Listje in cvetje 
Zakaj ?
8.   Zakaj so sestre usmiljenke tako priljubljene strežnice?  Zato, ker se \z ljubezni do Boga popolnoma žrtvujejo svo-jemu poklicu. Prelepo jih je nedavno pohvalil na Dunaju neki ranjen bosenski mohame-danski vojak. Rekel jejezuitu p. Puntigamu, ko ga je obiskal v bolnišnici: >flko sestre ne bodo našle railosti pri Bogu, ne vem, kdo bo zveličan! Z enako Ijubeznijo strežejo vsem bolnikom brez razlike verc in narodnosti. Po-noči bde in nikdar nobena   ne zaspi. Imel sem mrzlico in veCkrat mi je bilo treba po-noči premeniti obkladke. Sestra je vsekdar točno prišla;  laiška strežnica je pa vselej zaspala, kadar je sedela tu. Drugi vojaki so imeli nekoč slanino. Sestia je vedela, da jaz kot  mohamedanec   ne   smem jesti slanine, pa mi je   prinesla   sirovega masla  in sira. Sestrc vedno molijo. Vsako jutro pride du-hovnik in gredo z njim molit v kapelico. Ka-dar vidim kako sestro, se mi zdi, da vidim svojo mater.«
9.   Zakaj   oglodavajo   zajci   pozimi mlada drevesca? To delajo ne samo radi
hrane, marveč radi zdravila. V dolgih zimah, zlasti čc jc veC Casa zasneženo, se loti zajca ncka črevcsna bolezcn. Tcdaj použije po svojem nagonu mnogo mladega lubja, ker je radi čreslene kisline dobro zdravilo, ki pre-ganja označeno bolezen.
10. Zakaj ostane jelovina tudi po-zimi zelena? Iglice jelovine vztrajajo po več let zato, ker je njih sestava zelo trda in trdna, pa tudi zato, ker vsebuje smolo; torej lažje kljubuje zimskemu mrazu nego listi listnatega drevja. Mecesnu pa vkljubtemu odpadejo v jeseni iglice, kcr itnajo v sebi jako malo smole.           _____
Modrost v pregovorih, domačih in tujita.
Grad.
Lahko je iz grada streljati. Krpa grad drži.
Kaj pomaga velik grad, Ce pa lakota v njem gospodari.
Če se gradovi podirajo, je veliko prahu.
48
Hcki: Gradove zidati na koga. (Veliko zaupati koma.)
Gradovc v oblake zidati. (Nemogoče reči pričakovati ali kaj nemogočega pričenjati.)
Gradove hoče zidati v zraku, pa še na tlch hišice nima.
Gradove staviti na pesek (na led).
Graja.
BoljSa je pravična graja kot hinavska hvala.
Več je vredna graja modrega nego hvala norfeva.
Modra graja je grenko zdravilo.
Grajo in salato je treba, da se raore užiti, ne le s kisom, marveč tudi z oljem politi.
Hek: Je brez graje od nog do glave.
Grajati.
Kdor le grajati zna, ta ni blagega (ple-menitega) srca.
Kdor hoče druge grajati, mora biti sam brez napak. Kar grajaš pri drugih, to izboljšaj pri sebi. — Kar grajaš pri drugih, tega ne delaj sam.
Tuje grajati in svojega ne izboljšati, je dvojen pogr^sek.
Grajati je lahko, a boljc storiti je težko. — Grajati je lažje ncgo bolje narcditi.
Česgr ljudstvo ne graja, nikogar vest ne peče.
Grajaj skrivaj, livali očitno!
Kdor graja, hoče dobiti, kdor hvali, hoCc odbiti. (Kadar se pogaja zakaj) Kdorgraja, hoče kupiti. (Z grajo hoce znižati cenoj
Kdor hoče biti grajan, naj se oženi; kdor hočc biti hvaljen, naj umrje.
Kdor hoče grajati, se mu še sladkor zdi kisel.
Grba.
Grba se težko prikrije. (Tudi privajene napake se ne skrivajo lahko.)
Grba ne teži svojega gospoda. (Pola-goma se človek privadi tudi neprijeine reči, žal tudi dušnih napak.)
Tuja grba nič ne teži.
Heki: Po grbi dobiti. (Tepen biti.)
Komu grbo premeriti. — Komu grbo po-greti. (Natepsti ga.)
Grbec.
Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne.
Kdor z grbcem gre, ne sme govoriti o krivcm hrbtu.
Kadar grbec umrje, se jokajo tisti, ki so grbasti. (Enake lasinosii tesneje dmžijo ijudL)
Grbec ne pozna Iepše živali, kot je ka-mela. (Ce se kdo ponaša celo s svojimi sla-bostmi.)
Grča.
Na hudi grči se lahko klin skrCi. Za trdo grCo je treba trdega klina (trde zagozde).
Beki: Ima grče v glavi.  (Zvijačen je.) Stara grča. (Trden, star človek)
Grd (grdo).
Lepo je vedno lepo, grdo je povsod grdo.
Lepo ni nikoli prelepo, grdo pa kmalu pregrdo.
Kdor noče z lepo, mora z grdo.
Ni grdo, ako kdo česa ne zna, a grdo je, ako se učiti noče.
Kar je grdo delati, )e tudi grdo povcdati.
Lenoba je vseh grdob grdoba. — Le-nuhi so v rodu z grduhi.
Eekh Grdo gledati, grdo se držati. (fe-zen, slabe volje biti.)
Grda mati, dobro kosilo. (Sreia v ne-sreči.)                    _____
Kratkočasnice.
Kaj, ko se pa ne more izpolniti-Deček reče stari nevošCljivi ženski: »Želcl bi, da bi bili vi raesto Eve.< — >Zaka) pa?« ga vpraša ženica. — Derek: »Gotovo bi bili jabelko sami pojedli in Adamu prav nič ne dali.«
Gospod: >No, zakaj me pa tako meriš od nog do glave?« — Berač: >Ne zamerite, gospod, mislil sem si, vi utegnete imeti ravno pravo velikost — ali nimate morebiti kake stare suknje zame?«                                  '
Škof vprašajo birmanCka: »Koga pred-stavlja ta-le slika na steni?« — Učenček: >Sv. Pctra.« — Škof: >Na čcm spoznaš to?« — UčenCck: »Spodaj je zapisano.«
Pri vojakih. Korporal: »Kadar bora komandiral ,na tla!' morate pasti, kakor bi pljunil.«
\z navade. »Zdravi bodite!« je rekel zdravnik umirajočemu bolniku.
Bebus.
(Priobcil Internus.)
Šaljivo vprašanje,
Kaj je višje kot nebo? (Rešitev in imena rcSilcev v prihodnji Stevilki.)
nVrtccu  izhaja  1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K za pol leta 2"60 K. — Uredništvo in upravništvo Prcd škofijo št. 9 v Ljubljani.
Izdaja društvo ,,Prlpravnlškl dom".  —   Urejuje Ant. Kržii.  —  Tiska Katoliška Tlskarna v LjubljanL