SEDMO ČUDO Maja Šibila, 3. b Glasilo učencev OŠ Dušana Flisa Hoče, januar 2017 1 Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Urednica: Danijela M. Vukmanič Šolska ulica 10 Namestnica urednice: Lucija Golob 2311 Hoče Urednik naslovnice in mentor likovnim ustvarjalcem: Albin Lorber Soustvarjalci: učenci pri novinarskem Šolsko leto: 2016/2017 in likovnem krožku, učenci centralne in Izdano: januar, 2017 podružnične šole Reka CICIČUDO — priloga Sedmega čuda, glasilo razredne stopnje RAZREDNA STOPNJA—matična šola Hoče, podružnica Reka Mentorici: Vlasta Smrdel, Lidija Šoštaric 2 1.DEL Če si človek dobro organizira delo, potem zmore vse.................................................5 Izgubljeni v ZOO-ju...............................................................................................7 Kako zanimivo.......................................................................................................8 Mladi arhitekti.......................................................................................................9 Športni dan.........................................................................................................10 Naravoslovni dan - Kamnine................................................................................11 Naravoslovni dan na temo Empirične preiskave....................................................12 Utrinki v slikah....................................................................................................13 Božično vzdušje mladih in odraslih.......................................................................15 "Gori!".................................................................................................................15 Ekskurzija v avstrijski Gradec...................................................................................16 Predbožični Gradec..............................................................................................18 Ekskurzija na Dunaj.............................................................................................20 Ekskurzija na Dunaj - Rezultati ankete.................................................................21 Karierna orientacija.............................................................................................22 Akcija zbiranja hrane za Azil................................................................................22 Akcija zbiranja zamaškov za Tjašo in Marka.............................................................23 Potep po prestolnici.............................................................................................24 Promet danes......................................................................................................25 Pa ne še tega uničiti, prosim!...............................................................................26 Tekmovanje mladina in gore 2016/17..................................................................27 Vzgoja za zdravje.................................................................................................28 Eko frajerji in eko frajerke.........................................................................................29 Za en dan smo postali lesarji.....................................................................................31 Odkleni svoje srce in podari nasmeh .......................................................................32 Ura s pravljičarko Vesno Radovanovič......................................................................33 Športni dan v oktobru...............................................................................................34 Natečaj top 100 nemških znamenitosti.....................................................................35 2.DEL KONS..........................................................................................................................36 Svet, v katerem želim živeti...................................................................................... 37 Smisel do življenja......................................................................................................39 3 Težko življenje............................................................................................................40 Vnukec........................................................................................................................41 Ljubezen.....................................................................................................................42 Življenje......................................................................................................................43 Ljubezen.....................................................................................................................44 Moj lajf.........................................................................................................................45 Moj cilj.........................................................................................................................46 Moj spomenik.............................................................................................................47 Moj cilj........................................................................................................................48 Tinček pripoveduje.....................................................................................................49 Tone Partljič- življenjepis skozi rime.........................................................................50 3.DEL- CICIČUDO HOČE Moja družina........................................................................................................52 Spoznavamo poklice.............................................................................................53 Mladi pesniki........................................................................................................54 Pesmi, 5. razred....................................................................................................55 Moja domišljijska šola..........................................................................................56 O zajčku, 2. razred ...............................................................................................57 Anketa, 3. a..........................................................................................................58 Mladi člani rdečega križa......................................................................................59 Promet danes.......................................................................................................60 Sprehod po Mariboru............................................................................................61 Obisk VDC Sonček.................................................................................................62 Jaz kot voznik—Jumicar........................................................................................63 Mladi umetniki se predstavljajo............................................................................64 4. DEL- CICIČUDO REKA Uganke, 3. d..........................................................................................................66 Včasih smo pesniki in včasih slikarji, 3. d...............................................................67 Mavrica naših želja................................................................................................68 Besedila, 4. c.......................................................................................................70 Dobri možje s spremstvom....................................................................................71 Praznični december..............................................................................................72 4 (r n "Če si človek dobro organizira delo, potem zmore vse" Šole ne sestavljamo samo učenci, učitelji in starši, ampak tudi drugi pedagoški delavci. Nanje se lahko obrnemo z različnimi vprašanji. Odgovore na vprašanja lahko dobimo pri svetovalnih delavkah in specialnih ter socialnih pedagoginjah na naši šoli in ena izmed njih je specialna pedagoginja Edita Belak. Svoje delo opravlja že več kot trideset let in ima na tem področju zelo veliko izkušenj. Da bi še mi vsi pobižje spoznali njeno delo, sem z njo opravila kratek intervju. Ali mi lahko poveste, katera področja zajema vaše delo kot specialna pedagoginja? Kar veliko jih je. Od tega, da delamo z učenci in učitelji, do tega, da sodelujemo z zunanjimi ustanovami kot so zdravstvene, socialne, svetovalni centri, Dispanzer za otroško in mladostniško psihiatrijo in Zavodom RS za šolstvo. Učenci se ravnamo po šolskem urniku. Kako poteka vaš urnik, vaš delovnik? Moj urnik je podoben učiteljevemu in učenčevemu. Od pol osmih do dveh sem v šoli in med tem časom izvajam ure, v katerih obravnavam posamezne učence oz. delam z učenci. Ure izvajam tudi z otroki v vrtcu in na podružnični šoli v Reki. Ob tem pa je potrebno tudi marsikaj zapisati. Vaše delo zajema veliko področji. Kaj vse kot specialna pedagoginja sploh počnete? Delam z učenci s posebnimi potrebami, z nekaterimi že tudi v vrtcu, tako da se moje delo z otroki začne že zelo zgodaj. Ko vzgojitelji ali učitelji spoznajo oziroma pri katerem otroku opazijo kakšno težavo, sedemo skupaj in naredimo načrt, kako otroku pomagati ali kam ga skupaj s starši napotiti. Nato otroku nudimo npr. dopolnili pouk, individualne ali skupinske ure, zanj pripravimo tudi program. Ob tem se sestanemo s starši tega otroka, delamo diagnostične preglede ter starše in učence napotimo v svetovalne centre ali druge institucije. Ko učenec dobi odločbo, začnem izvajati z učenci ure. Za uspešnejše delo uporabimo različne pripomočke in vaje, med letom izvedemo tudi evalvacijske sestanke. Skoraj dnevno se pogovarjam z učitelji o napredku in težavah, ki jih posamezni učenec 5 Ali menite, da so specialni pedagogi in pedagoginje preveč obremenjeni z vsemi nalogami, ki bi jih morali opravljati? Vsi smo v današnjem času, sploh v šolstvu, zelo obremenjeni ne glede na delo, ki ga opravljamo. Včasih bi si želeli več časa, da bi delali tiste stvari, ki bi jih še želeli opraviti, ampak nam zanje zmanjka časa. Če si pa človek dobro organizira delo, potem zmore vse, no skoraj vse. Kdo se k vam najpogosteje obrača po nasvete in v kakšnih primerih? V začetni fazi prepoznavanja otrok s posebnimi potrebami največkrat pridejo po nasvet učitelji, pa tudi starši. Včasih sem vabljena k pouku, kjer opazujem otroka s težavami in potem svetujem, na kakšen način mu lahko nudimo pomoč. Kakšne so posebne potrebe otrok, s katerimi delate, in katerih otrok je največ? Posebne potrebe otrok so zelo različne. Učenci imajo težave pri govoru, pri branju, računanju, imajo težave s pozornostjo, s spominom, priklicem podatkov. Nekateri izmed njih so gibalno ovirani - imajo težave pri gibanju. Imamo tudi učence, ki imajo težave s sluhom, ne sliši vseh glasov v besedah. Imeli smo tudi učence, ki so bili zelo slabovidni, ampak so bili kljub temu zelo uspešni. Največ je otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Veliko pa je tudi otrok z govorno-jezikovnimi težavami. Moram pa poudariti, da imajo vsi učenci, ki imajo kakšne težave, tudi veliko močnih področij, saj so dobri športniki, igralci, glasbeniki, so družabni in večkrat tudi oni pomagajo drugim. Zakaj ste se odločili za ta poklic in kaj vam pomeni biti specialna pedagoginja? Kaj pa vem. To sem si zbrala. Pred dolgim časom sem čutila, da je to moje poslanstvo, da bi rada delala z otroki, ki potrebujejo nekaj več. Svoje delo imam rada in pri njem uživam. Komu bi priporočili opravljanje tega poklica in zakaj? Vsakemu, ki ima čut do otrok. Vsakemu, ki ima željo, da nekomu pomaga in da se zna dela lotiti profesionalno. Torej, da ti ni otrok samo simpatičen, ampak da se znaš postaviti zanj in z njim načrtuješ realne cilje in da ob tem otrok uporabi vse svoje zmožnosti. Lana Levar, 9. a 6 IZGUBLJENI V ZOO-JU !!!! V torek, 11. 10.2016 , smo se vsi 7. razredi zbrali pred športno dvorano z velikim veseljem, saj nas je čakal naravoslovni dan v ZOO Ljubljana. Vsi smo se borili za mesto v zgornjem nadstropju dvonadstropnega avtobusa, a je to uspelo samo enim, seveda so kot vsakič to bili fantje. Mogoče si mislite, da se je dolga pot vlekla kot jara kača, ampak to ni res. Prav nasprotno! Na avtobusu smo doživeli nekaj najboljših trenutkov. S šalami, igricami in pogovarjanjem smo si naše dolgo potovanje popestrili. Nato je sledil najbolj ne zanimiv in utrujajoč del dneva in to je bila..... hoja po živalskem vrtu z učiteljico. Dosti razlage in učnih listov, vse to ne zveni mamljivo. Ko pa nam je povedala, da bomo imeli možnost tudi dve živali pobožati, me je zadelo kot strela z jasnega TAM BODO KAČE IN PAJKI! Saj kač se ne bojim, ampak pajki mi ne dišijo najbolj. Pred mano se je pojavil mali kosmatinec. Imela sem željo premagati strah in zato sem poskusila... poskusila sem zadržati dih in se ga dotakniti. Bil je čuden občutek. Mogoče ne boste verjeli, ampak USPELO MI JE! Ob 11.00 pa smo imeli čas samo zase - lahko smo si ogledali vse druge živali in se sprehodili po živalskem vrtu in tukaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Izgubili smo se sami v zoo!! Z nami so bile le živali, a s pomočjo zemljevida smo se vrnili na začetek, kjer pa smo si za lep konec dneva kupili spominek. Vožnja z avtobusom nazaj domov je minila celo prehitro in dan je bil nepozaben. Vesela sem, da sem ga doživela. Ajna Gutic, 7.a KAKO ZANIMIVO!? V petek pred počitnicami smo se z avtobusom odpravili proti Mariboru, natančneje v Hišo eksperimentov. Končno smo prispeli in smo se morali razdeliti, kar pa nam nekaterim ni bilo všeč, saj nismo mogli biti z našimi razredničarkami. Kljub vsemu smo si ogledali Maribor, ustvarili elektriko iz limon in krompirja, se igrali z zanimivimi izumi, izdelali snov podobno biomasi, reševali učne liste in se prav prijetno zabavali. Na koncu smo le dočakali vsak svoje sošolce in prijatelje, ko smo bili skupaj na predavanju o iluzijah. To se je vsem zdelo najbolj zanimivo. Po prijetno preživetem dopoldnevu smo se veseli odpeljali nazaj proti Hočam. Ko pa smo prispeli do šole, smo se poslovili in veselo odšli na počitnice. Sara Sobočan, 7. a 8 KULTURNI DAN: ARHITEKTURA V petek, 28. 10. 2016, je na naši šoli potekal kulturni dan. Vsebina kulturnega dne je bila arhitektura. Na spletu sem se seznanila s pomenom besede arhitektura. Je umetnost in znanost o načrtovanju človeških gradenj. Z arhitekturo je zelo tesno povezano gradbeništvo. O tem nas je poučil učitelj Albin Lorber, ko nam je v razredu povedal, da bomo kot gradbeniki iz lesa ustvarjali poljubne gradbene mojstrovine. Tako smo nekateri gradili hiše, nebotičnike, mostove, povezane zgradbe itd. Ena od nalog je od nas zahtevala tudi to, da zgradimo objekt, ki bo višji od nas. Nekaterim je to uspelo, nekaterim pa ne, saj se je marsikomu objekt porušil. Pač premalo arhitekturnega znanjaJ Ko so se naši spretni gradbeni prstki že utrudili, smo izdelke razstavili in pospravili v škatle. Dan smo zaključili z ogledom filma, ki je govoril o različnih vrstah gradnje širom sveta. Tako smo videli gradnjo drevesne hiške v pragozdu, kako je v preteklosti izgledala gradnja piramide ter gradnjo sodobnih nebotičnikov. Kulturni dan smo ŠPORTNI DAN V četrtek, 6. 10. 2016, smo bili učenci 6. razreda Osnovne šole Dušana Flisa Hoče zelo aktivni. Imeli smo športni dan. Deklice smo plesale, med tem ko so dečki igrali odbojko. Po končanih dejavnostih smo imeli skupno malico. Ko smo se okrepčali, smo se odpravili na razstavo kamnov in mineralov, kjer smo imeli kratko predstavitev. Po končani predstavitvi smo lahko kamne in minerale tudi kupili. Največ učencev je kupilo po dva izdelka. Po nakupovanju smo na šolskem igrišču igrali nogomet in igro Med dvema ognjema. Igri je sledil pohod do Križne kapele, kjer smo se posladkali in odpočili ter se nato vrnili v šolo. Preživeli smo čudovit družabni dan. Tajda Buser in Nina Lorber, 6. a 10 NARAVOSLOVNI DAN - KAMNINE V torek, 11. 10. 2016, smo 6. razredi imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Slovensko Bistrico na grad. Tam smo izdelovali fosile in si ogledali grad. Zgodilo se je tako: 8.20 - cel 6. a, 6. b in 6. c smo v grarderobi in se obuvamo. Nato pride do nas učiteljica in nam pove, da moramo stati zunaj, da nas prešteje. Pokliče 6. b in dobimo se zunaj. Seveda so nakateri malo naglušni in ne slišijo učiteljice ter se iščejo. Končno smo vsi in reditelji nam razdelijo malico. Učiteljica določi 14 učencev, ki gredo v kombi, ostali 4 pa gredo na avtobus. Peljali smo se 10 minut do Slovenske Bistrice. Ko smo prispeli, smo punce in nekaj fantov šli z A razredom izdelovati fosile, preostali fantje pa so skupaj z C razredom šli na ogled gradu. Izdelovanje fosilov je bilo zelo zabavno. Izdelali smo jih iz mavca, in sicer tako: najprej smo iz gline naredili kalup in vanj odtisnili školjke, potem smo zmešali mavec in vodo ter vlivali zmes v kalup. Ker smo morali počakati, da se naš fosil posuši, in ker je bil že čas, smo se odpravili na malico v sosednjo sobo. Pojedli smo sendviče in še kakšno sladkarijo, na kar je bil čas, da se zamenjamo - A gre na grad, C pa izdelovati fosile. Pred vhodom na grad sta čakali vodički in nam razložili, da si bomo najprej ogledali zgodovino gradu, potem pa bomo rabili liste z vprašanji, saj si bomo ogledali zbirko fosilov. Najprej smo si ogledali^ največjo dvorano, Viteško dvorano. Vodička nam je predstavila zgodovino gradu. Šli smo naprej v pogovorno dvorano, v kateri razen vhoda ni bilo nobenega vidnega izhoda. Potem pa smo ugotovili, da je na koncu prostora skriven vhod ali izhod. Šli smo po tej skrivni poti in prišli do stalne zbirke. Tako smo hodili po sobah in si ogledovali razstave. Na koncu smo prišli do sobe s fosili in minerali. Tam je bilo kar nekaj zelo lepih fosilov, mineralov in kamnin. Odgovorili smo na vprašanja na učnih listih in šli počasi do sobe, kjer smo malicali saj smo tam pustili naše nahrbtnike. Vzamemo nahrbtnike, potem pa še gremo na še eno razstavo, na kateri so kozarci iz pohorske glažutarne. Pogledamo si kozarce in gremo še v eno sobo, v kateri rešimo še zadnja 3 vprašanja, na katera nismo vedeli odgovora. Malo pred odhodom smo si še vzeli svoje fosile, nato pa smo se odpravili proti kombiju in avtobusu. Spet smo se nazaj peljali 10 minut in spet prišli do šole pred avtobusom. Počakali smo avtobus in ko je prišel, smo lahko odšli na kosilo in domov. Tako se je končal naš naravoslovni dan. Imela sem se lepo. Odkar sem videla toliko fosilov in sem izvedela toliko o zgodovini gradu, si želim postati arheologinja. To se mi zdi zelo zanimiv poklic. Upam, da bom v tem uspela. Nuša Ornik, 6. b 11 NARAVOSLOVNI DAN NA TEMO EMPIRIČNE PREISKAVE V torek, 11. 10., smo 8. razredi naše šole imeli naravoslovni dan. Tema naravoslovnega dne so bile empirične preiskave. Ko sem prvič slišala naslov našega naravoslovnega dne, me je takoj zgrabilo zanimanje, kaj to sploh je in kaj to pomeni. Sprva sem mislila, da gre za preiskave o živalih. V nadaljevanju pa smo vsi ugotovili, da gre v bistvu za anketo o prehrani na naši šoli. Ko smo prišli v šolo, smo se najprej vsi zbrali v učilnici za fiziko. Razdelili smo se v tri skupine. Znotraj teh skupin pa smo se razdelili v še več manjših. Na podlagi pridobljenih podatkov smo si zastavili vprašanja. Najprej smo si razdelili delo in vsaka skupina je naredila tabelo in na koncu še diagram. Podatke je bilo zelo težko obdelati v tako kratkem času. Na srečo smo pravočasno končali. Po obdelavi podatkov smo odšli v računalniško učilnico, kjer nam je učiteljica Vesna Mrkela razložila, kako razporediti le-te v grafe. Videli smo nekaj že znanih tehnik ter osvojili nekaj novih. Ko smo končali naše delo v računalniški učilnici, smo odšli nazaj razrede, kjer smo v skupinah skupaj odgovorili na vprašanja, ki smo si jih prej postavili ter pogledali grafe, ki jih je naredil posamezni član skupine. Po pregledu in še zadnjih popravkih so sledile predstavitve posameznih skupin. Videli smo različne grafe, različne zapise podatkov in različne predstavitve. Ob koncu predstavitev so nam učiteljice dale še zadnjo nalogo. Morali smo odgovoriti na anketo v spletni učilnici naše šole, ki pa je seveda govorila o prehrani. Kot dodatno delo smo lahko naredili še svoje empirične preiskave, ki pa bodo od nas zahtevale veliko dela. Ta dan je bil zelo zanimiv, poučen in vsi smo se zelo zabavali. Z veseljem bi ga ponovila in upam, da bo še kdaj podoben naravoslovni dan. Mislim, da bi se vsi strinjali z mano. Pia Beranič, 8. b 12 H 1 m IMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIMIIM 1 1 E 1 I I TEHNIČNI DAN- 19.11.2016 UTRINKI V SLIKAH 6. RAZREDI: Ustvarjanje voščilnic in ikeban- božičnih aranžmajev 1 I 1 1 I I 1 1 I I 1 1 I I 1 1 I I 1 Z veseljem so se vrgli v delo ter pokazali svojo ustvarjalnost. I 1 1 I I 1 1 I I 1 I I 1 1 1 I I 1 1 I I 1 I I 1 1 I ... in se izkazali s končnimi izdelki. I I I 1 1 1 BJ[MI[MI[MI[MI[MI[MI[MI[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MJ[MIB^ 13 I I I 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 9.razred: obisk srednje šole za gostinstvo in turizem Najprej so nas v teoriji popeljali v svet gostinstva in turizma. .za tem pa nagradili še naše brbončice. Zbrala: Lucija Golob, 9.b I I I 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ehimiimiimiimiimiimiimiimiimiimiimi 14 BOŽIČNO VZDUŠJE MLADIH IN ODRASLIH V sredo, 21. 12. 2016, je v kulturnem domu potekal Novoletni koncert, ki se je začel ob 18 uri. V programu so nastopili talentirani učenci osnovne šole Dušana Flisa. Staršem, starim staršem, prijateljem in drugim so se predstavili učenci, ki pa so sodelovali v pevskih zborih ali pa nastopili v manjših skupinah ali posamezno. Zapeli so nam trije pevski zbori z nadarjenimi solisti, ostali učenci so nam pa tudi zaplesali ali zaigrali na svoj inštrument. Ob koncu koncerta so nas presenetile tudi učiteljice, ki so zapele pesem Rock my j soul, kasneje pa so se pridružile tudi mladinskemu pevskemu zboru ob petju pesmi Bel božič. Večer se je končal s obdaritvijo zborovodkinje Maje Paulič in vseh nastopajočih. » Gori! « Zala Leskovar, 9. b Bilo je pri uri matematike. Mirno smo reševali naloge, ko je kar na enkrat j zazvonilo. Ravnatelj je sporočil: » V kleti je prišlo do požara, zato prosimo, da se odpravite na igrišče. To storite mirno, saj je samo vaja.« Mirno smo odšli na igrišče, kot nam je bilo naročeno. Že smo zaslišali gasilske sirene in zagledali gasilce, ki so gasili šolo. Čudno nam je bilo, da je ves ta cirkus samo zaradi ene evakuacijske vaje. Navdušeno smo se pogovarjali, saj nam je odpadla skoraj cela ura pouka. Kmalu pa nas je kar pošteno zazeblo. Zato smo se odločili, da se malo razgibamo. Igrali smo se igro »Raz-par-či« in se prijetno ogreli. Zabavali smo se kot majhni otroci, nakar sem opazila zanimivo dogajanje, ki i je bilo v projektu z evakuacijo. Zagledala sem sosošolca, ki so ga reševali iz učilnice. Povedala sem drugim in nasmejali smo se do solz. Česa takega v prejšnjih evakuacijskih vajah ni bilo. Kmalu za tem smo poslušali še ravnateljev in gasilčev j govor, ki pa ga nismo mogli dobro slišati, saj ni bilo mikrofona, mi pa smo bili čisto v ozadju. Za tem smo se počasi odpravili nazaj v šolo, se preobuli in odšli na malico. Mislim, da si bomo to evakuacijsko vajo zelo dobro zapomnili. Še posebej zaradi reševanja učenca iz učilnice. Sara Sobočan, 7. a Ekskurzija v avstrijski Gradec 07. 12. 2016 smo se učenci turistične vzgoje odpravili v Gradec z učenci 7. razreda, ki obiskujejo izbirni predmet nemščino. Pridružili smo se jim učenci 9. razredov (Jan, Nikola in Angela). Po pouku smo se odpeljali z avtobusom v Gradec. Vozili smo se približno 1 uro. Na avtobusu so nam učenci opisali veliko znamenitosti ter značilnosti Gradca. Ko smo prispeli, smo vzeli nahrbtnike iz avtobusa. Nato smo se z zobato železnico popeljali zelo visoko, na vrh mestnega griča in od koder smo imeli zelo lep razgled na Gradec. Nato smo imeli kratek odmor za malico iz nahrbtnika. Potem smo se sprehodili do Urnega stolpa. Nazaj v mesto smo se nato odpravili z zelo hitrim ter zanimivim dvigalom, v katerem si se počutil da letiš. Ko smo prispeli, smo se slikali in nadaljevali pot mimo dveh pomembnih znamenitosti Otoka na Muri in Hiše umetnosti do božičnega vlakca, s katerim smo se popeljali po središču mesta. Z vlakcem smo se naokrog vozili okrog 15 minut, mimo vseh božičnih točk v mestu. Pozneje smo se sprehajali po glavnem mestnem trgu Gradca, kjer je bilo veliko trgovin in božični sejem z bogato ponudbo. Super je bilo, ker smo si jih lahko tudi ogledali, saj smo imeli približno 1 uro prostega časa. Med prostim časom sva se z prijateljem Nikolo odločila, da bova probala hrano, ki so jo ponujali na stojnicah. Najprej sva si naročila vaflje z Nuttello, ki so bili zelo okusni, nato pa sva si naročila še eno pico. Ko sva pojedla, sva se odločila, da bova malo pogledala po trgovinah. Moja najljubša trgovina, ki sva si jo ogledala, je bila trgovina Red Buli, saj je bilo v trgovini zelo veliko zanimivih stvari, ki jih v Sloveniji ni. Ko sva vstopila, sva že takoj na stropu zagledala ogromno formulo. Trgovina je bila zelo lepo urejena, videla sva tudi Nike natikače, ki so stali več kot 100 eurov, malo stavbo na polici, ki je bila zgrajena iz Red Buli pločevink in zelo veliko oblačil. Jaz in Nikola ne znava ravno najbolje nemško, ampak če bi znala, bi nama bilo zelo lažje komunicirati z drugimi, saj sva morala govoriti angleško. Ampak je bila težava tudi, ker veliko ljudi ni znalo govoriti angleško. Ko smo končali z ogledovanjem trgovin, smo si ogledali se najino najljubšo stvar celega izleta in to so bile jaslice zgrajene iz ledu. 1C € € € € € S € € € € € € € € € € € J € 1 Pri jaslicah smo se nato tudi slikali ter se odpravili do trga, kjer smo lahko kupili zelo veliko stvari za spomin. Na koncu smo šli se v 1 EuroShop, kjer so vse stvari stale približno 1 euro. Z Nikolo sva si kupila rokavice, s katerimi lahko uporabljaš tudi telefon. Počakali smo, da so si vsi kupili to kar so hoteli in se odpravili nazaj k avtobusu. Zelo lep vtis so na naju pustile vse zanimivosti mesta, saj bova tako vedela dosti več stvari o Gradcu, kot pa drugi, ki ga niso obiskali. Midva bi mlajšim učencem svetovala, da je zelo dobro znat več jezikov, saj če greš kam v tujino boš znal komunicirati z drugimi ljudmi in se boš tudi lažje znašel. Pri pouku nemščine smo se v prejšnjih letih odpravili tudi v čokoladico Zotter in na Dunaj in zmeraj je bilo super. Upam, da bomo tudi v srednji šoli večkrat šli na takšne ekskurzije, kot je bila ta. Jan Serčič, Nikola Popovski, 9.a Mentorici: Maja Debeljak, Jelka Zamuda Slikovni material: Maja Debeljak 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 «V Predbožični Gradec Učenci, ki se učimo nemščino, smo se pod mentorstvom učiteljice nemščine Maje Debeljak z avtobusom odpravili v avstrijski Gradec. Pridružili so se nam tudi učenci izbirnega predmeta turistične vzgoje pod mentorstvom učiteljice Jelke Zamuda. Na avtobusu smo tako imeli vodenje in predstavitev Gradca, ki so ga za nas vse pripravili učenci turistične vzgoje. V ta namen sva z Maticem zapisala intervju. 1. KAJ VSE STE SI OGLEDALI? Na začetku smo se popeljali na vrh Grajskega griča z zobato železnico, nato smo si ogledali znamenitosti: Urturm, Japonski paviljon in drugo. Iz ptičje perspektive smo videli tudi Murinsel (otok na Muri), Kunsthaus ( hišo moderne umetnosti), po spustu z Grajskega griča z dvigalom vklesanim v skalo, smo se mimo teh dveh znamenitosti tudi peš sprehodili. Prečkali smo most, na katerem so zaljubljenci s ključavnicami zaklenili svojo ljubezen. Pot * "nas je vodila do glavnega trga ali Hauptplatz-a. Na tem se nahaja mogočna mestna hiša, na kateri se v božičnem času na pročelju prikazuje adventni koledar. Trg je bil zelo lepo okrašen, pol lučk in s čudovitim božičnim drevescem. Sredi trga so bile postavljene stojnice božičnega sejma in veliko obiskovalcev. Z glavnega trga smo se z Božičnim vlakcem popeljali po vseh pomembnih postajah božičnega Gradca. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, da smo se lahko v skupinicah sprehodili med stojnicami. Nato smo si ogledali še ledene jaslice (Eiskrippe) in igro zvonov z lutkami (Glockenspiel). m 2. KAJ TI JE BILO NAJBOLJ VSEC IN KAJ NAJMANJ ? Najbolj so mi bile všeč ledene jaslice in glavni trg, najmanj so mi bile všeč lutke na igri zvonov in glasba zraven. 3.KAJ STE JEDLI NA GLA VNEM TRGU ? -Jedli smo vaflje, hot dog, pice in frankfurterice s pomfrijem in ketchapom, zraven smo seveda smo pili čaj, da smo se malce segreli, saj je bilo zelo mrzlo. 4.KAKO STE SE SPORAZUMEVALI? V nemškem jeziku in malo tudi v angleškem. 5. ALI JE BIL PREDBOŽIČNI GRADEC V SKLADU Z VASlMI PRIČAKOVANJI? Ja, bilo je še boljše! Mesto je bilo je polno lučk in obiskovalcev. Res pravo božično doživetje. V živo je še veliko boljše in lepše kot na slikah. | »»»»»»»»»¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »¿te- »«¡fe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 kgHJft «*> 0 0 «■*> <1% 0 0 «■*> <1% 0 0 0 0 <1% 0 0 0 <1% 0 0 0 «*> 0 ««> 0 «*> «*> 0 ««> 0 <1% 0 0 «■*> «*> 0 ««> 0 «*> 0 0 0 0 «*> 0 0 0 «*> 0 «il 6. KAKO JE BILO OB VRNITVI DOMOV (občutki)? Bili smo utrujeni, zadovoljni, veseli in mislim, da bi vsi tam prespali za par noči. Zaploskali smo vozniku in našim učiteljicam. Doma smo nato pripovedovali, kaj vse smo doživeli, ter kazali slike o dogodivščinah v Gradcu. Veselimo se že novih ekskurzij! Intervju pripravil Matic BBauman, 7.a odgovarjala Pia Frešer, 7.bm 5EE?lf ir-r -v. K i i > 43 Ko zagledam njegov nasmeh dobim iskrico v očeh »greje. Svet na enkrat se mi cvet. Lica zardijo zadane me kot sredino srca se mi nasmeje v srcu me kot rožnat rdeče zažarijo, kupidova puščica kot strela z levihtnega neba. Rečnik, Zala Ana Volk in Sara Kolmanič, 9. B 44 Moj lajf s* Kdo mi bo te v prihodnosti verjel ml MttHH ko sn v puberteti bil da narodno zabavne pesmi sn pel. Ni kesa, ni dnarja pa scary ni nic živimo brez pijače pa pesnimo Mozartove zvijače Kar matk bom danesZapel kar -r€k|ajbabica stara bom zdaj, zdaj posnel. Rodila me Sava, Ljubljansko polje, Navdale Triglava, me snežne kope. Samo moje pesmi pomembne so mi, za druge pa mi res mar ni. Sara Kolmanic, Neja Rečnik 9.b 45 ' Moj cilj v Življenje se živi, da se cilje osvoji. Garanje noč in dan, popelje nas do naših sanj. Lahke ni poti, ki skozi življenje vodila bi. A čeprav se zdi težko, ti na koncu poplačano bo. Četudi se sedaj smiselno ne zdi, verjemi, ne bašem ti! V življenju ti bo bolje, če boš s sabo nosil nekaj zagnanosti in volje. Maruša Korak, Zala Leskovar 9.b 46 Moj spomenik Kdo rojen naslednjih, bo meni verjel, da v mladosti veselja, pesmi sem spel. Nikoli denarja, ne bojte se nič, živimo brez njega, ko pojemo ko ptič. Kar me je mama učila, me mika v pet, in kar je spesnila, je dobro posnet. Jaka Verk, Mario Vesenjak 9.b 47 Moj cilj Jaz sem bil postavljen na svet, da se naučim živet, starši so me učili in me že kot majhnega lepo vzgojili. Moram postati junak, da bo rešen prav vsak. To je moj cilj, ki ga bom dosegel brez kril. Politike bi odstranil, in s tem nas branil. Ljudem bom pomagal živet, zato sem prišel na ta svet. Zahvalil se bom vsem, ki pomagali so mi pri tem. Žalost bo umrla, sreča pa v svet vdrla. Melani Koprek, Alen Javšovec, Laren Sedlanič 9.b 48 TINČEK PRIPOVEDUJE Danes je za nas prav poseben dan, čevprav sem zdaj zelo zaspan. Mama nam je zemljo priborila in atovo lenobo skrila. Cela dva hektarja zemlje naše, po novem spadamo med bogataše. Končno smo kulakom pokazal, kaj v resnic nam gre po glav. Zasužnili kar celo vas, smeje se jim vsak v obraz. Doba nova na pragu stoji, a njim to hudičevo smrdi. Moj ata je zdaj socialistični kulak, čeprav je bil včasih Stalinov junak. Ker pa v socializmu ni Boga, živela svoboda socialističnega naroda. Lucija Golob, 9.b 49 I TONE PARTLJIČ - življenjepis skozi rime Nas mulc je velik postal, etudi je v Pesnici ze od malih nog kraljeval Kot mali de ter se ga pos erna vzljubil več let trudil. iKo osnovnosolske^poff je vjesmci končal, zagrizeno v Mariboru s Študijem nadaljeval. I ^ A Tam je diplomiral kar 2-krat, saj ima jezike še posebej rad. Želel je vzgajati mulce male, a hitro so ga odrske deske privable. Prevzel je vodstvo Drame Ljubljana, čeprav trdi, da njegovo srce pisalnemu stroju pripada. i si slovensko ""sceno preoblikovale po svoje. In preden ga vrZeš v isti koš kot ostale, poglej kaj vse naredil "ne Štajerc" je tale! 50 CICICUDO HOCE Tia Rovcanin, 3. a 51 MOJA DRUZDNA Naša družina šteje pet članov. Mami je ime Pia. Po poklicu je pravnica. Oče je Goran in je po poklicu slavni pokeraš. Imam tudi sestro Tajo in bratca Jako. Vsi se pišemo Rovčanin. Moja sestra je stara trinajst let in hodi v sedmi b razred. Bratec obiskuje vrtec in je star tri leta. Doma imamo psa Gina in hrčka Miška, ki pa je žal že umrl. Tia Rovčanin, 3. a Naša družina ima štiri člane. Moji mami je ime Lea, piše se Štiberc. Po poklicu je prevajalka, ampak sedaj opravlja drugo delo. Mojemu očetu je ime Stanislav in se piše Šalamon. Opravlja poklic strojnega tehnika. Imam tudi brata Jana, ki obiskuje peti razred in je star deset let. Jaz sem Ana Šalamon, stara osem let in obiskujem 3. a razred. Živimo v Kotnikovi ulici 26, v stanovanjski hiši. Samo moja mama se piše Štiberc, mi trije pa Šalamon. Ana Šalamon, 3. a Jt¿tf&AOlfallSdijJhSi A ^ 52 Učiteljica nam je že v začetku šolskega leta naročila, naj vprašamo starše, če bi prišli v šolo predstaviti svoj poklic ali hobi. Prišlo ga je predstaviti že pet oseb. Med temi ni bilo mojih staršev ali sorodnikov. Zelo všeč mi je bila predstavitev Ni ki nega očeta. To sicer ni njegov poklic, vendar se s tem ukvarja. Pokazal in povedal nam je, kako nastane risanka. Pri risanki - animacija vremena je sodeloval z Miki Musterjem. Rada bi, da bi poklic Ko pridejo mame, očetje ali babice predstaviti svoj poklic v razred, mi je to zelo všeč. Vedno nam predstavijo kakšen zanimiv poklic. Spoznali smo jih že kar veliko: znanstvenico, prevajalko, programerja, policista in medicinsko sestro. Vse mi je bilo zelo všeč. Rada bi še, da bi nekdo prišel predstaviti poklic kakšnega športnika. Ana Šalamon, 3. a Danes je Vitin stric predstavil poklic policista. Mi smo začeli z vprašanji, on pa nam je odgovarjal. Nato je razdelil delovne zvezke Policist Leon svetuje. Policisti delajo podnevi, ponoči in ob praznikih. Imajo tudi veliko orožja, na primer: lisice, solzivec in pištolo. V Sloveniji imamo veliko zaporov: v Kranju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. V njih je veliko zapornikov. Ta poklic mi je zelo zanimiv in super. Liam Štraub, 3.a3 53 MAMA Imam mamo, ki mi je kupila novo pižamo. Kuha mi tudi juho, vendar v njo da vsaj eno muho Namaže mi maslo in med ter stali v kozarcu led. Speče še kruh, ki pa je zelo suh. Rada bere knjige in gleda košarkaške lige. Mama je prava zaspanka, a tudi dama - parižanka. ANA ŠALAMON, 3. a MAMA Mama je zvečer zaspana, saj dela od jutra zarana. Ko pa gre spat, si vselej sezuje dvoje copat. Doma vsi veliko kričimo, vendar se tudi veliko smejimo. Včasih se mami zdi, da smo otroci pravi froci. Zelo rada bere knjige in zraven je sladke fige. TIA ROVČANIN, 3. a mm DRUŽINA Naša družina je zelo fina. Mama se z mano uči, včasih pa z mano nori. Doma je tudi ata, okrog vratu mu je zavezana kravata. Moja psička Lola, je včasih prava trola. Mačka Džuli je debela, DRUŽINA Naša družina je kar fina. Moj očka je kar debel Tu je še moj podpis: Jaz sem Nika, in včasih tudi vesel. Nika Štesl in Matic tu je pa še moja muca Mika. Mama ni debela, Tu je tudi brat Matic, je pa lepa in vesela. ki mu pravim mali stric. 54 PRIJATELJSTVO Zgodba o prijateljstvu je taka, grenko sladka kot življenje je, polna je trenutkov lepih vsaka, le lepi naj se vtisnejo v srce. Prijateljstvo je vedno sramežljivo, a hkrati mora biti razdražljivo, prijatelji bodimo prav vsi, saj prijateljstvo v srcu plameni. Če nesreča se ti pripeti, prijateljstvo lahko pomaga ti, brez prijateljev je vedno dolgočasno, s prijatelji pa združeni smo vsi. Brez prijateljev se svet podira ti, s prijatelji pa združeni smo vsi, ko dobro se razumeš z nekom, spoznaš, da prijatelja imaš. S prijateljem si vedno razigran, brez njega pa je zate slab ves dan, s prijateljem zabavaš se, brez njega pa nikakor to ne gre. Monja Kobler, 5. a ČE SI... Če si hiter, je vse počasno, če si priden, je vse poredno, če si zabaven, je vse dolgočasno, če si resen, je vse nasmejano, če si miš, je dan na dan, vsak okrog tebe velikan. Lorena Sedlanič, 5. b NAŠ RAZRED ALI MI SE IMAMO RADI Šola je zaljubljena v učiteljico, učiteljica pa v ocene, ocene pa v Emo, Timi hodi z Emo v picerijo, Lana G. pa je v Timija, Nik je v Lano G., a baraba Nik Vanessi brenka s kitaro, Vanessa je v Maja, Maj je v Lano Štern, Lana Štern je v mene, jaz pa v šolo. Takšna je ljubezen v našem razredu. AnejZupan, 5. c 55 Moja domišljijska šola Nekega dne, ko sem šla v šolo, sem si želela, da bi se moja šola spremenila. Ko sem prispela do šole, sem zagledala čisto običajno belo šolo, zato sem se obrnila stran. Ko sem se zopet ozrla proti šoli, je bila ta vsa pisana. Na njej so bile: rdeča, modra, rumena, zelena, roza, oranžna, vijolična in zlata barva. Šola je bila točno takšna, kot je bila vsak večer v moji domišljiji. Ko sem vstopila, je bila enaka kot zmeraj. Zaželela sem si, da bi bilo tudi tukaj vse drugače. In res, nenadoma se je vse spremenilo. Klopi niso bile več rjave ampak modre, stene niso bile več rumene ampak fluorescentne. Opazila sem, da so bili vsi ljudje v njej veseli ter smešno oblečeni. Šla sem v 3. a razred in namesto slovenščine smo imeli uro čaranja. Vsak je vzel svojo čarovniško palico in sedel. Bila sem osupla. Želela sem si, da bi se tudi vse ostale ure spremenile. Tako je tudi bilo. Naslednja ura je bila ogled živali, nato ura kuhanja ter ura plavanja v bazenu. Ko sem prišla iz šole domov sem ugotovila, da sem si vse to samo domišljala. Pa kaj, saj je domišljija tako lepa in zanimiva! Tia Rovčanin, 3. a Hodim v 3. razred osnovne šole. Včasih razmišljam, da bi šolo malo spremenila in moja domišljijska šola bi bila takšna... Od zunaj bi bila streha prelita s čokolado in posuta z barvnimi mrvicami. Kreda za tablo bi bila bonbon. Za elektriko bi bile mreže različnih barv. To bi bilo res krasno, a ni tako! Moja šola je še vedno čisto enaka kot vedno. Larissa Jug, 3. b Moja domišljijska šola je velika športna dvorana, kjer so mize, stoli, športna igrišča in knjižnica. V knjižnici se lahko odločiš, katero snov se boš učil ta dan. V tej šoli ni učiteljev, samo učenci in tudi ravnatelja ni. Učenci si sami pripravljajo zajtrk, malico in kosilo. Vsak učenec ima majhno sobo in se v tej sobi uči. To je moja domišljijska šola. Upam, da si mi bo nekoč ta želja uresničila. Vito Bejat Krajnc, 3. b 56 O ZAJČKU, KI JE ASTRONAVT NEKOČ JE ŽIVEL ZAJČEK, KI SI JE ZELO ŽELEL NA LUNO. ŽELEL JE POSTATI ASTRONAVT. ZANIMALO GA JE, KJE DOBITI RAKETO IN UNIFORMO. NEKEGA DNE JE ZAJČEK ZAČEL DELATI UNIFORMO IN RAKETO. KO JE KONČAL, SI JE PRIPRAVIL HRANO, GORIVO, SKODELICO IN PIJAČO. NA RAME SI JE DAL NAHRBTNIK. VSTOPIL JE V RAKETO. OBLEKEL JE ASTRONAVTSKO UNIFORMO. IN NATO JE VZLETEL V VESOLJE. DOLGO JE LETEL. ZMANJKOVALO JE GORIVA. AMPAK JE VIDEL LUNO. VZEL JE NAHRBTNIK IN IZ NJEGA VZEL POSODO. TEKEL JE DO RAKETNE POSTAJE. HITRO JE NATOČIL GORIVO IN PRISTAL NA LUNI. IZSTOPIL JE IZ RAKETE IN VZEL KAMEN TER NAPISAL: PRVI ZAJČEK NA LUNI. KAMEN JE DAL V NAHRBTNIK IN Z RAKETO SE JE VRNIL DOMOV. Lenar Krečič, 2. a o zajcKu, Kj JE RAZ/AJEN NEKOČ JE ŽIVEL ZELO RAZVAJEN ZAJČEK. ŽIVEL JE V GRADU. BIL JE PRINC. NIČ SE MU NI DALO DELATI. NEKEGA DNE SI JE PRINC ZAŽELEL KONJA. KRALJ IN KRALJICA STA HOTELA UGODITI NJEGOVI ŽELJI LE POD ENIM POGOJEM, DA POKOSI TRAVO, POSPRAVI SOBO IN OČISTI KOČIJO. PRINC NI BIL ZADOVOLJEN, AMPAK JE SPREJEL TA PREDLOG. KO JE OPRAVIL VSA DELA, JE DOBIL NOVEGA KONJA. PRINC SE JE NOVEGA KONJA RAZVESELIL, SAJ GA JE DOBIL S TRDIM DELOM. SPOZNAL JE, DA SE S TRDIM DELOM DALEČ PRIDE IN DA NIČ NE PADE Z NEBA. Hanna Blagus, 2. a O ZAJČKU, KO (SRE V7 SAVANO NEKOČ SE JE ZAJČEK ODLOČIL, DA BO ODŠEL V SAVANO. PRIPRAVIL SI JE TORBO. DAL SI JO JE V AVTO. SEDEL JE V AVTO IN SE PRIPASAL. VOZIL SE JE TRI DNI IN TRI NOČI. KONČNO JE PRISPEL V SAVANO. OGLEDAL SI JE TIGRE, LEVE IN GEPARDE. PRIPRAVIL SI JE ŠOTOR IN ZASPAL. PONOČI JE V BLIŽINI HODIL VOLK. SKOČIL JE NA ZAJČKOV ŠOTOR. ZAJČEK SE JE USTRAŠIL. SKRIL SE JE V GRMOVJE. VOLK JE PRENEHAL SKAKATI PO ODEJAH. UMIRIL SE JE IN ŠEL STRAN. ZAJČEK SPLOH NI VEDEL, KATERA ŽIVAL JE TO. MISLIL JE, DA JE TO POŠAST, KI PONOČI KRADE STVARI NAOKOLI. TAKRAT JE MIMO PRIŠEL LEVČEK. POVEDAL MU JE, DA JE TO HUDOBEN VOLK. ZAJČEK SE JE POMIRIL. ZAHVALIL SE JE LEVČKU. LEVČEK JE ODŠEL. ZAJČEK SI JE ŠE ENKRAT POSTAVIL ŠOTOR, ZLOŽIL ODEJE IN V MIRU ZASPAL. Zarja Novak, 2. a 57 ANKETA MED UČENO 3= A RAZREDA 1. Ali rad/a poslušaš in poješ božične pesmi? Lana: Ja, ker so mi melodije teh pesmi všeč. Sara: Zelo jih rada poslušam, ker lahko ob njih tudi plešem. Svit: Ja, ker so lepa besedila in melodije. Nuša: Ne tako zelo, ker mi niso zanimive. 2. Kaj ti pomeni Božič? Tjan: Božič je za mene nekaj lepega, veselega. Pia: Božič je zabava. Luka: Pečenje kolačkov in prijeten vonj po hiši. Vita: Veselje, zabava, druženje. 3. Kako preživiš božični večer? Tia: Gremo k babici, pečemo kekse in jemo božično večerjo Rok: Odprem darila in se jih razveselim. Jaša: Spečemo zrezke in piškote ter vse to pojemo. Tjan: Na božični večer igramo družabne igre. 4. Kaj si želiš za božično darilo? Rino: Želim si malo muco. Tia: Rada bi imela mesojede rastline. Vita: Želim si telefon. Luka: Najboljšo tablico na svetu. Pripravile: Gala, Lilit, Lina, Ana, 3. a 58 MLADI ČLANI RDEČEGA KRIŽA Po dolgem času smo na naši šoli ponovno sprejeli učence 2. razredov med mlade člane Rdečega križa. Obiskali so nas Tatjana Bolšec, Zdenka Gajzer in Uroš Blažič iz področnega RK. Na krajši proslavi smo si ogledali predstavo Pod medvedovim dežnikom in se pogostili z dobrimi sladicami. Nekaj besed o organizaciji sta nam povedali ga. Tatjana in Zdenka. Učenci so prejeli izkaznico in simbolično darilo. Ob tem smo izvedli manjšo humanitarno akcijo zbiranja igrač za Varno hišo. Po proslavi so učenci povedali: »Lepo je deliti in zbirati igrače za revne.« Lenart »Lepo je deliti in biti prijazen do drugih!!!« Zarja »Lepo je deliti z drugimi odrasiimi osebami in z otroki.« Jasna »Zelo je zabavno deliti igrače.« Hanna K »>Zelo lepo je deliti. Radi se imamo.« Lan »Lepo je pomagati Rdečemu križu.« Lina »Lepo je deliti z drugimi in lepo sem se imel.« Jakob »Zelo mi je bilo dobro, ko sem bila na proslavi. Potem sem prinesla vreče za otroke.« Alina »Lepo je deliti. Biti prijazen. Se ne kregati.« Iza »Lepo je pomagati drugim.« Vida »Lepo je deliti stvari. Prijatelji si pomagamo. Lepo je pomagati.« Nejc K »Lepo je deliti z vsemi na svetu.« Klemen Mentorica: Maja Petrovič Kos 59 PROMET DANES Promet danes se popolnoma razlikuje od prometa nekoč, saj je bilo nekoč vse drugače, ženske se niso smele izobraževati, zato niso hodile na delo in prometa na cestah ni bilo veliko. Danes pa se imajo možnost vsi izobraževati, in je promet gostejši, zato prihaja do raznih nesreč in poškodb. V nesrečah je pogosto udeleženih več oseb, med njimi tudi otroci. Upam, da se nesreče ne bodo stopnjevale, saj po navadi nastradajo ravno otroci kot smo mi. Ampak tudi otroci moramo v prometu upoštevati določene pravila kot v avtu tudi na cesti. V avtu se vsekakor moramo pripasati z varnostnim pasom, da nas varuje pred prometno nesrečo. Tudi za nas pešce veljajo pravila, saj ne smemo hoditi po kolesarski progi, moramo upoštevati luči semaforja, obvezno cesto prečkamo preko prehoda za pešce itd. Večina otrok že v 6. razredu pridobi kolesarski izpit, kar se mi zdi odlično, saj se z izpitom sooči s pravili na cesti in tako pridobi veliko znanja kako ravnati v prometu. Menim da bi jaz morala pri kolesarskem izpitu bolj napeti ušesa, saj me je to enkrat drago stalo. Odpravila sem se v trgovino, saj nam je doma zmanjkalo mleka. Trgovino imamo pred nosom, zato sem se odločila, da se odpravim kar z skirojem. Na poti moram prečkati dva prehoda za pešce. Prav tistega dne, sem ob prečkanju površno pogledala na strani (levo, desno, levo), zato sem skoraj obležala. Ampak še dan danes sem hvaležna mladeniču, ki mi je prikorakal nasproti in mi zakričal: "Pazi!" Ob kriku sem takoj dvignila pogled, videla sem samo blesketajoče se luči in odskočila s ceste. Po tem dogodku, sem spoznala, da cesta ni igrišče in polagam vam roko na srce: "Bodite previdni ob vsakem koraku, saj ne veš kjer nesreča preži!" Klea Marko, 8. b sklopu projekta TEDEN 60 I I I I I I SPREHOD PO MARIBORU V septembru, natančneje 28.9.2016, smo se vsi 5. razredi odpravili v Maribor. Vse se je začelo na dvorišču muzeja NOB. Z avtobusom smo se pripeljali v Maribor, da bi si ogledali razne znamenitosti. Na dvorišču muzeja NOB smo počakali na vodiče. Že na dvorišču so nam povedali zanimive stvari. Najbolj sem si zapolnila, da se je mesto Maribor prej imenovalo Marburg. Razred 5. a je prevzela ženska. Razreda c in b sta prevzela dva fanta. Skupaj smo se sprehodili po mestu. Najprej smo si ogledali kip generala Rudolfa Maistra, ki je nastal v 20. stoletju. Vodiča sta nam pokazala mesto, kjer je bil zelo širok jarek (za obrambo mesta Maribor). Odšli smo mimo Mariborskega gradu, ki je nastal v 14. stoletju. Tam smo v steni le-tega videli topovsko kroglo. Prišli smo na trg Svobode, ki je nastal v 20. stoletju. Tam smo videli Kodžak. Vodiča sta nam pokazala od kod do kod so bila vrata za vstop v mesto Marburg (Maribor). Tam kjer so bila vrata se je to videlo lepo, saj je bila tam druga vrsta kamenja. Videli smo tudi Florjanov kip. On je bil zavetnik gasilcev. Postavili so ga v 18. stoletju, ko je mesto Maribor 5. pogorelo do tal. so verjeli, da jih bo varoval pred požarom. Sprehodili smo se do prve električne žarnice, ki jo je izumila družina Šerbaun. To je bilo leta 1983; v 19. stoletju. Ko smo nekaj časa hodili, smo prišli do Volkmerjevega prehoda. Vodiča sta nam povedala, da so se tam Slovenci prvič agresivno odzvali, ter zažgali dva nemška avtomobila. Čez nekaj korakov smo prišli na Gosposko ulico. Vsa okna so bila okrašena. Izvedeli smo tudi, da so bili v tej ulici doma gospoda (bogati ljudje). Tako je ulica tudi dobila ime; Gosposka ulica. Narejena je bila 20. stoletja. Po nekaj minutah smo se ustavili pred veličastno cerkvijo. Posedli smo se in reševali učne liste. Lahko smo videli leva, ki so ga našli na ara Perdija, 5. c dnu Drave. Ko smo se odpravili naprej, smo lahko videli tudi Slomškov kip, ki je nastal v 19. stoletju. Prišli smo do Lekarniške ulice. V tej ulici mi je bilo še precej zanimivo, saj so tam živeli lekarničarji. V 17. stoletju so njih imeli za čarovnike. K njim so prihajali po različne nasvete: npr po ljubezenske nasvete itd. Vodiča sta nam povedala en recept, v katerega so verjeli v 17. stoletju. Ko smo nekaj časa hodili po Lekarniški ulici, smo prišli do kužnega znamenja. Postavili so ga v 15. Stoletju, saj je takrat bilo zelo zelo veliko kuge. Bolezni so pravili tudi črna kuga. Zaradi nje je umrlo veliko ljudi. Za na konec smo si ogledali tudi Sinagogo. Pred Sinagogo je stal kipec iz žic. Tam so se usedli na stopnice in do konca rešili učni list. Za ogled vinske trte na Lentu je zmanjkalo časa, zato smo se odpravili na avtobus. Z avtobusom smo se pripeljali v šolo. Imeli smo še eno uro pouka nemščine. Na poti do doma in doma sem že razmišljala o tem, kaj bom v šoli napisala o sprehodu po mestu. Za mano je bil še en zelo zanimiv dan. 61 OBISK VDC SONČEK V sklopu projekta DRUGAČNOST smo danes, 7. 12. 2016, obiskali VDC Sonček, ki se nahaja na Pobrežju. V šoli smo e zbrali in se pogovarjali o obisku VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA SONČEK. Kmalu so reditelji odšli po malico. Ko smo se najedli, smo se počasi odpravili do garderobe. Zunaj nas je že čakal dvonadstropni avtobus. Na avtobusu sem sedela na vrhu, k meni pa je prisedla moja zelo dobra prijateljica Špela. Med vožnjo sva se pogovarjali ter smejali in takoj smo bili tam. Prijazno nas je sprejela gospa, ki je tam zaposlena ter nam razkazala njihove delavnice. Ko smo si ogledali spodnje prostore, smo odšli še na vrh, kjer je tudi njihova največja delavnica. Tam sem videla gluhega gospoda. Kmalu smo začeli izdelovati. Najprej sem izdelala dva okraska za božično drevo, ki sta bila iz lesa in sem ju pobarvala ter okrasila z najrazličnejšimi vzorci. Ko sem s tem končala, sem izdelka dala sušit in sem se odpravila k naslednji delavnici. Tam smo izdelovali iz gline. Najprej smo po navodilih izdelali prašička, nato pa še škrata, a jaz sem se odločila, da bom izdelala snežaka. Naenkrat je bilo konec. Vzeli smo stvari in se počasi odpravili navzdol. Kupila sem še dva magnetka in odšla na avtobus. Bilo je super. Ugotovila sem, da ti ljudje iz VDC Sonček izdelujejo boljše, natančneje kot mi in veseli me, da nikjer niso prikrajšani. Neja Fras, 5. c 62 Jaz kot voznik - VOZIM JUMICAR Danes sem vozila avto po imenu JUMICAR. Učitelj je bil kar se da strog, zato si nisem upala reči čisto nič. Že zjutraj nam je isti učitelj predaval o prometu, ki se dogaja na cesti. Po predavanju smo mirno, ampak polni navdušenja, zapustili učilnico. Čez dobro uro smo se odpravili na igrišče. Tam nas je učitelj razdelil v skupine. Jaz sem bila v drugi skupini. Vse je bilo lepo pripravljeno za vožnjo. Ker je bilo pet avtkov, nas je bilo tudi pet v skupini. Ko je prva skupina končala, je bila na vrsti naša. Vozila sem zelen avto. Desni pedal je bil za naprej, levi pa za ustaviti. Čeprav na začetku nisem čisto dojela, sem po nekaj minutah ugotovila, da sem odlično voznica. Nekaj krat sem se po pomoti zaletela v avtek pred mano. Bilo je postavljenih tudi nekaj prometnih znakov, ki smo jih obvezno morali upoštevati. Nato pa se je vožnja za našo skupino končala. Občutki so bili odlični, vsi so bili zelo veseli, hkrati pa tudi žalostni, ker se je JUMICAR zaključil. Maruša Haas, 5. C IZSTEVANKA - ČUDNA ŽIVAL V mojo sobo je prišla prav potiho, čeprav se sliši čudno, oči ima število liho. Ima še petnajst rok in nog, en rog kot samorog in tri nosove, pet oči, sedem repov, zobe tri.. Kakšna žival tu živi, ne vem jaz, a veš ti? Tara Perdija, 5. c rC Klara Vilčnik, 5. c 64 Tia Rovčanin, 3. a 65 UGANKE Z njim potujemo, cesto obvladujemo, v druge države odpotujemo. Učiteljica nas uči in nam znanje izroči. Kaj pa pridobimo mi? Kitajska ta rastlina se v vodi rada napija in v lončku se razvija in stari godec z njo igra. Ta gospodična brkata je mala in dlakata. Je mehko, ampak ni volna. Je zeleno, ampak ni trava. Je veliko, ampak ni žirafa. Je malo, ampak ni mravlja. Danes se bomo igrali in se malo posladkali. Zemlja okrogla, modro zelena, po državah urejena. Je napolnjen z marmelado, ga za pusta radi imamo. Pri njej se učimo, znanje dobimo, imamo jo v šoli, včasih doma. Kdo je to? Danes bomo se igrali, skupaj peli in plesali, ko padala bo z neba bela snežinkica. Te poučuje in znanje podeljuje. Ko zobki zelje meljejo, ušesa v zrak štrlijo in tačke komaj čakajo, da v daljo pohitijo. Zvok prekrasen zazveni, s tipkami me razvedri. Gusarji lovijo ga, cel je iz zlata, krone in verižice, vse bogastva vredno. Vsem otrokom prinese darila, s piškoti se posladka in se začne zabava. Sem pa tja skače moja kroglica. Uganke so sestavili učenci 3. d razreda 66 VČASIH SMO PESNIKI IN VČASIH SLIKARJI METULJ IN SONCNICA Na polici je lončnica in notri je sončnica. Sončnica cveti, metulj pa odleti. LARA KITARA Nekoč živela je ena Lara, njena glava je bila kitara. Smejala se je, da je brkala Lara, bila je večja kot kitara. DVE MAMICI Nekoč bila je mravljica in še ena pravljica, ob pravljici dve mamici. Učenci 3. d razreda PRAVLJICA O KROFU Nekoč je živel grof, ki je jedel masten krof. Krof mu je padel v lonec in zdaj je s krofom konec. STARA FIGA Na tleh leži bela knjiga, na njej je stara figa, smrdi kot kup smeti, to ovohavajo vsi. 67 MAVRICA NAŠIH ZELJA Razveselim se, ko se igram z družino in ko grem na sneg, ker lahko naredim snežaka in se lahko sankam. Meni je všeč, da mi starši dajo telefon in da se igram s sosedo. Vesela sem, ko se s prijatelji igramo in ker se zabavamo. Razveseli me, ko se s starši igramo različne igre, ker se rad igram. Srečna sem, ko gremo z družino na sprehod, ker se imamo fajn. Razveseli me sneg, ker je mehek in lepe barve. Razveseli me, ko ati pride domov za nekaj ur ali en dan, ker ga v živo ne vidim več mesecev. Razveselijo me pesmice, ker so ene tudi živahne. Vesela sem, ko grem z družino na sprehod, ker smo na zraku in jih imam rada. Razveselim se Jana in Žana, ker ju redko vidim. Učenci 3. razreda 68 ŠOLSKI DAN Jure se je končno odpravil v šolo. Ko se je peljal z avtomobilom, je razmišljal o poljubu z Majo, saj je zaljubljen v njo. Avtobus ga je odložil prehitro in moral je hoditi do šole. Medtem, ko je hodil, je videl nekega moškega, ki je ugasnil razsvetljavo. Ko je prišel v šolo, je na hodniku srečal učitelja in ga pozdravil. Srečal je tudi vodovodarja, ker naj bi počil zemeljski vodovod. V razredu so ga čakali prijatelji. Začel se je pouk glasbe. Pri njem so peli pesem in cingljali z zvončki. Medtem so se dekleta prestrašila, saj je bila v razredu mravlja. V odmoru je Jure prijatelju zaupal skrivnost. Dekleta so medtem odprla škatlo s še več mravljami. Ker so vse stekle ven, so dekleta morala vse pomesti z metlo. Po pouku so odšli ven in Maja je utrgala bilko trave. Dečki so čez ograjo opazovali dekle, ki je metalo kroglo. Bila je suha kot prekla. Kmalu se je zvečerilo in Jure ni videl ničesar, zato je prižgal baklo. Odpravila se je po ulici do doma. Videl je tržnico, kjer so prodajali najrazličnejše cokle. Nekdo je tudi igral na orgle. Ni vedel zakaj, ampak zvonil je šolski zvonec, čeprav je bil že večer. Ko je prišel domov, je pojedel večerjo in odšel v posteljo. Razmišljal je, kakšen bo jutrišnji dan. Katarina Cvetek, 4. c Ilustrurala: Aneja Gajšek, 4. c NE PUSTI SE Imam prijateljico z imenom Melanie. Stara je 10 let. Hodi v 4. razred, prav tako kot jaz, ker je šla eno leto prej v šolo. Ima težave pri učenju in sošolci jo včasih zbadajo. Zaradi tega je večkrat žalostna in jaz jo potolažim ter ji pomagam pri učenju. Povem ji, da se marsikdo težko uči, a da lahko vsem enkrat uspe. Ima tudi gospo, ki ji pomaga. Povem ji tudi, naj se z zlobnimi učenci ne obremenjuje in naj jim pove, da ima marsikdo od njih kakšne težave, ki ga obremenjujejo in motijo. Jaz pa se vseeno rada igram z njo. Ko pridem k njim, se pogovarjava različne stvari, še posebej o njeni težavi. Imava tudi skupne interese in o tem se tudi pogovarjava. Na njej pa mi je najbolj všeč, da dobro spremlja pogovor, je prijazna,... Upam, da je ne bodo več tako jezili, saj je zelo dobra oseba. Aneja Gajšek, 4. c 70 NOVOLETNI POLJUB Bližalo se je novo leto. Učitelj je učencem 8. c pri pouku povedal, da bodo naslednji večer v mestu prižgali novoletno razsvetljavo. Prijatelja Jure in Rok sta se dogovorila, da bosta šla pogledat. Naslednjega večera je bilo v mestu veliko ljudi. Od vsepovsod se je slišalo cingljanje zvončkov. Jure je upal, da bo prišla tudi Maja iz 8. a, v katero je bil zaljubljen. Jure in Rok sta hitela k največji smreki na trgu in ! čakala, da se prižgejo lučke. Ko so se | lučke prižgale, je bil Jure tako navdušen, da se je obrnil in objel ter poljubil na lice prvo osebo, ki je stala zraven njega. Mislil je, da je Rok, a bila je Maja! Bila je presenečena, a nato je tudi ona poljubila Jureta. Rok, ki je vse to videl, se ni mogel nehati smejati. Jure ga je prosil, naj nikomur ne pove. Rok je obljubil, da ne bo, tudi če bi mu za pulover vsul cel kozarec mravelj. Napisala: Zara Mladenovic, 4. c Naslikala: Katarina Cvetek, 4. c 71 OBISKALI SO NAS DOBRI MOŽJE S SPREMSTVOM 72 PRAVLJIČNI DECEMBER