosednih hiš, da je mogla v soboto sploh napeljati cevi in gasiti. Splošno je znano, kako rada se užge celuloza, a ne le, da sta podjetnika dobila dovoljenje, zidati med drugimi hišami, je gledala oblast tudi sicer skozi prste. Tako nevarna snov, kakršna je celuloza, bi se smela izdelovati samo v prizemnih prostorih, ki bi morali imeti veliko število izhodov. Podjetnika pa sta imela dovoljenje za izdelovanje v prvem nadstropju in tukaj se je primerila nesreča. Značilno je tudi to, da sta bila brata Sailer zagrizena sovražnika delavske organizacije. Če sta izvedela za koga, da je organiziran, je moral takoj zapustiti tovarno. Vsled tega ni nihče dolgo ostal tam in v tovarni so bili skoraj sami neizurjeni delavci, mnogi še vedeli niso, kako nevarna je snov, s katero so imeli opraviti. Plače so bile neverjetno nizke; starejši dalavci so za¬ služili po petnajst, delavke komaj po šest, sedem kron na teden! Požarna bramba je imela od pol 11. dopoldan do večera opraviti, da je omejila požar. Okrog goreče tovarne in na ottakrinškem pokopališču, kamor so prepeljali mrliče, so se odigravali grozni prizori. Prijateljstvo Anglije, Francije in Rusije. Med Anglijo, Francijo in Rusijo se baje pripravlja politična in vojaška zveza. Zato se vrše sestanki Fallieresa z Angleškim kraljem Edvardom in ruskim Nikolajem. Domače stvari. Železničarski zaupniki politične organizacije I. II. in III. železničarske podružnice, so vabljeni na važen zaupniški sestanek, ki bode v torek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v delavskem domu. Nihče naj ne manjka. Kakšne so razmere v Uo,v«io- veni arzenalu. Od nekega delavca smo prejeli sledeči dopis, ki ga radovoljno objavimo. Navadno hrepene delavci po službi v Lloydovem arzenalu. «Samo da not pridem — si mislijo — pa bo že dobro. Z marlji¬ vostjo si pridobim simpatije enega ali je poskusil uteči « ven iz dežele*. Gosposka je imela pravico tudi otroke svojih pod¬ ložnih, živečih v skupni družini s svojimi stariši, starišem odvzeti, in pravico dolo¬ čevati poklic vsem svojim podložnikom. Brez dovoljenja od gosposke se ni smel podložnik ženiti, niti sc zavezati za tuj dolg. In ker se je smatralo, da jc vse pre¬ makljivo imetje le prihranek iz dohodkov izvirajočih iz posestva gosposke, smatrala se jc slednja tudi za lastnico vseh pre-^ mičnin svojih podložnikov. Podložnik ni smel po svoji volji s svojimi premičninami disponirati posebno pa ne v oporoki; pod¬ ložnik se ni smel brez dovoljenja gosposke spuščati v nobeno pravdo in niti se pri¬ glasiti za pričo na sodniji. Tožbe podložni¬ kov proti gosposki naperjenih niso smele sprejemati niti cesarske sodnije ter se jih je odkazalo v rešitev gosposki sami. — Ubogljivi, svoji gosposki udani in ji verno služeči podložnik — to je bil dobri in spodobni srednjeveški človek. Ako ni ubogal gosposke in je hotel delati po svoji glavi, smatralo se ga je opornikom in se je z njim kot takim tudi ravnalo. Rokodelci so se oprostili deloma tlačanstva, četudi niso o drugega mojstra pa imam pošten kruh za celo življenje*. Take račune delajo navadno vsi oni ki upajo priti v službo v Llovdov arzenal. Toda kako vse drugačne so tam delavske razmere in trnjeva je pot za vsakega pred no se ga najine v delo. Vzemimo si n. pr. mizarja, ki bi rad prišel v Lloydov arzenal. Najprej si poišče prijatelja, ki bi «vrgel® zanj kako dobro besedo pri mojstru. Če to nima vspeha, potem je še druga pot, t. j. protekcija. Za to je pa že treba vpliv¬ nejših dobrih oseb. Treba je že, da je dotičnik v kak uradnik, katerega beseda «velja» Cie se ima zraven take protekcije še dobrega prijatelja delavca, ki bo garan¬ tiral, da je dotičnik dober delavec, gre potem dotičnik nekega jutra ali večera pred mojstra, se mu ponižat in prosit če rabi kakega mizarja. Mojstri pa ne znajo drugega jezika razven italijanskega. Slo¬ venski delavec se mora — če ne zna ita¬ lijanščine — na pamet naučiti, kaj bo z mojstrom govoril. Mojster odgovori navadno, da mu bo odgovoril po tem in tem prija¬ telju. Sedaj se čaka prijatelja kdaj bo prinesel ugodno poročilo. Po dolgem času mu prinese ukaz naj se pride zopet pred¬ stavit mojstru in naj prinese seboj tudi delavsko knjižico. Če je mojster vzel knji¬ žico mora dotičnik čakati še druga 2 ali tri celo štiri tedne predno je vzet na delo. Delavec je pa bil ves ta čas brez dela ker ni imel delavske knjižice. Kako nadomestiti ta zgubljeni čas. Posebno pa mora delavca naravnost razburiti, ko vidi da je čakal toliko časa in da mu dajo sedaj po 4 krone na dan. In vsi imajo to mizerno plačo. Le kak star delavec dobi mogoče po 4.40 K na dan. In ti, ki imajo te mi- zerrie plače so sami kvalificirani delavci. Ko je enkrat not mora, ako mu mojster ukaže, delati čezurno delo zvečer da celo celo noč. Tako se zgodi da se prisili ne¬ katere delavce narediti toliko čezurnega dela celo po 6 četrtink (kvartov) in tri noči, kar odgovarja 10 ill Vs dni dela na teden. Res že da zasluži pri tem mizar po 40 kron na teden, toda ta mizerna plača no odgovarja nikakor moči in trudu, ki ga je porabil delavec pri rečenem delu. Tako mora nositi mizar na prodaj svojo kožo v arzenal. In bog varuj, da bi po tem trudapolnem delu ostal doma v pondeljkah. To bi znalo imeti zanj zelo slabe posledice. Pa tudi kar se tiče varnostnih priprav, smo v arzenalu še v srednjem veku. Kdor dela pri parnih žagah (bandsege) je dobro, da se da prej zavarovati proti nezgodam. Ni rečeno, da ga žaga ne potegne seboj kadar teče. Pa so te žage najstarejšega zistema. Pri njih ni za delavca nobene sigurnosti. Pri drugi žagi (kreissege ali cirkular) je pa delavec v taki nevarnosti, da raje vsak na roko kaj odžaga nego na ti parni žagi. To pa mora narediti mizar sam, ker nima pri sebi nobenega pomagača, nobenega težaka zato postavljenega. Vsak mizar mora biti ob enem tudi težak zase. Če kaj rabi si mora vse sam poiskati sam prinesti. Dile k mašini in od mašine pre¬ našati i. t. d. Tako je v arzenalu. Najprej iščejo dobre delavce potem jim pa dajajo dela težakov. In bog varuj se pritožiti, to bi imelo zanj samo slabe posledice. Toliko bi bilo povedano za danes na uho mizarjem. Skrajni čas bi bil, da se organizirajo in rešijo tega arzenalskega jarma. — Potom organizacije samo, bi preprečili prošnje in poniževanja da se dobi delo v arzenalu in zboljšali bi si de¬ lavne razmere. bili povsem samostojni. Bili so člani cehov in so se morali v vsem držati njih pravil. Ta pravila se niso tilvala samo načina in množine pridelovanja, ampak so tudi globoko zasegovala v zasebno življenje. Trgovina je bila na nizki stopinji in poleg tega vezana z mnogoštevilnimi določbami. Nesamostojnost in odvisnost na vse strani je bil torej temeljni in bistveni znak srednjeveškega življenja in družbe. Ne go¬ vorim niti o politični odvisnosti; prav dobro vemo, da je .bila srednjeveška dr¬ žava, domena plemenitašev, s kojimi se je pozneje boril birokratični absolutizem; kakor poprej tako tudi poslej niso imeli podložniki v državnih stvareh nobene besede. Kar pa moramo posebej povdarjati, je to-le: srednjeveška nesamostojnost ni bila sanni vnanja (gospodarska, politična itd.) ampak je bila predvsem duševna, notranja. Srednjeveški človek ni smel samostojno misliti, on je bil dolžan verovati kar mu je zaukazala verovati družica in verna zaveznica posvetne gosposke — gosposka duhovna, cerkev. Misleči človek je bil že sumljiv, četudi se ni oddaljil od veže, ki Nikjer drugje ne stikajo mizarji po vogalih prosjačiti dela, preskrbe si ga potom organizacije. Zakaj bi ne bilo mo¬ goče to pri nas? Povsod v velikih indu- strijelnih podjetjih imajo mizarji delo natančno urejeno. Zakaj bi ne bilo mogoče to tudi pri nas? Upam, do bodo te moje besede našle odmev pri onih tovariših katerih se tičejo in upam tudi, da se še kak tovariš oglasi, da pričnemo potem resno delo v prid mizarjev v Llovdoven arzenalu. Bdeča straža. Razmere delavcev v glavnih skladiščili v Trstu. Dcputaclja pri ministru. Državnozborska poslanca sodruga Scabar m Forstner, predsednik zveze prometnih delavcev v Avstriji, sta bila v torek dne 10 t. m. skupno z depu- tacijo delavcev glavnih skladišč, pri trgo¬ vinskemu ministru. Sprejel jih je sekcijski šef dr. Rossler, katerega so vprašali kako stoji stvar glede starostnega zavarovanja delavcev glavnih skladišč v Trstu. Odgo¬ voril jim je, da takoj, ko bo izdelan načrt za starostno zavarovanje delavstva, bo vlada predložila tudi načrt glede penzij za delavce glavnih skladišč v Trstu. Naša poslanca sta priporočala sekcijskemu šefu, da upliva pri vodstvu glavnih skladišč, da se število provizoričnih delavcev zniža na prejšnje število, t. j. na 500. Razpra¬ vljali so tudi o stanju dela pri glavnih skladiščih. Rossler je zagotovil deputaciji, da se bo vlada za to brigala kakor tudi pri imenovanju nadzornikov dela. Rossler je priporočal deputaciji, da govore o vsem tem tudi vladnemu svetniku Minas-u vo¬ ditelju glavnih skladišč v Trstu. Predavanje v Sv. lirižu. V pon- dcljek dne 8. t. m. je predaval sodr. Ivan Regent v prostorih krajevne organi¬ zacije v Sv. Križu, o predmetu «Kako je nastalo delavsko vprašanje*. Govornik je raztolmačil najprej pogoje iz katerih se je razvilo delavsko vprašanje. Raztolmačil je pogoje pravnega značaja, ki so, osebna svoboda, zasebno lastništvo in svobodna pogodba med, delodajalcem in delavcem in pogoj gospodarskega značaja ki je, razvoj tehnike. Raztolmačil je pojm kapitala in dobiček, ki sta bila še popolnoma neznana v starem veku t. j. v dobi ko je vladalo „natureliio gospodarstvo 1 '. Nadalje je govoril o raz¬ merju med sužnji in gospodarji ter preŠfcl v srednji vek t. j. v dobo v kateri vlada „denarno ali mestno gospodarstvo''. Raz¬ tolmačil je nadalje politično uredbo tedanje družbe t. j. fevdalizem ter gospodarsko uredbo «zadružno» odnosno cehovsko. Govoril je nadalje o prekomorski trgo¬ vini, ki se je začela razširjati v novem veku po odkritju Amerike ter o kolonijalni politiki. O uvozu in izvozu pridelkov, o podpiranju narodne obrti, o konkurenci in o kreditu, ki ima namen, da se porabi kapital plodonosno s pomočjo tuje roke in o napravah katere je pospešil kredit. Raz¬ tolmačil je pravno izpremembo, ki je nastala v novem veku. Srednjeveški orga¬ nizem se je zrušil, vsakdo je smel izvrše¬ vati katero si bodi obrt svobodno. Vse je bilo osebno pravno. V zakonodajstvo se je uvedlo rimsko individualistično pravo. Francoski enciklopedisti so razvili teorijo naravnih prav. ,, Človek imej pravico do tolike osebne svobode v kolikor ne škoduje svobodi drugega". Uničili so vse politične predpravice. Nastopil je tretji stan (meščan¬ stvo) in se progiasil za enakopravnega. mu jo je predpisala cerkev; ako se je pa oddaljil od nje, bil je kruto preganjan kot krivoverec. Dandanašnji si le s težavo za- moremo predstaviti to, kar je srednjeveš¬ kemu človeku pomenjala ta beseda: krivo¬ verec, človek, ki je drugače veroval, kakor je cerkev ukazovala, je bil za-njo in za njene vernike hudič v človeški podobi; bil je smrten greh podati mu vode, kot garjevega psa se ga je moral vsakdo va¬ rovati, nikdo ga ni smel sprejeti pod streho, in če je umrl, ni smel biti pokopan med drugimi ljudmi, marveč se ga je mo¬ ralo liki crknjeno živinče zagrebsti daleč proč od človečkih grobov. Srednji vek, doba duševne in notranje nesamostojnosti, ko je veljal za spodobnega in dobrega človeka le oni, ki se je vdano pokoril obema gosposkoma, ki sta vladali svet, cerkveni in posvetni, pomenja ob enem dobo največje moči in največje cerkvene slave. Cerkev — duhovna gosposka — in posvetna gosposka sta se vedno vzajemno podpirali. Lahko razumemo, zakaj. (Dalje prih.) Nadalje je govoril o razmerju med ka¬ pitalom in delom. Pravico do izdelkov ima samo oni, ki ima v rokah proizvajalna sredstva. Delavec dobi odškodnino za svoje delo, plačo. Delavna sila je posebne vrste blago in delavčeva plača je cena temu blagu. Nadalje je govoril o lastnostih de¬ lavne sile, ki imajo na njo neugoden uči¬ nek. Delavec mora prodati svoje blago (delavno silo) kadar to more in za vsak denar. Delavna sila je podobna blagu, ki zgubi ceno, ako se je ne takoj razproda. Delavna sila je nerazdružljivo spojeno blago z lastnikom. Nadalje je govoril o moderni produkciji o posledicah veleobrti in svobodne pogodbe. Nadalje je govoril o kvalificiranem in nekvalificiranem delu in delavcih, o ženskem in otroškem delu. Prvo in drugo je posledica množevanja proietarijata. Govoril je o delavnem času in o strojni produkciji o zdravstvenem, socialnem in političnem stanju delavstva, o brezposelnosti in indirektnemu znižanju plač, za delavstvo potrebnih socialnih na¬ pravah in o neugodnih političnih posledicah ki sta jih vstvarili veleobrt in svobodna pogodba. Med delavstvom se širi splošna nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom. Delavsko vprašanje je tedaj posledica novodobnega gospodarskega razvoja in pravnega naziranja. Rešitev tega vprašanja je naloga gospodarske in socialne politike. Rešuje se pa to vprašanje iz troje stališč: iz individualističnega socialno-reformnega in socialističnega. Prostorna dvorana je bila polna kriškega delavstva. V nedeljo dne 14. t. m. pa predava sodr. I. Regent tudi v Sv. Križu v pros¬ torih krajevne organizacije o predmetu: Kako se rešuje delavsko vprašanje ? Začetek ob 2. pop. Vstop je brezplačen. Življenje v socialistični vasici. (Dopis iz Kriza). Tužen je pogled na nekdanje čase, ko je vladalo pri nas na¬ rodnjaštvo in se gojil šovinizem in kampa- nilizem. Kako vse drugače je pa sedaj od kar je zavladal pri nas napredujoči duh socializma. Nič več kampanilizma, nič več pretepov in tudi pijančevanje pojenja. Življenje je vedno veselejše kljub obrtni krizi. V nedeljo dne 31. maja so priredili pri nas proseški diletantje dramatično predstavo. Predstavljali so igro „Na sodni dan". V nedeljo dne 7. junija so priredili naši križki diletantje zopet dramatično predstavo. Predstavljali so šalorgro „ Župa¬ nova Micika' v dveh dejanjih in žaloigro v enem dejanju „Rešitelj svoje babice' , ki jo je spisal slavni ital. socialistični pisatelj Edmondo De Amicis. Toliko predstava dne 31. maja, kakor tudi ona dne 7. junija ste bili prav dobro obiskani. Pri nedeljski predstavi so igrali naši di¬ letantje naravnost krasno. Zlasti je druga igra občinstvu zelo ugajala in vsi so bili do solz ginjeni. Tudi proseški diletantje so igrali jako dobro. Ne bomo imenovali po¬ sameznikov, ker so pač bili pri obeh pred¬ stavah vsi igralci na svojem mestu. Na binkoštni pondeljek je imel pa pri nas jako dobro obiskano predavanje sodr. Ivan Regent. Predavanja se bodo vršila sedaj zaporedoma vsako nedeljo. Sedaj bomo ustanovili podružnico „ Ljudskega odra .Tako bomo uredili čitalnico in knjižico in tukajšnji delavci bodo imeli sedaj še večo priložnost do izobrazbe. Tako je življenje v vasici kjer vlada duh socialne demokracije, ki vzbuja prebi¬ valstvu hrepenenje po napredku, izobrazbi in blagostanju. Kmalu ustanovimo še kon- sumne zadruge in kmalu bomo premenili malo kriško vasico v malo moderno mestece. To je pač protinarodno delo socialne demokracije. *«>v klerikalni tednik. Klerikal¬ cem sc mora priznati, da razumejo jako dobro veliki pomen tiska. Bili so največji njegovi nasprotniki, sedaj ga izrabljajo v svoje protikulturne in reakcijonarne svrhe bolj nego vsaka druga politična struja. V teku tega leta so pričeli izdajati štiri nove liste. «Zarjo® v Trstu, «Mladost» in «Slo- venskega Meščana® v Ljubljani in sedaj zopet nov tednik na Goriškem. Ime mu je ^Delavski tovariš®. Namen mu je braniti delavstvo pred napredkom in pred socialno demokracijo. V «Slovenskem Meščanu® psujejo zoper del avstvo^ kakor * dela'to le malokateri drugi slovenski list. Čez delav¬ stvo^ da se razumemo. V «Delavskem to¬ varišu® pa bodo nastopali indirektno zoper delavstvo t. j. proti socialni demokraciji. Ta nov klerikalni delavski Delavski to¬ variš bo izhajal v G7mm~T^]T"^te]r pop Stane za to leto 2 K. Koliko stane posa¬ mezna st. ne znajo menda niti gospodje sann, ker na listu ni o tem nič povedano. Prva št, ki je izšla o. junija nam ne t|l| nič nenavadnega. Je pac klerikalen H s , s tem je rečeno vse. S tako pisavo n,. gotovo škodoval socialni demokraciji, takimi puhlimi srednjeveškimi argu^ bi se ne smelo več v svet. Našim S( , bo, če ga bodo slučajno citali, mesto | morističnega lista. Drugega ne vemo, kaj bi o njem povej, 1 mtcrpelacj P° govor 0 vin k, Dobi se i Tržaške delavske zadruga Vodstvo omenjenih zadrug naznanja y S( , svojim članom, da od nedelje dne 7. t. pa C elo poletje bodo ostala zaprta skladi; ob nedeljah cel dan. Radi tega pa bodo ostala odpita v , botah do 9 ure zvečer. Cioriški deželni zbor bo skliq 16. junija na dvadnevno zasedanje, „ katerem se zbor konstituira. Redno zas danje se bo vršilo šele v jeseni. Proti klerikalizmu. Opozarjan na Wahrmundovo brošuro « Katoliško sn tovno naziranje in svobodna znanost* j je ravnokar izšla. Slovenski prevod popoln, ker ju preložen po poslanca sodruga Nemca in poslanca sodruga Seitza. Cena mad. Po pošti 10 vin. več. upravi ^Delavskega Lista®. Po čem pozna .,Edinost" so. eialne demokrate ? Splošno je znan bistroumnost tržaške „Edinosti in njeni urednikov, toda da bodo v svoji bistro® nosti prekosili celo slovenske „pratikarje ki prerokujejo vreme po . . . luni, tega i gotovo nihče pričakoval od naših edinosti šev. Oni poznajo namreč socialne demo¬ krate po . . . rdeči kravati. Vsi listi in tul puljski „Omnibus“ so priznali, da med ds mostranti proti slovenskim izletnikom, t so prišli na glavno skupščino družbe a Cirila in Metoda v Pulju, ni bilo socialni demokratov. „Edinost“ pa trdi narobe. Os pravi, da je videla med demonstranti osek ki je imela rdečo kravato. Kdor pa noi rdečo kravato, je po nazorih edinostašs socialni demokrat. In zaradi te rdeče kravate se je prepi¬ rala „Edinost“ cel teden, kar bi pričalo, 4 se naši narodnjaki boje rdeče kravate pra: tako, kakor bik rdeče rute. Sicer pa dojdejo rdeče kravate kar na¬ lašč za urednike „Edinosti“. O soci: in gospodarskih vprašanjih je težje pisati nego o rdečih kravatah, pa razprave o tel ne vplivajo tako na ljudstvo kakor na¬ prave o rdečili kravatah. Pri razpravi A poslednjih se lahko obregnejo ob socialiste Človek bi mislil celo, da jojekakurel nik „Edinosti“ nalašč tja postavil, ali pi da se mu je v večnem strahu pred socia listi o njej sanjalo. Ker je bila stvari# zelo važna sta jo posnela tudi „Slovenski Narod in „Soča“ oba vredna tovariš palčkov okolu „Edinosti“ katere se j# pni v dobro pozna po rdečih nosovih in p zelo « čudnih ksihtih -. Sicer pa je bila vročina in suša je vl» dala po predalih tržaškega dnevnika. S' •»Omnibus 46 daje nauke ..Edi nosti . Našim čitateljem je gotovo zna« da je nastal zaradi rdeče kravate prepir narodnjaški družini. «Edinost» se je sprl z «Omnibusom® in narobe. Tudi je očitali *Edinost® «Omnibusu» da je on s svoj« pisavo kriv, da so priredili Italijani monstracije proti slovanskim izletnikom ’ I ulju, thr trdi da so bili med temi tud ljudje, ki so imeli rdeče kravate t. j- cialisti. «Omnibus* pa odgovarja «Edinosti”, ^ se zaradi nje in njenih pristašev ne k lagal. Pravi da mora resnici na priznati, da je bilo ravnanje socialne de mokracije pri dotičnik demonstracijah Pf polnoma korektno. Tisti ki je imel rde«* kravato — pravi nadalje «Omnibus® ni 1» socialni demokrat pač pa neki Grossi cb» društva «Giovane Pola*. ,/aludu je, istina je sveta, a id* 1 * radi i proti otcu svome». Tako pravi $ silo puliskih narodnjakov. O vsem drug*| kar je _pisala « Edinost® pa da je bol) molčati, ker bi se moralo drugače debelo povedati, kar pa za sedaj da ? umestno. « Edinosti ® pa priporoča v bode«* več opreznosti. To smo tudi mi «Edinosti* večkrat P* laze, poročali, toda zastonj. »Edinost® drugače ne more živeti. Laž je nje« 1 in njeno življenje. Upamo da konca s tem domači prepii zaradi.rdeče kravate. h« bolniška blaga.!«* 1 ' 1 rstu. Število bolnikov ostalo XXII. tedna (od 24. maj-Tdo 30. 1241. Novih bolnikov, ki dobivajo subvef | " VVTTr * 1 * - ’ 'lflr vXXIII. tednu t. j. od 31. maja do 6. jun«* 1 <>38. število odpadlih bolnikov v posled»J e DELAVSKI LIST 3 i nll je 493. Odpadlo je tedaj 7267 dni bvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo sU ta „ e v blagajni še 1386 od katerih zdra- °ijo specijalisti 359 bolnikov in sicer 118 'ali spolnih in kožnih bolezni 177 bolnikov 'e pa v bolnišnici. ] Od 1- januvarja pa do 6. junija je bilo naznanjenih 14.056 novih bolnikov, od¬ padlo jih je pa 13.8521. j. 188.362 dni bolezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 9 in 12 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 6. junija Itpje bolniška blagajna 231 porodov in j§5 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬ nem tednu 17.664‘46 K. Od prvega januvarja pa do 6. junija se plačalo 431.930T5 K podpor. Stanje članov je sledeče: Ob zaključku XXII- tedna je imela blagajna 39.217 članov. V XXIII. tednu je pristopilo 1877 novih članov. Izstopilo jih je 2231. Ostane jih ob zaključku XXIII. tedna tedaj 38.863 članov. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Javni ljudski sliod priredi okrajna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Gorici v nedeljo dne 14, t, m. ob 10. uri zjutraj v prostorih gostilne Marzini. Dnevni red: Delavske organizacije. Poročal bo sodr. Henrik Tuma. Pojavnem shodu sledi zaupen shod kjer se organizira goriška mestna organizacija. Sodruge in somišljenike vabimo, da se vdeleže tega shoda v velikem šte¬ vilu. Miren. Sestanek sodrugov se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri in pol zjutraj v prostorih Ivana Cotič. Sestanek je zelo važen, zato prosimo sodruge, da se ga udeleže polnoštevilno. Sovodnjc. Sestanek sodrugov bo v soboto dne. 13. t. m. ob 8. uri in pol zve¬ čer v navadnih prostorih. Nihče naj ne manjka. Vrtojba. Kaj je z vladno podporo goriškemu kmetu? Pred deželnozborskimi volitvami sta pripovedovala «Primorski List* in »Gorica®, da je izposloval drž. poslanec Fon pri vladi 70 tisoč lv vladne podpore za nabavo sena goriškemu kmetu. Liberalna “Soča® — reete Gabršček -— je pa pripovedovala, da je izposloval to podporo drž. poslanec Strekelj in sicer ne 70 tisoč marveč 145 tisoč kron. Klerikalci so hvalili Fona, liberalci pa Štreklja. “Glejte poslanca, ki neumorno deluje za našega revnega kmeta tr[)ina, ki ga je suša oško¬ dovala itd. itd.» Tako so pisali liberalni in klerikalni listi. Vsak je vlekel vodo na svoj politični mlinček. Vse to je bilo seveda pred deželnozbor- skimi volitvami. Naši kmetje so si izposo¬ dili denar pod pogoji, da ga vrnejo ko dobe vladno podporo. Toda deželnozborske volitve so končale, kmetje so zadolženi, upniki jim pritiskajo, da jim povrnejo iz¬ posojene svote denarja. Toda od vladne podpore ni ne duha ne sluha. “Soča» “Primorski List* in «Gorica» molče kakor grob o tej podpori. Letošnja suša pa je uničila že del letošnjih pridelkov in naš kmet se pogreza vedno bolj v mizerijo. Kaj je z vladno podporo? Kje sta sedaj Strekelj in Fon, sedaj-, ko nismo več pred volitvami in ko kmet pričakuje podpore. Vse izgloda, kakor da je bil ves vriše o podpori in vsa slava na tega ali onega poslanca samo manever za deželnozborske volitve. Gospodje se znajo morda zlagati, da mora najprej parlament odobriti proračun in šele potem da dobi naš kmet podporo. Toda gospode bomo podučili, da nima pri tem državni proračun prav nič opraviti, k večjemu v toliko, da je vlada vozila za nos naše poslance z omenjeno podporo samo, da bo imela v njih verne svoje pristaše. Zato so pa menda tudi oni se norčevali iz ljudstva in mu obljubili, samo da bo ono za njih glasovalo. Toda to ni pošteno, ni krščansko in ni svobodomiselno. Gospodje naj se pusto vo¬ diti za nos od vlade kolikor jim je drago, naš kmet se ne bo pustil voditi za nos od ^voljenih, ki bi morali braniti njegove ko¬ risti in se zavzemati zanj vsikdar in ne samo obljubljati a še to samo pred volitva- mi > ko je v nevarnosti njih političen stolček. Za podporo, za resnične koristi našega ljudstva, našega kmeta zanimajte se gos¬ podje in ne pisariti v predalih vaših glasil dolgovezne članke proti socialni demokra¬ ciji, ki zna braniti interese delavstva tisoč¬ krat več nego znate braniti vi interese kmeta. Kaj jim pomaga ako piše «Soča» da so rdečkarji brezdomovinci, kaj jim po¬ maga slovanska navdušenost, kaj vsi ro¬ doljubni govori proti osebam, ki so se in se še vedno brigajo za koristi ljudstva ve¬ liko več nego vsi oni, ki vedno govore o ljudstvu, o narodu in o rodoljubju a mis¬ lijo vedno le na svoj žep. Gospodom pravimo dovolj jo! Iz njih no boste več norce brili. Žalostna je proteklost in z žalostjo gledajo v bodočnost. Srce nam krvavi ko vidimo, da gre vse na slabše. Tare jih mizerja in tarejo jih skrbi na dolgove. Mešetarji sena Fon in Štrekelj pa spita mirno spanje brezskrbnih blago¬ rodnih rodoljubov. Toda rekli smo dovolj. Dovolj za vse one, ki so nas osleparili. Kmalu bodo lahko pobrali šila in kopita in odšli odkoder so prišli. Za klofute ne bomo vračali gospodi poljubov. Javni ples priredi krajna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Gornji Vr¬ tojbi v nedeljo dne 14. t. m. popoldne v prostorih gostilne sodr. Henrika Batistič. Sodruge in prijatelje vabimo na obilo udeležbo. Dobravlje. Javni shod dne 28. nia.jnika. (Dalje). Takrat je nastopil nov razred v zgodovini človeštva in to jc razred fabričnega delavca. Vladar je podpiral razvoj industrije, ker jc bila največji vir njegovih dohodkov. Zavladalo je načelo liberalizma, t. j. da sme vsak razvijati svojo moč brez meje in brez ozira na druge. Z rastočo industrijo pa je naraščala tudi mestna inteligenca, ki je prišla do svobodomisel¬ nosti in je povzročila z meščanstvom fran¬ cosko revolucijo. «Proč s plemstvom, proč s kraljem in duhovenstvom* je bilo geslo in v krvavem boju je zmagalo meščanstvo, oprto na delavstvo in inteligenco. Zopet in zopet je uveljavilo svojo moč samovla- darstvo, no nove revolucijonarne struje so privedle konečno do krmila, meščanstvo. S premočjo industrije in z neomejenim njenim razvojem pa se je jelo stiskati fabričnega delavca in omejati mezdo na najmanjše, tako da je kapital rastel neiz¬ merno. Delavci, ki so bivali po tisočih in tisočih v enem mestu in delali po tisočih v eni fabriki, so jeli čutiti zavest solidar¬ nosti in svoje zapuščenosti in izkoriščanja ter se jeli upirati zlorabi kapitala in velike industrije. Iz tega stanja razvil se je nauk in sistem socializma. Ko so se ti nauki priobčili delavstvu in se je delavstvo or¬ ganiziralo, jo nastalo socijalnodamokratično delavstvo internacijonalna stranka, ki da¬ nes obsega vso zemljo brez razlike na¬ rodnosti. V svoji organizatorni moči vidi delavstvo tudi bodočnost, svoje revolucijo- narno moč, t. j.: da se predrugači dru¬ žabni in državni red, da se pride do na¬ čela : Plod dela onemu, kdor dela in koli¬ kor dela! Delavstvo zahteva splošno vo¬ lilno pravico, da si pridobi moč v državi in takrat izvede enakost po principu: plod dela vsakemu po dolu. Ko je meščanstvo prodrlo s principom svobode', se je osvo¬ bodil tudi robote in robstva poljedelce. No, razkropljen po zemlji pri poljskem delu ni čutil organizatorne moči v sebi, ni čutil solidarnosti. S tem, da prodaja plod svo¬ jega dela, prihaja navidezno v navskrižje z delavcem, ki svoje delo prodaja za mezdo. No tudi pri poljedelstvu je stremljenje, da se ročno delo zameni z delom s stroji. Le tam, kjer ni mogoče uporabljati sile pare in eletrike, le tam je kmet navezan na ročno delo. Ako je poprej poljedelec pri¬ delal zase ne le živež, ampak tudi obleko in si izdelal orodje in stanovanje sam, je poljedelec, kakor se je osvobodil robote, oddal vse obrtno delo obrtnikom in fabri- kam. Danes je delo poljedelca omejeno le na pridobivanje živeža iz zemlje in tudi tu stremi združiti ono delo po stroju, ki se da združiti in po skupni trgovini. Že imamo danes države (Danska), kjer kmet svoje surove pridelke industrijalnim potom pre¬ dela in v skupni trgovini proda. Po tej poti pa se premeni v pravega delavca po naravnem razvoju ogromna večina polje¬ delcev in po tej poti mora priti tudi de¬ lavstvo do premoči v državi. V interesu poljedelca je torej, da skupno z delavcem zastopa enako politično načelo, in naloga socijalne demokracije kot odlo¬ čujoče večine v državi bode, izboljšati po¬ ložaj poljedelcu kot delavcu enakomerno s tem, da se ga osvodi militarizma, birokra¬ cije itd. ter mu pridobi prost pouk, pra- vovarstvo itd. Delavec ne more slediti poljedelcu, kadar se ta druži v krajni po¬ litični organizaciji v svrho, da se dviga cena pridelkov, delavstvo se omejuje na to, da poljedelca vabi v svojo politično organizacijo, ker ju vežejo enaki veliki skupni cilji. Shodu je predsedoval Angel Vrčon ter je shod trajal v govoru in odgovorih skoraj tri ure. Končno se je konstituirala krajna organizacija ter so se izbrali dotični zaupniki. ISTRA. kuhinj. Odkar smo pošteno prijeli za jezik gospoda župnika Ferdinanda Herdija iz Sv. Lavrenca zaradi njegovega krumir- stva v šoli sv. Cirila in Metoda, nima več miru pred socialno demokracijo. Zlasti ima na piki sodruga Jelčiča, ki ima to nesrečo, da je doma iz istega okraja in imel je tudi pogum povedati gospodu žup¬ niku nekoliko britkih resnic. Sodr. Jelčič mu je tedaj pravi trn v peti. Tako je porabil priložnost, ko je bil sodr. Jelčič obsojen radi shoda za slovenske šole v Istri, da jc pričel govoriti proti njemu raznovrstne nesramne bedarije, ki so mu slučajno prišle na jezik. Se grše je pa ako povemo, da je šel ta pop k starišem sodr. Jelčiča ter jih hujskal zoper sina. «Sram bi vas moralo biti, da imate sina, ki je vedno v zaporu*. In zaradi jezice nad sodr. Jelčičem se je sprl celo z otroci v šoli. “Glejte — jim je rekel — da pridete vsi k spovedi, drugače pride vaš glavar Jelčič in vas bo potem on spovedal. Mi bi svetovali gospodu župniku, da pusti naše sodruge pri miru. Raje naj opravlja svoje delo v cerkvi kjer ima svoj poklic. Če pa ima gospod župnik kaj po¬ guma naj pride na naše javne shode in tam pove svoje mnenje. Beseda mu bo popolnoma prosta. Toliko za danes. Delavsko gibanje. Občni zbor zveze prometnih delavcev v Avstriji. V dneh 7., 8. in 9. t. m. se je vršil na Dunaju v prostorih «Zum griinen Baum» v Mariahilferstrasse 56, drugi redni občni zbor “zveze uslužbencev v trgovskem, pre¬ voznem in prometnem delu v Avstriji*. Navzočih je bilo 121 delegatov, ki so zas¬ topali 75 krajnih skupin. Tržaške skupine so zastopali sodrugi: Pagnini in Panek, tajništvo; Zolija in Covitz, delavce na obrežju; Plusnig, mornarje in kurjače; Remišek, pomorske natakarje in kuharje; Serbo, težake; Jernejčič in Novak, usluž¬ bence glavnih skladišč. Tržič je zastopal sodr. Radič. V predsedstvo zbora so bili izvoljeni sodrugi: Forstner, Mengeš, Polti in Novak iz Trsta. Sodr. Sulky je pozdravil zborovalce v imenu mednarodne zveze transportnih delavcev v Hamburgu, kateri je združen del proletarijata 16. narodov in pozdravil je tudi navzoče v imenu nemških sodrugov. Sodr. Suss iz Prage pozdravi v imenu čeških sodrugov, sodr. Tomschik v imenu socialističnih dr¬ žavnozborskih poslancev. Strokovno komi¬ sijo je zastopal sodr. Nader. Od tržaških delegatov so bili še izvoljeni sodr. Serbo, v komisijo za pregledovanje mandatov, sodr. Pagnini v komisijo za pre¬ gledovanje predlogov in sodruga Panek in Zolija v volilni odbor. Zaorovanje jc otvoril sodr. Forstner (državnozborski poslanec). Izrazilo se je sožalje žrtvam Ottagring in vsem umrlim članom. Tudi je prišlo telegrafično poročilo o smrti sodr. Gorjupa iz Trsta. Zbor je vstal v znamenju sožalja. Iz poročila, ki ga je dal o delovanju te zveze je razvidno, kako mogočen je bil njen razvoj v prvih štirih letih svojega obstanka. V tej zvezi so združene velike skupine najvažnejših strok, zato obeta pii- hodnost, da postane ta zveza ena naj¬ mogočnejših v Avstriji. Tudi ji je zago¬ tovljen v bodočnosti mogočen vpliv zlasti zato ker ni osamljena, ampak jc del mo¬ gočne Hamburške mednarodne zveze pro¬ metnih delavcev v kateri so združene zveze iz Nemčije, Angleške, Belgijske, Avstralije in celo iz Japonske. Z njo bodo morali delodajalci temeljito računati. Iz računskega poročila je razvidno da je imela zveza v dobi od 1. januvarja pa do 31. decembra 1907 194.035‘38 K do¬ hodkov. Izdala je pa: 9.345‘45 K brez¬ poselne podpore: 7.710*41 K izrednih podpor; 21..78(5*72 K bolniške podpore; 409*28 K potovalne podpore; 944*04 K preselitvene podpore; 1.657*19 K podpore rodbinam umrlih članov; 9.443*77 K troskov za pravovarstvo članov. Skupaj 71.888*15 K troskov v podpore svojih članov. Za izobrazbo elanov je izdala zveza 17*828*70 K ; za agitacijo 24.722*23 K; upravnih troškov je imela 26.525*40 K; strokovni, komisiji je vložila 5.525*88’ K; raznih troškov pa je imela 3.727.87 K. . Svota skupnih izdatkov znaša tedaj 150.218*23 K. Zvezino premoženje je znašalo koncem leta 1907 43,817*15 K. Sodr. Pagnini je podal obširno poročilo o delovanju skupin na Primorskem ter naslikal žalostne razmere v katerih se na¬ hajajo tukaj delavci slov. hrvatske in ital. narodnosti. Za te primorske pokrajine, je naglašal sodr. Pagnini, se bo mogla zavzeti zveza in državni poslanci s vso silo. — Zlasti se bomo mogli boriti za pridobitev zavarovanja za starost in onemoglost ter preskrbo za vdove in sirote. Govor sodr. Pagninija je napravil na navzoče globok utis ter je žel burno odobravanje. Iz po¬ ročila, ki ga je podal v češkem jeziku sodi’. Kalampuš o razmerah na Moravskem, posnamemo, da se tamošnje razmere ne razlikujejo prav nič o onih na Primorskem in drugih krajev. Tudi on je pod p i ral izva¬ janja o potrebah sodr. Pagninija. Sodr. Schwerzel je prevel govor sodr. Kalampuša na nemški jezik. Dne 8. junija je pozdravil zbor sodr. Polzer v imenu soc. dem. deželne stranke nižje Avstrijske. Zbor je sklenil darovati 100 K za žrtve v Ottakringu. Na to je poročal sodr. Forstner o orga¬ nizaciji in sodr. Hruška o taktiki. Obširnejše poročilo in predloge teh poročil priobčimo prihodnjič. Društvene stvari. - I. podružnica železničarske or¬ ganizacije ima svoj občni zbor v soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1 .)• Volitev novega odbora; 2.) Raznoterosti. Železničarji so naprošeni, da se vdeleže tega občnega zbora v velikem številu. I. podružnica ljudskega odra v Škorklji ima svoj ustanovni shod v nedeljo dne 14. junija t, 1. v društvenih prostorih ul. Commerciale št. 516. Po ustanovnem shodu je predavanje sodr. Regenta popoldne pa veselica na društvenem vrtu. Organizacija kotlarjev naznanja svojim članom, da z dnem 1. junija jc stopila v zvezo s centralo kovinarjev. Radi tega prosi vse člane, da pridejo v kratkem vsi po nove izkaznice, Zveza delavstva kemičnih in¬ dustrij za Avstrijo. Podružnica v Trstu. Delavci in delavke uslužbeni v tovarnah, delavnicah papirja, barv, sodo, mila. sveč, riža, olja, petroleja, linoleum, plina, leda in v drugih tovarnah kemičnih industrij, so vabljeni v imenu organiziranih delavcev na važno zborovanje, ki bode v sredo dne 17. junija ob 8. uri zvečer v I. nadstropju delavskega doma, na katerem se bo raz¬ pravljalo o zelo važnih stvareh. Tovariši in tovarišice! Hitro in energično moramo zahtevati zboljšanje naših gmotnih in duševnih raz¬ mer, zdi se nam tedaj odveč vsako po¬ sebno siljenje k shodu. Z edinim orožjem, t. j. z organizacijo, ki je v vaših rokah si edino le zamorete zboljšati življenje. Tržaške delavske zadruge. IV društveno leto. 1907-1908. 2230 članov. Skladišča I. ul. deli’ Istria št. 10. II. ul. Belvedere št. 34. III. ul. del Salice št. 4. IV. ul. Acquedotošt. 67. Pregled razprodaje : Podpore vdovam in bolnim elanom, se je dalo v mesecih septembra, oktobra, no¬ vembra, decembra, januvarja, februarja, marca, aprila in maja za 1375.03 kron blaga. Vodstvo. 4 Trubar in Trubarjeve slavnosti predaval I. CANKAR v Ljudskem odru v Trstu, dne 21. maja 1908. (Dalje). Trubar piše dalje: «Lansko poletje (1. 1561.) se je prikazala v Gornjem gradu na južnem Štajers¬ kem, štiri milje od Ljubljane, neka mlada nečist- nica. Ta ima roke na hrbtu sklenjene, pobeša glavo in obraz ter vsakemu in vsem pripoveduje, da De¬ vica Marija ne mara več stanovati v cerkvi na Gori pri Gorici in Solkanu (katero cerkev so šele pred dvajsetimi leti začeli zidati na ukaz neke copernice, ki je menda že kot devica troje otrok zapečkala), in zato da ne mara, ker pograbijo farji najlepše plašče, obleke in najlepše pajčolane darovane Devici Mariji ter jih dajo potem svojim kuharicam. Nadalje, da jiožgo darovani vosek in darovane sveče pri kvartanju, popivanju, prekli¬ njanju in psovanju; ti pijanci da pokradejo tudi denar Marijin ter ga zapravijo brez potrebe. Zato hoče imeti drugo cerkev, namreč pri Gornjem Gradu. Na tako njeno besedovanje in pa ker so ljudje na kraju, ki ga je pokazala, videli ponoči veliko šte¬ vilo svetlih luči (.ki jih je bila sama nasta¬ vila in prižgala) so ti nalaganj in nespametni kmetje na taistem griču postavili' leseno kapelo ter poklicali čredo farjev, da so tam na oltarnem kamnu mašo brali. Farji so radi tja prišli ter se ukvarjali o tej novi cerkvi, zakaj taka nova božja pota jim nesejo — kakor sami pravijo — pošten denar za mašo in dobro meso za kuhinjo. Na to novo kapelo so pa napisali: «Tega svetega kraja niso ljudje odkrili, temveč izbran, pokazan in razsvetljen je bil od najboljšega in najvišjegaBoga na čudežen način po ognju, luči in 'plamenom ognja; zato je imenovan ta kraj po našem odreše¬ niku Jezusu Kristusu in njegovi materi Devici Mariji. Kratko rečeno: tista malopridna, nečedna bab¬ nica s svojimi Barlovimi farji je s svojim lažnjivim kvasanjem toliko napravila, da je na praznik Ma¬ rijinega Vnebovzetja avgusta meseca 1561 prišlo k tisti kapeli več tisoč slovenskih kmetov in kmetic. Seboj so pripeljali veliko in dobro živino, obleke, denar, vosek, sveče, sir, volno, predivo in drugih reči, ki so jih darovali Devici Mariji za njeno novo hišo. In to ubogo nespametno ljudstvo so razdelili tam v petero velikih gruč in vsaki gruči je pridi¬ gal hkratu po en far. En far se je bil nad kmeti strašno razkačil in jih je zmerjal z bestijami, ker si niso bili čevljev sezuli, kajti, je rekel, da stoje na posvečenem prostoru, Marija Devica da je ho¬ dila tam itd. O takih in enakih babjevernih in norih bogo- služenjih bi lahko napisal celo knjigo. Kaj takega bi bili stari, pobožni in učeni škofje ne dovolili, temveč kratkomalo tako babjeverstvo in krivoverstvo prokleli ter odpravili*. Vse kakor danes!. Kaj se je pač spremenilo v teh tristoletih? Kaj ni ravno te dni romala velika množica ljudi iz slovenskih krajev v Lurd? Kaj ni vražje in praznoverstvo še tako razširjeno po naši domovini, da ravno na tem babjeverstvu sloni največja slo¬ venska politična stranka? Kar je veljalo pred tristo leti, velja tudi danes; edini resni sovražnik srednjeveške teme, ki še dan¬ današnji kakor mora leži nad našo slovensko do¬ movino, je izobrazba, je knjiga. To je spoznal Trubar takoj ob začetku svojega boja. Kako veli¬ kanskega dela se je lotil Trubar s pisanjem prve slovenske knjige, je lahko razumeti. Književnega slovenskega jezika takrat sploh ni bilo. V nekem pismu britko toži Trubar, za koliko pojmov in stvari da ne ve slovenske besede. Naravno! Pred njim so se brigali katoliški duhovniki za vse drugo nego za izobrazbo ljudstva. Ko je škof Hren s po¬ močjo države pokončal vse kar je lepega in zdra¬ vega rodila reformacija, so duhovniki grmeli proti šolam, češ, da bi ljudje brezverske knjige brali, če bi se brati naučili. Ta strah je razumljiv; ljudje bi brali, drugih knjig pa takrat sploh ni bilo nego takoimenovane krivoverske. Žalski župnik je še leta 1750, torej ravno dvesto let po rojstu prve slovenske knjige, rotil duhov¬ nike, da naj se ne brigajo za pisanje in branje, temveč da naj uče mladino zgolj krščanski nauk, kajti, pravi, luteranov bi sploh ne bilo če bi se ljudje brati in pisati ne učili. Leta 1582 je izdal Trubar ves Novi testament svetega pisma in tam piše v predgovoru: «Vsemje znano, da pred štiridesetimi leti (1550 prva knjiga) ni bilo nobenega pisma še manj pa knjige v na¬ šem slovenskem jeziku; zakaj mislili so, da sta slo¬ venski in ogrski jezik tako groba in barbarska, da se jih ne more ne pisati ne brati*. Nato pripove¬ duje kako imenitno, da se je razvila protestantska literatura v slovenskem jeziku ter pravi: «Teh knjig ne bero samo v mestih, kjer imajo šole, temveč bero jih tudi z velikim poželjenjem in veseljem po vaseh kmetje in njih otroci kljub papeževi prepo¬ vedi .iz knjige se toliko nauče, da znajo svoje nauke tudi sami proti papistom zagovarjati in braniti*. Seveda je bilo treba veliko truda, navdušenosti in naravnost nadčloveške nesebičnosti, da je to mlado drevo slovenske kulture obrodilo sad. Tru¬ bar sam je časih, posebno od začetka, obupaval. Vse je ležalo večji del na njegovih ramah; na svoje sodelovalce se v mnogih slučajih ni mogel zanašati, nekateri so mu naravnost ovire delali. Tako n. pr. ljubljanski protestant Klombner. ki ga je naravnost obrekoval in črnil pri baronu Ung- nadu, zaščitniku in podporniku slovenske knjige. Trubar je pisal nekoč svojemu hrvaškemu sode¬ lavcu Stefanu Konzulu, da ne hrvatske, ne ciril¬ ske, ne slovenske knjige ne gredo kakor bi bilo treba ter da bodo iz njih škerniceljne delali in ribe vanje zavijali. To se je pozneje seveda spre¬ menilo in knjige so se čudovito hitro razširjale po vsem Slovenskem. Protireformatorji s škofom Hrenom na čelu so rabili dolgo časa in obilo truda, da so do korenine uničili delo Trubarja in njegovih sobojevnikov. Trubarjevo življenje je bilo neprestanega dela in boja. Rojen na Rašici na Dolenjskem 8. junija 1508. Kot 13 leten učenec pride na Reko, (1521) od tam v Solnograd in na Dunaj. Kruh si je slu¬ žil s petjem. Tam se seznani s Petrom Bonomom, poznejšim škofom tržaškim, h kateremu je prišel v Trst leta 1527. Sprejel ga je kot dobrega pevca, posvetil ga je za duhovnika ter mu dal 1. 1530 DELAVSKI LIST kaplanijo v Celju. Pozneje je prišel v Laški trg in od tam v Loko pri Radečah na Dolenjskem. Med tem je začelo posezati reformacijsko gibanje tudi v slovenske pokrajine. Posebno v Trstu in v Ljubljani so se začeli zbirati in oglašati prvi pro¬ testantje. Že leta 1530, ko je bil Trubar v Celju, je de¬ želni glavar kranjski, Iv. Kocijanar. izdal razglas proti protestantom. Leto nato je prišel Trubar v Ljubljano kot slaven pridigar proti izprijenosti v cerkvi in proti celibatu, dokler mu ni škof Krištof Ravbar prepovedal pridige v stolni cerkvi. Kranjski stanovi so mu nato dali špitalsko cerkev na raz¬ polago. Tam je pridigal do 1. 1540. Njegovi nauki so imeli tak vpliv, da je boljši del duhovščine začel prestopati na stran reformacije. Leta 1540 je pa bil Trubar na kraljevo povelje izgnan iz Ljubljane; dve leti pozneje pa ga je škof Kocijanar spet poklical iz Loke v Ljubljano. Leta 1544 pa je postal ljubljanski škof Urban Taksov, prijatelj Ignac Lojola, ustanovitelja jezuit¬ skega reda; vendar sta tam pridigala Trubar in protestant Paul Wiener, ki se je bil že oženil. Ampak ko so se začeli ženiti tudi drugi duhovniki in ko je škof — ki ga skoro nikoli ni bilo v Ljub¬ ljani — zvedel da obhaja Trubar v obojni podobi (vino in kruh) očitni znak luteranstva — je izdal leta 1547 ukaz, da naj primijo in zapro vse glavne protestante; tudi Trubar je bil med temi. Nekatere so res zaprli, Trubar pa je bil na svoji fari Št. Jernej na Dolenjskem (takrat je bilo redko, da je župnik pogledal na svojo faro) in je od tam skri¬ vaj odšel v Trst. Tukaj je v mestu in okolici slovensko pridigal. V Ljubljani so preiskali njegovo hišo in vse knjige sežgali. Leta 1548 se je vsled prošnje kranjskih deželnih stanov vrnil v Ljubljano. Mesta so bila kmalu po večini protestantska, začelo pa se je že gibati ljudstvo po deželi — in takrat je postalo gibanje res splošno in narodno. Kralj Ferdinand je začel ob tistem času prega¬ njati voditelje protestantov. Trubar je moral bežati na Nemško kjer je dobil službo pridigarja v Ro- tenburgu. Nekaj predikantov je pač še ostalo v do¬ movini, toda vodilnega duha ni bilo. — In sedaj se je zgodilo največe in najpomembnejše delo slo¬ venske reformacije, eno izmed naj večjih del sploh v zgodovini slovenskega naroda. Trubar ni mogel govoriti svojemu ljudstvu zato je pisal — pisal mu je v tistem zaničevanem jeziku zaničevanega ljudstva o katerem se je sploh sodilo, da ni za pismeno rabo. Leta 1550 je bil ta naš jezik povzdignjen med književne jezike, izšla je prva slovenska knjiga; izšla je daleč v tujini, v nemški Tibingi; pisana je z nemškimi črkami, podpisan pa ni ne pisatelj ne tiskar. Trubar se je imenoval na nji «Philopatridus Ulyrikus (ilirski domoljub) tiskar pa Jernej Škrjanc s Šedmograškega. Trubar se je bil med tem oženil; leta 1552 seje preselil v Kempten. Započeto delo je nadaljeval s vso svojo energijo. Nič ni pomagalo, da je škof Taksov sam šel pridigovat po kranjskih mestih. Ves boljši del duhovščine je prestopil k protestan¬ tizmu. Tej se je polagoma pridružilo tudi plemstvo, ki se je še dobro spominjalo zadnjih kmečkih puntov in je torej vsako večje ljudsko gibanje gle¬ dalo z nezauplivimi očmi, posebno še zato, ker so kmetje ob zadnjem puntu 1. 1525 poleg drugega zahtevali tudi, da naj se odpravi davek na odpustke in nova desetina, ter da naj občine svobodno vo¬ lijo svoje župnike. Ko je kranjsko plemstvo istega leta poslalo svoje zastopnike v Augsburg na državni zbor, se je še pritoževalo «da so v deželi velike zmešnjave, ki so jih največ zakrivili predikantje, ker da govore na prižnicah napačne stvari katere bolj zavajajo k puntu, nemiru in brezverju, nego k edinosti.* Iz te pritožbe se vidi jasno, da je versko in socialno gibanje v šestnajstem stoletju v tesni zvezi med seboj, ker je oboje izraslo iz istih nadvse žalostnih ekonomičnih, političnih in etičnih razmer, iz bede, nezadovoljnosti in nevednosti ljudstva ter iz skrajne izprijenosti vladajočih stanov. (Konec prih.) Sodrugi! Somišljeniki! e „ 'Delavski List ^ANTON CECH * TRST - Ulica Fonderia št. 12. žiiaili dalmatinski! in istrskih vin & Maršale, Vermuth, i. t. d. sf Iz; stranke. Krajevna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Dobravljah je imela v pondeljek dne 8. junija svojo prvo sejo zaupnikov. Navzočih je bilo 15 starih za¬ upnikov in 5 novih je pristopilo. Sklenilo se je plačevati razun mesečnih 10 vin. strankinega davka tudi posebno mesečno svoto za krajevne domače potrebe in v svrho razširjanja socialističnega časopisja. Izvolilo se je 7 članov v odbor krajne organizacije in dva zastopnika v glavni odbor okrajne organizacije v Gorici. Deželno konferenco jugoslov. soc. dem. stranke v Istri sklicuje podpisani na ne¬ deljo dne 21. junija t. 1. v prostorih Arco Romano v Pulju, s sledečim dnevnim redom; 1.) Poročilo. 2.) Prihodnje deželnozborske volitve v Istri in naša stranka. 3.) Organi¬ zacija in taktika. 4.) Raznoterosti. Sodruge in organizacije, ki mislijo udeležiti se te konferenco prosimo, da nam to naznanijo v najkrajšem času. Konferenca je zelo važna. Vsa pisma in naznanila naj se blagovoli poslati na naslov Jos. Petejcm, Pulj Arco Romano. Politični odbor deželne organizacije jugoslov. soc. dem. stranke v Istri. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. =i£ Fran Cantoni ■ Trst —= ul. Barriera vecchia št. 23 31 Velika zbirKa manu fakturne ga tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE —L Mesesnel Antonio priporoča svojo COSTI LMO — za — rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Mrzla in gorka jedila vedno na zazpolago. Poslrežba točna. Cene zmerne. 0= 33 Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delte Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. = »*" Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. < - n = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER_LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. C ent* zmerne. N°x° pogrebno društvo ~\ Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ ===== Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne 'ODSTO. ur i s .\c;.\rvi TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d.