PRILOGA št. 7 IV. LETNIK 9. AVGUST 1978
Bvlošc*
skupilo ST
^tostCcr szdC ffu&tjcaAG. *v\oslg.-'|,vCfCfe
DELEGATSKA
TRIBUNA
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
VSEBINA
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO	STRAN:
Iz akcije v akcije
Ocena stanja, določitev nalog in stališč pri uresničevanju samoupravnih druž-	4
benoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
Program dela samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste—	7
Polje v obdobju 1978-79
Poročilo o delu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste—	11
Polje
Osnutek
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti	15
občine Ljubljana Moste—Polje
Osnutek
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti	20
Ljubljana
Osnutek
Statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje	23
Osnutek
Poslovnik o delu skupščine samoupravne stanovanjske, skupnosti občine Ljub-	29
Ijana MOste—Polje
Predlog delegatov za odbore in komisijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti	34
občine Ljubljana Moste—Polje
INFORMACIJE	36
X____________________________________________________________________________________
JAVNA RAZPRAVA TRAJA OD 9. avgusta do 5. septembra 1978.
Vse pripombe prosimo posredujte v pismeni obliki na naslov:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana MOSTE-POLJE, Proletarska 1/III.
ki b6
Na skupščini samoupravne stanovnjske skupnosti, k' „ predvidoma med 10. in 15. septembrom 1978 obravnavali gradivo, ki je objavljeno na straneh 3 o°
edV'
Skupščina občine Ljubljana Moste—Polje, ki bo Plodoma 23. septembra 1978 pa bo tudi obravnavala P" čila in nekatere akte iz objavljenega gradiva.
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
IZ AKCIJE V AKCIJE
Samoupravna stanovanjska skupnost ustanovljena in samo-Pravno organizirana v oktobru 1974 je delovala na osnovi zakona samoupravnih stanovanjskih skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/74). ek eti procesi za dejansko uveljavljanje samoupravno družbeno-Konomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in vrsta spod-udnih premikov v podružbljanju stanovanjske dejavnosti omogo-aJo vse večji delavčev in občanov vpliv na to izredno občutljivo Področje. Delavci v združenem delu vse bolj urejajo odnose znotraj anovanjskega gospodarstva s sporazumi in dogovori. Postopno odjavljamo gradnje za trg za neznanega kupca in prehajamo v nadevano gradnjo za znanega kupca. Delavčev vpliv je vse bolj Pazen pri razreševanju stanovanjske graditve, zlasti pri reševanju verovanjskih problemov delavcev iz neposredne proizvodnje. Vse gCJe uresničevanje načel solidarnosti in vzajemnosti v stano-rvem 8°spodarstvu je splošna ocena tega obdobja, oh -O samouPravne stanovanjske skupnosti v prvem obdobju stoja je bilo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Moste-Polje Skupaj z drugimi samoupravnimi stanovanjskimi skup-stmi v mestu so si prizadevali zgraditi učinkovit sistem razreše-aJa problemov stanovanjskega gospodarstva, zlasti zagotoviti pri-
liuhi‘?"luv’stroKOVnm siuzd nase stanovanjske skupnosti občine in poljanske stanovanjske skupnosti, skupaj z Zvezo stanovanjskih bodoč°St*’ kakor tu<^* ostalih dejavnikov bo treba krepiti tudi v
8tad^na samouPrava' gospodarjenje s stanovanjskim fondom, iz-uv^ja.stanovanj, izvajanje družbene pomoči, obnova zgradb in dov i-V^anje nov‘*1 družbenoekonomskih odnosov še ni doseglo zanj Voljiye ravni poleg drugih problemov, ki so bili stalno izpostavlje-^ °stri družbeni kritiki. Niso še izkoreninjene nekatere slabosti, ki j^jajo iz razmerij pred ustanovitvijo stanovanjskih skupnosti.
r.eževanje skupnih enovitih vprašanj na ljubljanski medobčinski gov $e n* zadovoljivo in je potrebno na osnovi samoupravnih do-vah°r°V us*c*ajevati enovite potrebe na izredno pomembnih zadelano vanj skega gospodarstva.
^ a zahtevno področje stanovanjskega gospodarstva so bile pri-noneJiroke politične aktivnosti. Praksa je pokazala, daje potreb-^oblikovati posebno delegacijo v temeljnih organizacijah zdru-s^u^.dela in krajevnih skupnostih. Dana je bila odločilna vloga kov i n* stan°vanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost seje obli-stan z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Samoupravna gat °v.anjska skupnost občine Ljubljana-Moste-Polje ima 50 dele-Poseh ^ ^ *n 15 delegatskih mest zbora izvajalcev. V KS imamo 7 bnih delegacij, 7 delegacij združenih in 3 splošne delegacije. žaRot 3vlianje z^ora izvajalcev v stanovanjski skupnosti pomeni v stapljanje celovitega odločanja, dogovarjanja in sporazumevanja ^novanjskem gospodarstvu.
rrrestarnouPravna stanovanjska skupnost postaja in mora postati n,est° dogovarjanja in usklajevanja dela in potreb. Postati mora r8zu° °^°danja med posameznimi in poslovnimi interesi, na spopad'I'evanju> dogovarjanju za celotno stanovanjsko problematiko g"* kot vzdrževanja.
tere^! e8ati samoupravne stanovanjske skupnosti morajo vnašati in-$ir§e 12 sredine iz katere izhajajo. Morajo usklajevati na dogovoru u$ta°a lnteresa tako v občini, mestu in republiki, kakor opredeljuje
Žkjtan°Vanjsko gospodarstvo po obdobju resolucij in kongresov stano°ZnaCuie delovanje kot stanovanjsko reformo s cilji uspešne delovVai?iske graditve, odločajo o reševanju stanovanjskih vprašanj vPtajn • *iudi kot pomembnih ekonomskih, socialnih in razrednih ZadeJ ^ *n samoupravno se organizirati, da stanovalec odloča o Satni v j s Področja nepc-rednega upravljanja s stanovanjskimi hi-družbeni lastnini.
«isoiueSničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na ^stim^0 kongresa ZKS določa naloge stanovanjskim skup-Pojn^ ’ da aktivno dajemo stališča, mnenje za spremembo in doto^6 Predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, eko-<lek, e.stanarine, delovanja hišnih svetov, zborov stanovalcev in S^Pn V ^ kot v organizacijah zdmženega dela. Stanovanjska ^r°ble°St mora postati mesto skupnega dogovarjanja o stanovanjski vanjSLrnat*ki. Skupno mora biti dogovarjanje na usmerjeno stano-graditev, na načrtovanje stanovanjske gradihc, sistemskih t)g] v solidarnosti in socialne politike, hitere aVci v TOZD-ih še niso dovolj zainteresirani in povezani z 1 občanov — prebivalcev KS.
MK ZKS je v letošnjem letu sprejela stališča in sklepe, ki so obvezni za stanovanjske skupnosti, da uresničujejo srednjeročne družbene načrte Ljubljane.
Posvet za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov organiziran po OK ZK Moste-Polje v mesecu juliju letošnjega leta opozarja in spodbuja, daje potrebno izhajati iz akcije v akcijo, s pristopom čimhitrejšega odločanja in uveljavljanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga moramo obravnavati kot politično vprašanje.
Zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki je izšel v letošnjem letu določeno opredeljuje, da delovni ljudje v združenem delu, občini, KS uresničujejo svoje interese v samoupravni stanovanjski skupnosti. Pojmovanje in miselnost o stanovanjski skupnosti, da je inštitucija za področje investitorstva in da je organizator stanovanjske graditve je v celoti zgrešena.
Samoupravna stanovanjska skupnost se uveljavlja kot mesto dogovarjanja za organizirano uresničevanje osebnih, skupnih potreb za interes graditve, uporabe in gospodarjenje s stanovanji.
Delovni ljudje zagotavljajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev, zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, upravljajo s stanovanjskim skladom hiš, skrbijo za vzdrževanje na obnovi ter gradnji stanovanj kakor s stanovanjskim skladom hiš, skrbijo za vzdrževanje na obnovi ter gradnji stanovanj kakor poslovnih prostorov v družbeni lastnini. Zahtevne naloge, postavljene pred samoupravno stanovanjsko skupnostjo se lahko uspešno opravijo z organiziranjem delovnih ljudi, ki sodelujejo preko organizacij združenega dela in družbeno pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih in stanovanjskih prostorih v družbeni lastnini, občani - prebivalci v KS, hišni sveti, zbori stanovalcev. Naloge bomo opravili le z organiziranim dogovorom o realizaciji programov, ki so že sprejeti in organiziranem dogovoru o realizaciji že prej navedenih nalog.
Samoupravna stanovanjska skupnost informira delovne ljudi v združenem delu, hišne svete, zbore stanovalcev, KS o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje. Informacija o delovanju izvršilnega odbora in posameznih odborov pri stanovanjski skupnosti in posredovanje v javno obravnavo osnutkov družbenih dogovorov, sporazumov, programa o graditvi, o vzdrževanju stanovanjskega sklada, o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in o realizaciji finančnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Moste-Polje je osnova za razpravo. Samoupravna stanovanjska skupnost priporoča delegacijam združenega dela, delegatom in delegacijam v KS, da na osnovi gradiv in informacije o delu samoupravne stanovanjske skupnosti pomagajo s svojimi predlogi, mnenji in stališči dopolniti delovanje samoupravne stanovanjske skupnosti.
V javno razpravo vam posredujemo samoupravne akte za organiziranje delovanja samoupravne stanovanjske skupnosti v občini in stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana.
Potrebna je skrbna proučitev predlaganih rešitev za posamezna vprašanja, ki so pomembna za vsakega delovnega človeka, občana, stanovalca. Ni dovolj samo ugotavljati pomanjkljivosti ter na splošno ocenjevati gradivo in informacije, temveč je potrebno k ugotovitvam predlagati konkretne razrešitve. Ne nakazati samo problem, temveč je potrebno pomagati predlagati dopolnitve, ki bodo dogovorjene na samoupravni osnovi. Gradivo dovolj strokovno opredeljuje stališča z edinim namenom, kako neposredno samoupravno odločanje približati k realizaciji odgovornih nalog na stanovanjskem gospodarstvu. Vsi moramo biti prisotni pri realizaciji programov tako v KS, občini in mestu, ki jih je potrebno usklajevati na vseh nivojih na osnovi samoupravno dogovorjenih interesov in na osnovi teh dogovorov izoblikovati sistemsko planiranje kot pogoj za izvajanje racionalnejšega samoupravnega stanovanjskega gospodarjenja.
Vključujmo se s predlogi, mnenji in stališči za dopolnjevanje samoupravnega stanovanjskega gospodarstva, za uresničevanje načel ustave, zakonov, kongresov ZK, resolucijami in posveti in oblikujmo stališča za realizacijo programov, ki smo jih že sprejeli.
Priporočamo, da nam svoje predloge, mnenja, stališča posredujete do 5. 9. 1978, ki bo osnova za razpravo na 2. seji skupščine SSS občine Ljubljana-Moste-Polje in pripravo gradiva za Skupščino občine Ljubljana-Moste-Polje.
Predsednik skupščine Urbič Anton
OCENA
stanja, določitev nalog in stališč pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
Nedavni posvet 25. junija 1.1. o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini je izhajal iz resolucije VIII. kongresa ZKS, gradiva o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in iz izhodišč za oblikovanje družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stanarine.
Posvet je organiziral občinski komite ZK ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta občine ter občinske samoupravne stanovanjske skupnosti.
I. Delovni človek in občan - nosilec stanovanjske politike
enovita samoupravna stanovanjska skupnost z zborom uporab’ nikov in izvajalcev. Posebno pozornost je treba posvetiti iz°b“' kovanju in razvoju ljubljanske medobčinske stanovanj*6 skupnosti, ki mora zagotoviti skladno in učinkovito reševanjf skupnih ljubljanskih problemov graditve, gospodarjenja in revj’ talizacije stanovanj ter zagotavljanje enotne družbene pontob' Pri reševanju problemov stanovanjskega gospodarstva je treba iskati in razvijati oblike usklajenega delovanja samoupravni stanovanjskih skupnosti z družbenopolitičnimi organizacija1111 in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
4.	Temeljna nuja je, da postopno vpeljemo ekonomske odnose n področje gospodarjenja s stanovan i v družbeni lastnin1' Uvedba ekonomske stanarine kot družbeno priznane cene # uporabo stanovanja bo dala materialno podlago za samoupfaV' no uresničevanje neposrednih interesov in vpliva stanovale8 pri gospodarjenju s stanovanji. Hkrati bo ekonomska stanari^ osnova za dejanski vpliv vseh delovnih ljudi, zlasti pa pri83' kovalcev stanovanj, na znižanje stroškov pri gradnji stanova^ Krepitev materialne podlage pri gospodarjenju s stanovanji je vedno večje možnosti za razvoj učinkovite hišne samoupr3' ve.
Izhajajoč iz zgoraj omenjenih gradiv, razprav in stališč so osnovna idejnopolitična izhodišča za uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju v SRS, mestu Ljubljana in še posebej v občini Ljubljana Moste Polje predvsem naslednja:
1.	Stanovanjska problematika je po svojem značaju razredno-politična problematika ter bistvena sestavina ekonomske in socialne varnosti delovnega človeka. Uspešno rešena prispeva k stabilnosti družine in družbe.
2.	Nova dručbenoekonomska razmerja morajo tudi na stanovanjskem področju zagotoviti delovnemu človeku takšen položaj in Vpliv, da bo lahko učinkovito uresničeval svoje interese in zadovoljeval potrebe glede stanovanja. Stanovanje kot ekonomska dobrina mora biti vključeno v postopek celovite družbenoekonomske reprodukcije. Na teh osnovah in v skladu s svojimi možnostmi ter ob solidarnostni pomoči svoje temeljne organizacije združenega dela vsakdo predvsem sam skrbi za rešitev svojega stanovanjskega problema.
3.	Samoupravna organiziranost na stanovanjskem področju mora zagotoviti delovnemu človeku in občanu, da bo na celovit način odločal o svojih potrebah in interesih. Zato mora biti samoupravni delegatski sistem uresničen tako, da upošteva kompleksnost in povezanost stanovanjske problematike in v tem okviru tudi različnost interesov, potreb in vidikov za reševanje stanovanjskih problemov. V ta namen je potrebna
II. Današnje stanje ni zadovoljivo
Kakšno je stanje na področju stanovanjskega gospodari odnosno samoupravljanja na tem tako važnem in občutij*'* področju za vsakega našega občana oziroma družino?
— Občinska samoupravna stanovanjska skupnost združuje ofi stanovanj, od tega 2041 stanovanj v etažni lastnini.
Starostna struktura stanovanj:	„>
0-20 let	7.794 stanoW
21 -40 let 41 -60 let 61-80 let 81 - 100 let nad 100 let
205 stano
ivahJ
107 stan' 294 stano' 45 stano 200 stano’
0vaHJ
ivaflj ivafJ ivafl)
8.645 stanovj”)
Struktura stanovanj je glede na število bivalnih prostoro glavnem enostranska — nižja:
Lastništvo	Štev. stanov.	Povpreč. mP/stan.	Povpreč. točk/stan.	Str Garsonje-* re	u k t u 1-sob.	r a 1-1/2 sob.	stan 2-sob.	0 va n 2-1/2 sob.	j 3 in več sob.
Družbena									
lastnina	6557	47,85	154,7	591	1744	9o	2571	85	1458
Etažna									
lastnina	1978	44,16	15o,6	259	565	lol	711	14	348
Skupaj	8515	46,99	158,4	850	25o9	191	3282	97	I806
«
Pregled je sestavljen na osnovi podatkov AOP z dne februarja 1978 in podatkov železniškega gospodarstva, vse ’ ^ njem 31. decembra 1977. Razliko v številu stanovanj do s-predstavljajo stanovanja, ki še niso prenesena v upravljanje.
:"Studom	M£=j
jeder pa je potreben skrbnega vzdrževanja in tudi prenove. Sedanja, — stanovalcem iz barakarskih
bednost stanovanj je 480 milijonov din.	naselij	147 stanovanj
Skupaj	609 stanovanj
Na področju solidarnosti je bilo v naši občini od leta 1975	f85 dm&l barakarskih naselij še ni preseljenih)
dodeljenih:	- Delitev stanarin v občini po njihovem namenu od 1975 do 1978
" družinam z nizkim OD	313 stanovanj (v 000 din)
Namen	1975	%	1976	. %	1977	%	plan 1978	%
^ortiz.	2.o44	22,2	3-452	23,3	5.2o7	0 0 OJ	6.680	O O OJ
tek.vzd.	1.685	18,5	3.008	2o ,3	4.85o	18,6	6. olo	18,0
i-Hv. vzd.	3.619	39,2	5.9o7	0 0 ■d"	9.679	37,5	13-358	4o ,0
uPravlj. str.SSS	1.415	15,5	592	14,o	1.671	6,4	2.o71	6,2
^sta, Zveze, ^caninvest 46o		5,o	1.841	2,4	4.522	17,5	5-677	15,8
hlipaj	9.221	loo ,o	14.8oo	loo ,0	25.919	loo ,0	33-796	loo ,0
0l Okoli 2000 etažnih lastnikov ni lani ne letos plačalo zakonskih Veznosti in stroškov upravljanja v znesku 4 milijonov din.
^ Iz tabele delitve je razvidno, da se v zadnjih štirih letih pro-tiinjal^Hi 0(*nos v stnjkturi porabe po namenu v bistvu ni spre-
Stanovalci in njihovi hišni sveti razpolagajo z okoli 18 % sred-De^ 23 tekoče vzdrževanje, za investicijsko vzdrževanje pa dajejo edloge, katerih odobritev je v dosti primerih vprašljiva. Material-°snova odločanja je torej šibka.
je	15 milijonov din pa je v zadnjih letih zbrane amortizaci-
’ ki jo je moč dogovorno in smotrno uporabiti.
Zh • b-odstotne stopnje po vseh dogovorjenih virih bo v občini d [anih okoli 94 milijonov din. Z dodatnimi sredstvi združenega s a bo ta vsota dvignjena na 120 milijonov din. Nad vsemi temi _ dstvi pa ni dobrega pregleda.
* hišni samoupravi je organiziranih 203 hišnih svetov 100 % °d tega jih je 121 aktivnih in povezanih v organizacijo za ^drževanje hiš	60	%
54 popolnoma samostojnih	17	%
“7 manj aktivnih	18%
II neaktivnih	5	%
'0 stanovanjskih enot pa iz različnih razlogov nima hišnih SVetov: slaba materialna osnova, spori, razkropljenost, novo vseljene stanovanjske enote itd.
naseV °r' delegatov stanovalcev so organizirali v KS Štepanjsko n0 J.e> Nove Jarše in Kodeljevo, v Zeleni jami in Zalogu pa občas-^icujejo predsednike hišnih svetov. v4tia rnouPravna stanovanjska skupnost je organizirana in obliko-dcut P° dopolnjenem in spremenjenem zakonu o stanovanjskih Hj Pn°stih z dvema zboroma, izvršilnim odborom in drugimi orga-Uprj gospodarjenje, družbeno pomoč, gradnjo in prenovo. Samo-dej Vna stanovanjska skupnost deluje prek konferenc delegacij za » Satski način in se vključuje v skupnost socialnega varstva.
“taninvest posluje s hišnimi sveti in samoupravno stanovanjsko Skupnostjo ter se vzdržuje praktično na proračunski način, ?ko da pomeni konkretne stroške v samoupravni stanovanjski skupnosti, podobno kot odvajanje amortizacije in zakonskih °°veznosti. Temu primerno se tudi vede. Svojih uslug ne javlja prometno in solidno in ni več kos nalogam, ki jih Pričakujejo samoupravno organizirani stanovalci: na sodoben način opravljanje uslug posebnega pomena tako po vsebini kot - ^organiziranosti.
ubvencioniranje stanarin ni bilo opravljeno. Ker pa so v glav-i ®rn vse ovire odpravljene in so sprejeti osnovni kriteriji, se to *«o začne urejati. Dosedanja sredstva pa so bila zelo korist-uporabljena.
. ,cer pa je bilo na področju solidarnosti precej napravljenega 01 grajenih je bilo precej stanovanj za naše delavce - občane;
vendar to ne velja za delavce nekaterih družbenih dejavnosti, katerim zelo manjka stanovanj.
Za menjavo stanovanj in dodeljevanje sproščenih stanovanj je velik interes večine čakajočih upravičencev. To službo je treba čimprej reorganizirati na ljubljanski ravni. Predvsem ni prav, da stanovanja, pridobljena v različnih obdobjih ali z različnimi družbenimi sredstvi, niso enako družbeno obravnavana in zanje ni enako opredeljenih kriterijev za dodeljevanje.
Do kod smo prišli glede priprave programov, pridobivanja in komunalnega urejanja zemljišč ter gradnje stanovanj?
Zemljišča za novogradnje so pridobljena ali pa je postopek v teku in tu verjetno ne bo večjih zadržkov, če bodo izdelani projekti z jasnimi odločitvami. Tudi izvajanje del bo moč učinkovito organizirati tako v Jaršah kot na Fužinah. Gradnjo stanovanj sta izvajalca pripravljala za trg. V obeh primerih (razen gradnje dveh podkvic v Jaršah) je priprava v fazi, da se določa projektna naloga o velikosti, funkcionalnosti in standardu stanovanj, dinamika gradnje pa je v pretresu za pospešitev in se že iščejo primerni finančni viri za premostitev finančnih težav pri izgradnji objektov, da bi lahko gradnjo celovito organizirali tudi po vsebini in vodenju za znane kupce, ki jih je moč organizirati z razpisom.
Izvajalci se lahko organizirajo v proizvodnji po dohodkovnem načelu. Sprejeti pa bi morali tudi načelno in konkretno stališče, da se organizacije posebnega pomena temu primerno organizirajo, vsekakor ne po starih načelih. Po ocenah je teh zmogljivosti dovolj in družbeni pogoji zato so podani.
Nasploh prevladuje mišljenje, da mora po sprejetih idejnih zasnovah za uresničevanje po vsem samoupravnih načelih usklajenega in sprejetega razvojnega programa delati usklajen in kompleten inženiring novogradenj po smernicah vseh udeležencev - predvsem v drugi fazi, v sodelovanju s konkretnimi porabniki, hkrati pa mora teči pridobivanje in opremljanje zemljišč. Za vse to pa še nismo dovolj usklajeno organizirani, rabimo vse preveč časa, vse preveč je ovir in izsiljevanja posebne rente - dostikrat za one, ki nanjo niso upravičeni. Tudi zakonodaja je razdrobljena in ni usklajena s potrebami današnjega časa.
Samoupravni sporazum o temeljih stanovanjske gradnje za srednjeročno obdobje ni podpisan, ker ni usklajen za področje komunale in družbenih dejavnosti.
Financiranje sekundarnih komunalnih naprav individualne porabe ni rešeno, izjemno pa obstaja predlog finančne konstrukcije za Jarše in Fužine.
Pri načrtovanju stanovanjske gradnje v Polju in drugod ne smemo pozabiti, da gre za kontinuirani način načrtovanja - da nas čas ne bo prehitel.
III. Idejni in zakonski temelji so že postavljeni
Kakšen je namen spremenjenega in dopolnjenega zakona o stanovanjskih skupnostih ter izhodišč za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temeljne idejne zasnove?
-	Šele oboje daje celovito podobo ciljev, ki jih imamo pred seboj. Šele tako postanejo delavci v združenem delu, ko v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih namenjajo sredstva čistega dohodka (in ne iz bruto OD) ter zbori stanovalcev v hišni in krajevni samoupravi (iz ekonomskih stanarin) temeljni nosilci samouprave z ustrezno materialno osnovo ter določajo sredstva za gradnjo stanovanj in njih prenovo ter sredstva za vzdrževanje in funkcioniranje.
-	Tako se povezujejo tudi v interesne asociacije, ki so mesto dogo valjanja, da bi samoupravno obvladali razvojne usmeritve in porabo.
-	Za svoje potrebe delavci ustanovijo take organizacije združenega dela posebnega pomena, ki bodo zanje upravljale naročeni obseg in vrednost uslug — tako servisno tehničnega kot visoko strokovnega intelektualnega značaja — in jih v določenih primerih na osnovi smernic in sprejetih programov kot porabnike tudi zastopale (npr. pri gradnji sosesk ipd.).
-	Delavci se povezujejo prek svoje samoupravne interesne skupnosti z vsemi drugimi interesnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, da usklajujejo programe in sredstva ter ekonomizirajo stanarine ob upoštevanju solidarnosti in vzajemnosti.
-	Zato je zakon prehodnega značaja, druga zakonodaja pa je na nekaterih področjih razdrobljena, neusklajena in ne odgovarja dovolj zahtevam časa, čeprav je tudi ustreznim samoupravnim
in izvršilnim organom moč očitati, da ne izkoristijo vedno niti sedanjih zakonskih možnosti.
IV. Kaj je sedaj potrebno?
Dalje oblikovati in usposabljati samoupravno stanovanjsko skupnost kot mesto dogovarjanja.
Oblikovati’ samoupravo stanovalcev v vseh stanovanjskih enotah ter ustanoviti zbore delegatov v KS tam kjer jih še ni. Ti morajo dejansko skrbeti za stanovanja in zato imeti že v prehodu 10 - 15 % več sredstev za vzdrževanje - seveda, če jih potrebujejo (glede na potrebe novejših in starih stanovanj), sicer pa tako ta svoja sredstva združujejo kot skupna sredstva stanovanjskega gospodarstva. HS je potrebno postopno nuditi osnovo sistema poslovanja in samoupravnega odločanja. V starih stanovnajskih enotah je treba pripraviti in omogočiti postopno prenovo.
Zbrano amortizacijo je treba uporabiti smotrno in dogovorno. Etažnim lastnikom je treba ponuditi ustrezne pogodbe za stroške zakonskih obveznosti in upravljanja.
V jesenskem obdobju velja v Ljubljani pripraviti vse potrebno za postopen prehod na ekonomske stanarine, saj so bili vsi ustrezni samoupravni in izvršilni organi pobudniki za takšen način gospodarjenja s stanovanji. Stanovanje je za slehernega največja družbena dobrina in mora zbuditi velik samoupravni interes. Ustrezni samoupravni in izvršilni organi se bodo vključevali v vse predhodne razprave v združenem delu in na zborih stanovalcev, da bi se dogovorili za koncept stanovanjske skupnosti z delavci o njihovem prispevku za solidarnost in vzajemnost, za načrtnejšo razširjeno reprodukcijo, in z občani — stanovalci za bodoče oblikovanje in porabo ekonomskih stanarin z osnovnega vidika samoupravne odgovornosti in interesa gospodaijenja, pa tudi za urejanje okolja ter ustvarjanje možnosti za kulturnejše bivanje. Tako bi se po dogovorih stanovalcev, vlagateljev (DO), varčevalcev in banke vsa sredstva stanarin, najemnin, privarčevanih vlog, udeležb in kreditov združevala pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih, ker bi na osnovi vsklajenih programov združevanja prenove, družbeno usmerjene gradnje porabniki odločali o razporejanju in porabi sredstev, v ta namen pa bi sprejemali ustrezna merila, samoupravne sporazume in družbene dogovore. Vsemu temu pa je
osnova vsklajen plan v družbeni bazi (HS, TO in varčevalci),v občini, mestu in republiki. Na ta način bi tudi na tem konkretnem področju gospodarjenja omejevali inflacijske težnje in racionalnejše izkoriščali sredstva. To pa je zelo odgovorna družbenopolitična akcija.
Poleg tako predvidenega načina za ekonomske stanarine paje treba pripraviti ne samo dopolnilno ocenjevanje glede kotlovnice, ampak tudi oceniti nove možnosti bivanja v onih stanovanjskih enotah in KS, kjer so se razmere ali popolnoma izboljšale ali pa občutno poslabšale.
Premišljeno in vsestransko je treba izdelati stanovanjski kataster, ki bo osnova sistema in analize, evidence in metodologije, kar vse bo služilo tudi v te namene, da po možnostih popravimo prehod in preidemo na ekonomske stanarine ko družbeno priznane cene postopno do leta 1982.
Sprejeta izhodišča za subvencionira nje v Ljubljani je treba začeti uveljavljati najkasneje v zadnjem četrtletju 1978 leta. Preostali del družin iz barakarskih naselij v občini je trebav splošnem konceptu stanovanjske gradnje v Ljubljani solidarnostno in vzajemno rešiti, vendar ne v njihovih zaključen«1 naseljih, pri em pa je treba usposobiti ustrezne službe prijav u| odjav ter zaposlovanja in DO, da se ti problemi ne bi obnavljaj1 in da bi spoštovali sprejeti samoupravni sporazum o minima1" nih standardih pri zaposlovanju delavcev.
Pos ebej bo treba obravnavati možnosti za ustrezno rešite stanovanjskih problemov nekaterih delavcev na družbenen1 področju npr. vzgoje in izobraževanja,
V Ljubljani naj samoupravne stanovanjske skupnosti dogovorno z banko organizirajo službo, ki bo nudila varčevalcem program, čas, kraj, standarde gradenj stanovanj, ustrezno oblik varčevanja, organiziranje in usposabljanje varčevalcev kot zidnih kupcev. Prav tako je treba oblikovati službo, ki bo z jasn ini opredelitvami in kriteriji opravljala zamenjave in odkup stanovanj ter tesno sodelovala z vsemi ustreznimi institucijam in službo varčevanja.
Vsem družbenim stanovanjem (SLP in drugim) je treba prizn ti enako obravnavanje ter omogočiti kontrolirano zamenjaV in odkup. Tako bo omogočeno mladim in starejšim družinam ter drugim, da si zadovoljivo rešuje svoje potrebe — ne daje \ kot sedaj zakovano. Na ta način bi odpravljali dosedanj anomalije.	j
Dokončno moramo poenotiti in verificirati stališča, da se v izvajalci organizirajo v procesu gradnje tako, kot to zahtev zakon o združenem delu: dohodkovno in vertikalno za znan ga kupca, za trg pa le, če so za to posebne potrebe in možn sti, in to s svojimi sredstvi in krediti. Tako pa naj se razvrsti) in prilagodijo tudi manjše delovne organizacije uslug in inst lacij. Na področju teh uslužnostnih dejavnosti pa je treti skrbeti več za izobraževanje in številčnost kadrov.
Vse delovne organizacije posebnega pomena naj se glede n proces dela organizirajo tako, da bodo opravljale storitve r sprejetih programih — od pridobivanja zemljišč in projektu nja do opravljanja kompletnih inženirskih storitev, prenove novogradenj in uslug hišni samoupravi, da bodo sposobne n diti naročene storitve. Tako bi se zopet sčasoma povr*1' zaupanje porabnikov v nekatere izvajalce. Te možnosti °bst?L jo, če se tako dogovorijo ustrezni samoupravni in izvr^lj organi z onimi, ki jih to zadeva - sicer pa so to tudi dolzn glede na značaj teh organizacij. Čas je, da se to uredi z ustr® nimi kadrovskimi in organizacijskimi rešitvami. To pa je P trebno tako na komunalnem področju kot pri nudenju us10# hišni samoupravi.	,
Načrtovanje stanovanjskih sosesk in večje izpopolnitve gra<m j po obstoječih KS, ki imajo komunalno omrežje, je pripra,La. kontinuirano, da bi lahko pridobili zemljišča in nudili vl»B teljem - delovnim organizacijam in drugim kupcem Pr°6ra^y! zbrali potrebne odločitve in sredstva, opHmti smiselne p°Pra ke ter vse pravočasno pripravili.	m
Za izgradnjo individualnega sekundarnega komunam^ omrežjaje nujno potrebno dogovoriti in vskladiti po zakon DD v republiki - v Ljubljani odgovaijajoč vir financiranja, j Znane kupce je treba pravočasno takoj po družbeni odloc ^ o programirani izgradnji organizirati v interesno skupno« določeno sosesko; isto velja tudi za zadrugo. Zadružniki n^ organizirani samo za individualne hiše, gradnje v nizu, atfP^j tudi za etažna stanovanja. Pozabiti pa ne smemo na tisti delavcev, ki iz raznih razlogov ne bi bil vključen v nobeno . variant gradenj in solidarnosti, pa želi ali mora dobiti kofPV«0 v no opremljeno zamljišče in si mora dobesedno prigarati11'(j nizu ipd., sicer bo črnograditelj. Vsega tega se je treba zave
A
že pri regulacijskem načrtu in hitreje ukrepati.
Seveda moramo ostati pri svoji družbeni odločitvi, da bomo gradili celovite soseske, da bomo izkoristili rezerve iz obdobja ekstenzivnega zaposlovanja, da se ne smejo ponoviti obdobja tako velikih priselitev, neusklajenih z našimi možnostmi in da pora vzporedno teči gradnja proizvodnje in rekonstrukcij, ki je osnova za dohodek. Tudi velikost, standard in kvaliteta stanovanj morajo slediti tem potrebam. To je treba odločno urediti tako v Jaršah kot na Fužinah. Tudi spremljajoči objekti morajo biti primemo vključeni in to tako, da bodo zadovoljevali potrebe krajanov. Izgradnja ter dveh sosesk je širše vprašanje in je toliko kot naša naloga tudi ljubljanska.
Glede na tako stanje in zahteve je nujno uskladiti in izpolniti zakonodajo po zaokroženih področjih, družbene dogovore in samoupravne sporazume prav tako, kar vse je doslej precej enostransko obravnavalo stanje v škodo porabnikov in omogo-
čalo dvigovanje cen. To je treba urediti tako, da ne bo nejasnosti, ne monopola, ne več toliko ovir in da bodo priprave in gradnje potekale hitreje po osnovnih družbenih odločitvah.
V novih pogojih pa je do govorno s HS in KS ter drugimi ustreznimi organi treba poskrbeti finančnim možnostim primemo in po predpisih najnujnejšo opremo za protipožarno, civilno zaščito in družbeno samozaščito, ki se zahteva za varnost zgradb in stanovalcev, kakor tudi za ustrezne zadolžitve in usposobljenost kadrov. Tako zaščitno opremljanje in organiziranje stanovalcev novejših objektov pa je v bodoče treba urediti hkrati ob vselitvah.
Vse to je treba tudi prej oceniti in pregledati morebitne spremembe, da bi prispevali k nadaljnjemu uresničevanju poti po intenci) ah nove ustave, zakona o združenem delu in kongresov ZK, da bi oblikovali program naše in skupne nadaljnje akcije.
V juniju in juliju 1978
Zapis s posveta
PROGRAM DELA
samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste - Polje v obdobju
1978-1979
V skladu z izhodišči programa dela naše in mestne samouprav-sr Hs,anovanjske skupnosti, njenih samoupravnih dokumentov, ednjeročnega programa razvoja, družbenih dogovorov in samo-Pravnih sporazumov na ravni republike, mesta Ljubljane in občine D r ^zadevnih zakonskih določil naš program dela in akcije temelji P edvsem še na sledečih osnovah:
resolucijah kongresov ZK o potrebah po preobrazbi in razvoju __ stanovanjskega gospodarstva,
uresničevanje družbeno-ekonomskih odnosov v stano-_ Vanjskem gospodarstvu,
utrjevanju in razširjanju hišne in krajevne samouprave, pospeševanje interesa uporabnikov za gospodarjenje s stanovanjskim fondom in sredstvi, načrtno zbiranje pričakovalcev stanovanj u> njihovo samoupravno organiziranje v skupnosti znanih samoupravno organiziranih kupcev za usmerjeno družbeno graditev ter organiziranje odgovarjajočih služb in DO za boljše _ delovanje stanovanjskega gospodarstva.
zagotavljati oblikovanje temu ustreznih družbenih dogovorov 10 samoupravnih sporazumov, opredelitev kriterijev in meril, Predvsem pa jačanje samoupravne zavzetosti, da bodo delavci ui občani lahko samoupravno realizirali svoj interes po smoter-Uui odločitvah razpolaganja s sredstvi in obvladovanju razvoja. Ua d , uPščina samoupravne stanovanjske skupnosti in njena zbora bod e egatski osnovi ter njen 10 kot predlagatelj in izvršni organ pa |(3 ^delovali na teh glavnih nalogah v sodelovanju z DPO, DPS in
skupina nalog:
uPr vreieti svoje samoupravne akte: statut in poslovnik in samo-pji ayui sporazum in statut SSS mesta, ki jih bomo v skupnem obravnavali in uskladili Nosilec: 10
•cier ^delovanje: z SSS občin, mesta, skupščino in DPO občine, ?e bodo predlogi usklajevali R°k: oktober 1978
?• skupina nalog:
akte Prejeli, dopolnjevali in dajali pobude za druge samoupravne Slan stanovanjskega gospodarstva, DD in SS, ki zadevajo izgradnjo v^n j pujskih sosesk, organizacijo, racionalizacijo in cene stano-izgradnje, SS med izvajalci in uporabniki z DO ter podobne ^uaiivne akte, ki bodo sistemsko urejali to področje.
Nosilec: 10
Sodelovanje: z ustreznimi službami, odbori in TSS
Pod:
r°Čja
stalna naloga pospešenega delovanja za urejanje tega
3.	skupina nalog:
Nenehno in vztrajno bomo sodelovali na pravilnem organiziranju v smislu ZZD in konsolidaciji stanja in poslovnega sistema v TSS in OZD Staninvesta za gradnje, tehniške storitve, računovodske finančne storitve, avtomatske obdelave podatkov, hišniške storitve in storitve za samske domove, kakot tudi ustanavljanje služb za samoupravno organiziranje in usposabljanje znanih kupcev, tudi zadružnikov in porabnikov sploh, ustanavljanje služb za menjavo in odkup stanovanj, oblikovanje sposobnih teamov za vodenje in organiziranje gradnje stanovanjskih sosesk.
Nosilec: 10
Sodelovanje: z vsemi odgovornimi dejavniki
Rok: stalna naloga pospešenega delovanja za urejevanje teh področij dela
4.	skupina nalog:
Delovali bomo na uresničevanju družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in na realizaciji izhodišč za postopen prehod na ekonomske stanarine, v stanovanjski izgradnji pa na družbeno organizirani in usmerjeni izgradnji, na kompleksnosti izgradnje, na povezovanju dela in sredstev na dohodkovnih odnosih izvajalcev.
Nosilec: 10
Sodelovanje: vsi ustrezni politični, samoupravni dejavniki in službe
Rok: stalna naloga, ki se mora ujemati z postopnim prehodom na ekonomske stanarine in izgradnje stanovanj postavljenimi z rokih DD
5.	skupina nalog:
Vsklajevali, sprejeli in spremljali bomo letni plan, srednjeročni in pripravili 10—letni program razvoja stanovanjskega gospodarstva, zahtevali in zavzeto sodelovali, da se sprejmejo vse potrebne vskla-ditve in rebalansi za to srednjeročno obdobje programa razvoja in podpiše SS o temeljih planov tega srednjeročnega obdobja; zavzemati pa se je treba, da se izvaja načelo kontinuiranega planiranja.
Nosilec: 10 z odbori
Sodelovanje: z vsemi ustreznimi dejavniki
Roki: ki bodo po zakonskih predvideni
6.	skupina nalog:
Nadaljne dograjevanje in poglabljanje samouprave stano-- va lcev kakor tudi nudenje pomoči delegacijam in delegatom -predvsem pa bomo skrbeli za pravočasno in pravilno informiranje temeljev samoupravne baze. Poskrbeti bo pa treba, da se v HS za dobro gospodarjenje in pravilne samoupravne odločitve uredi po-
stopno sistem poslovanja in ravnanja z vsemi izvajalci uslug, ki kom kot udeležba pri izgradnji ali za zamenjavo, bodo po SS zato organizirani in zavezani ter prejemali svoj do- Participacija pri izgradni stanovanj za trg in za znanega samo-hodek za obseg, sestavljenost in kvaliteto del in opravil.	upravno organiziranega kupca je (z izjemo socialno prizadetih
Nosilec: 10 z ustreznimi odbori in službami	poedincev) splošen princip, zato mora postati tudi princip in stirnu-
Sodelovanje: DPO, KS in prizadetimi službami izvajalcev	ladja pri vseh menjavah, vse to bo pa postopno omogočilo smoter-
Rok: od septembra 1978 dalje	no gospodarjenje in načrtno prenovo ter vrednost tudi teh stano-
vanj.
7.	skupina nalog:	Nosilec: 10 z ustreznimi odbori in službami
Vsem družbenim stanovanjem je zagotoviti ne glede na njihov Sodelovanje: z ustreznimi dejavniki mesta, občine, KS, HS h1 izvor pridobitve in sredstev, ki so bila zato uporabljena v različnih stanovalci
obdobjih enak družben tretman ter omogočiti zamenjavo pod	Rok: od septembra 1978 dalje.
opredeljenimi kriteriji, omogočiti je potrebno ravno tako kontro-	Zato se definira program dela in akcije po posameznih področ-
liran in opredeljen odkup privatnih stanovanj, ki bi služila imetni- jih dejavnosti tako kot sledi:
PROGRAM DELA IN AKCIJ ODRORA ZA GOSPODARJENJE ZA LETO 1978
1.	naloga: Obravnava kompleksne problematike v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi temeljnih tez o uresničevanju družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in izhodiščih za prehod na ekonomske stanarine
Nosilec naloge: vsi samoupravni organi in strokovne službe SSS
Sodelujejo: DPO, KS, Skupščina občine Rok: jesen 1978
2.	naloga: Vzpostavitev hišne in krajevne samouprave stanovalcev povsod, kjer ta ne obstoja
Nosilec naloge: SZDL, KS
Sodeluje: SSS in odbor za gospodarjenje
Rok: do novembra 1978
3.	naloga: Izdelava navodil ter priporočil za delovanje stanovanjske samouprave v KS in hišah
Nosilec naloge: strokovna služba, odbor za gospodarjenje SSS Sodeluje: odbor za gospodarjenje mesta Ljubljana in strokovna služba Staninvest - aktivi hišnih svetov pri KS-ih Rok: december 1978
4.	naloga: Vzpostavitev točne evidence hiš (vhodov) in registra hišnih svetov katastra zgradb
Nosilec: Staninvest
Sodeluje: strokovna služba SSS, statistika Rok: v letu 1978 in začetku 1979
5.	naloga: Izdelati predlog za izpopolnitev hiš z opremo za civilno zaščito ter izdelava kriterijev za minimalno popolnitev sredstev
Nosilec: referenti za CZ pri KS
Sodelujejo: hišni sveti, odbor za gospodarjenje in odbor za SLO in DSZ
Rok: december 1978 in v začetku 1979
6.	naloga: Sklenitev stanovanjskih pogodb Nosilec: SSS
Sodeluje: strokovna služba SSS Rok: trajna naloga
7.	naloga: Sklenitev pogodb z etažnimi lastniki Nosilec: SSS
Sodeluje: odbori za gospodarjenje SSS in mesta Rok: konec decembra 1978
8.	naloga: Izdelava pravilnika o dodeljevanju in uporabi p°' slovnih prostorov v družbeni lastnini
Nosilec: strokovne službe SSS mesta
Sodelujejo: strokovne službe SSS občine in Staninvesta
Rok: januar 1979
9.	naloga: Spremljanje realizacije programa I. V. (investicijske' ga vzdrževanja) v letu 1978
Nosilec naloge: Staninvest, strokovna služba SSS Sodelujejo: odbor za gospodarjenje Rok: stalna naloga do konca leta
10.	naloga: Zbiranje in obdelava potreb I. V. za plan I. V. v letu 1979
Nosilec naloge: Staninvest
Sodeluje: odbor za gospodarjenje, strokovna služba SSS
Rok: oktober 1978 do januarja 1979
11.	naloga: Priprava samoupravnega sporazuma za upora**’ sredstev amortizacije (dogovorov med vlagatelji in SSS in predlog programa porabe amortizacije)
Nosilec naloge: strokovna služba SSS občine in mesta
Sodelujejo: odbori za gospodarjenje, delegati v zboru uporah' nikov
Rok: december 1978
12.	naloga: Sklenitev novih vlagateljskih pogodb z vlagatelji^ so jih zavrnili oziroma predložitev aneksa v slučaju sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju v SSS
Nosilec: strokovna služba Staninvest	.
Sodeluje: strokovna služba in odbori za gospodarjenje vse!1 SSS
Rok: marec 1979
PROGRAM DELA IM AKCU ODRORA ZA DRUŽRENO POMOČ
1.	naloga:	Rok: trajna naloga v letu 1978	y
Odobravanje subvencij za stanarino	Obrazložitev: Samoupravna stanovanjska skupnost je...
Nosilec: odbor za družbeno pomoč in strokovna služba stano- Ljubljanskem dnevniku in v Naši skupnosti objavila poziv za vanjske skupnosti	nje vlog za delno nadomestitev stanarine za leto 1978. RaZ%Zv
Sodelovanje: z odborom za družbeno pomoč stanovanjske vsebuje podrobnejše kriterije o upravičencih, kakor tudi o P° skupnosti Ljubljana	stopku in pogojih za odobravanje delne nadomestitve stanarine.

V finančnem načrtu za sredstva družbene pomoči v stanovanj-skem gospodarstvu za leto 1978 je za delno nadomestitev stanarine Servirano 10 milijonov dinarjev (za vse ljubljanske občine).
2.	naloga:
Odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje Nosilec: odboi za družbeno pomoč in strokovna služba stanovske skupnosti
Sodelovanje: s stanovanjsko komunalno banko Ljubljana in Oborom za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana. Rok: trajna naloga v letu 1978
Obrazložitev: Premije za namesko stanovanjsko varčevanje so a °d oblik družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, na-J*jena občanom s povprečnimi in nižjimi osebnimi dohodki, ki gensko varčujejo pri poslovnih bankah za nakup etažnega stano-ali gradnjo stanovanjske hiše. Stanovanjska skupnost Ljublja-* Moste Polje je v letu 1978 sklenila s Stanovanjsko komunalno Ljubljana pogodbo za opravljanje bančnega servisa na tem za katerega smo letos iz sredstev družbene pomoči (za $e ‘iubljanske občine) rezervirali 650 starih milijonov.
3.	naloga:
v st ^az^eljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči ^ovanjskem gospodarstvu na podlagi III. natečaja dn os^ec: strokovna služba stanovanjske skupnosti in odbor za uru*beno pomoč
ski ^°de*°vanje: z odborom za družbeno pomoč stanovanjske ^jjPnosti Ljubljana in odbori za družbeno pomoč ostalih ljubljan-
Rok: naloga za leti 1978 in 1979
^.Obrazložitev: Na podlagi III. natečaja je bilo upravičencem iz N !/ne Ljubljana Moste Polje odobreno 106 stanovanjskih enot. l^uvidevamo, da bo razdeljevanje stanovanj potekalo do sredine a 1979. Do sedaj je bilo preseljenih skoraj 1 /3 upravičencev.
4.	naloga:
^Obdelovanje pri reševanju stanovanjskih vprašanj udeležencev
Nosilec: odbor za družbeno pomoč in strokovna služba Za Sodelovanje: Občinski odbor ZB, mestni odbor ZB, komisija LjubrŠeVanie stanovanjsk'h vprašanj udeležencev NOV pri SSS
R°k: trajna naloga
^razločitev: Reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev 6e K j£ področje dela posebne komisije v sestavu odbora za druž-br° Ppmoč. Komisija je pristojna za pripravo predlogov za odo-stananie posojil in dodelitev stanovanj ter predlogov za zamenjavo rttv„VanL Odobravanje posojil in dodeljevanje stanovanj poteka na dh‘ mcsta medtem, ko za ustrezne zamenjave skrbi odbor za beno pomoč.
5.	naloga:
Vil LZvedba plana odprave barakarskih naselij ter stanovanj VI. in •kategoj-ije na območju občine Ljubljana Moste Polje. t6r Nosilec: koordinacijski odbor za odpravo barakarskih naselij aIu8ih nedovoljenih gradenj in odbor za družbeno pomoč ^ sodelovanje; z odborom za družbeno pomoč stanovanjski Ljubljana ter odbori za družbeno pomoč ostalih ljubljanski trajna naloga v letu 1978
Hega ^razločitev: SSS Ljubljana Moste Polje je udeleženka družbe-Vjj ?ogovora o odpravi barakarskih naselij ter stanovanj VI. in httfj ,ategorije na območju ljubljanskuh občin za kar združujemo 5 teJ~e sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. K(i$h 1 Sfcdstvi in bančnimi krediti se financira gradnja naselja v Zg. ki s 95 enotami kamor so preseljene družine iz območja Most, s,Qla in se(L*i stanovale v barakah. Gradnja naselja bo predvidoma 0 milijonov din.
^■Naloga:
lždy. r®ditev naselja Zg. Kašelj (oblikovanje hišne samouprave, žirajl| dodelitvenih odločb, sklenitev stanovanjskih pogodb, organi-službe vzdrževanja)
Uto-d^ec: Odbor za gospodarjenje, odbor za družbeno pomoč in s°^a služba
°*3^nskC*°Vanie: z odborom 23 družbeno pomoč SSS Ljubljana, b,1 štab za odpravo barakarskih naselij m Staninvest q?k: naloga za leto 1978
buselij Taz^°Litev: Z občinskim Štabom za odpravo barakarskih ' stanovanjsko skupnostjo Ljubljana upravnim organom
Občinske skupščine ter Staninvestom se pripravljajo vsi potrebni ukrepi, da bi lahko naselje v Zg. Kašlju v celoti nudilo novim stanovalcem čimboljše pogoje bivanja, kar pa je predvsem pogojeno z delovanjem organov hišne samouprave.
7.	naloga:
Priprava predlogov za dodeljevanje stanovanj s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost Ljubljana Moste Polje in izdelava prednostne liste.
Nosilec: odbor za družbeno pomoč Rok: trajna naloga v letu 1978
Obrazložitev: Odbor za družbeno pomoč pripravlja predlog prednostne liste za stanovanja nad katerimi imamo razpolagalno pravico. Predvidevamo, da bo osnutek prednostne liste pripravljen do oktobra 1978.
8.	naloga:
Zamenjave stanovanj v okviru razpoložljivega stanovanjskega sklada določitev kriterijev zamenjave in izdelave vrstnega reda pri zamenjavi
Nosilec: odbor za družbeno pomoč in strokovna služba stanovanjske skupnosti
Sodelovanje: z odborom za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana in odbori za družbeno pomoč ostalih ljubljanskih občin
Rok: trajna naloga v letu 1978
Obrazložitev: Odbor za družbeno pomoč želi sistemsko urediti vse oblike zamenjav stanovanj za katere je med občani precejšen interes za kar pripravljamo predlog pogojev in kriterijev vključno s prednostno listo upravičencev za zamenjavo. Predvidevamo, da bo to delo opravljeno, do konca septembra 1978.
9.	naloga:
Nakup stanovanj iz sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
Nosilec: odbor za družbeno pomoč in strokovna služba stanovanjske skupnosti
Sodelovanje: s stanovanjsko banko Ljubljana in izvajalci stanovanjske graditve
Rok: september 1978
Obrazložitev: Sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada so namenjena za sofinanciranje dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti iz prostih sredstev pa nameravamo kupiti stanovanjske enote s katerimi bi reševali pereče stanovanjske probleme v šolstvu, zdravstvu in družbenih službah.
10.	naloga:
Reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih
Nosilec: odbor za družbeno pomoč SSS Ljubljana Rok: ob natečaju
Obrazložitev: Stanovanjske probleme delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih rešujemo prek dodeljevanja posojil za nakup etažnih stanovanj oziroma gradnja kakor tudi z enakopravno vključitvijo teh delavcev med upravičence za pridobitev stanovanj zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
11.	naloga:
Skrb za nadzor nad skladom solidarnostnih stanovanj na območju občine Ljubljana Moste Polje
Nosilec: odbor za družbeno pomoč in strokovna služba Sodelovanje: z odborom za družbeno pomoč SSS Ljubljanaa Rok: trajna naloga
Obrazložitev: Odbor za družbeno pomoč namerava nadaljevati tudi v letu 1978 z nadzorom nad uporabo solidarnostnih stanovanj, ki naj služi zlasti za oblikovanje skupnih ukrepov na ravni Ljubljane glede čimbolj racionalne uporabe solidarnostnih stanovanj kakor tudi dela hišne samouprave v naseljih kjer so ta stanovanja locirana.
Izpraznjena solidarnostna stanovanja odbor za družbeno pomoč dodeljuje upravičencem iz potrjene prednostne liste.
12.	naloga:
Priprava predlogov za spremembo samoupravnih splošnih aktov s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Nosilec: odbor za družbeno pomoč
Sodelovanje: z odborom za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti Ljubljana Rok: oktober 1978
PROGRAM ODROM ZA GRADITEV
Osnutek programa je v obdelavi na nivoju odbora za graditev. Za dokončen program je večino akcij vskladiti na nivoju SSS Ljubljana in občine. Naloge, katere se bomo vsklajevali na nivoju mesta, je voditi v okviru SSS Ljubljana Moste Polje. Osnutek je potreben še temeljitejše obdelave ter je vodilo za delo odbora do končne formulacije.
1.	IZDELAVA STANDARDA STANOVANJ
- projektna naloga za projektiranje in gradnjo stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji (bločni in individualni) na področju ljubljanskih občin Obrazložitev:
Standard stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji je določiti predvsem iz pogleda kvalitete in opremljenosti ter opredelitev glede bodočih stroškov upravljanja in vzdrževanja. Verificirati na samoupravni osnovi in na področju ljubljanskih občin poenotiti (smotrno, da so površinski, statični, higiensko tehnični normativi sprejeti). Naloga je že naročena v okviru.
Nosilec: SSS Ljubljana
Sodeluje: cdbor za graditev, organizirani kupec ko bo organiziranje realizirano, skupščina občine
Rok: čimprej, naloga bi morala biti zaključena v 1 letu
2.	USMERJANJE STANOVANJSKE GRADITVE
Obrazložitev:
-	stalno usklajevanje urbanističnih odločitev in odločitev glede priprave in urejanja zemljišča za potrebe stanovanjske graditve (sodelava pri regulacijskem načrtu občine) s posebnim povdarkom, da je na nivoju tehnične dokumentacije dovolj pripravljenih sosesk za začetek gradnje
-	zavzemanje stališča glede stopnje rasti števila stanovanj
-	izdelava programa drugega srednjeročnega obdobja
Nosilec: usmrjanje naj se vrši sporazumno na nivoju SSS Ljubljana
Sodelujejo: skupščine občin, SSS, SKIS, urbanistične in komunalne službe
Rok: trajna naloga
3.	OPREDELITVE IZHODIŠČ GLEDE INDIVIDUALNE GRADNJE
Obrazložitev:
Samoupravna stanovanjska skupnost bo organizator stanovanjske graditve tudi na področju ind. gradnje in bo s pristojnimi službami sodelovala tudi tako, da bo individualna gradnja vključena v organizirano usmerjeno gradnjo
-	tudi individualna gradnja mora biti izvedena kot organizirana gradnja enodružinskih hiš
-	v zvezi s tem naj odbor za graditev SSS polno sodeluje in pripravlja rešitve skupno s samoupravno komunalno interesno skupnostjo
-	temeljito naj se pretehta in zavzame stališče glede načina organiziranja kupca - graditelja
-	ustanavljanje ustrezne službe za pomoč in sodelovanje z organiziranimi zadrugami
Nosilec: SSS
Sodeluje: izvršni svet in skupščina občine ter Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS)
Rok: 1 leto
4.	DOGOVORI O SOČASNEM FINANCIRANJU SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV V STANOVANJSKIH SOSESKAH
Obrazložitev:
Spremljajoči objekti:
-	objekti za izpolnjevanje obvez družbenih služb (šole, vrtci, domovi za ostarele)
-	objekti osnovne preksrbe (trgovine z živili)
-	objekti za opravljanje malega gospodarstva (obrt, uslužnostna dejavnost)
-	poslovni objekti (blagovnice, banke, PTT, SDK)
-drugi objekti
naj bi se gradili sočasno, da nove soseske zažive celovito, ob dokončanju posameznih etap ali celotnega stanovanjskega dela.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo z družbeno-politično skupnostjo in širšo družbeno skupnostjo morala iskati rešitve, kako v delitvi dohodka najti način za enakomerno zadovoljevanje celovitih družbenih potreb stanovalcev novih naselij.
Akcije morajo biti usmerjene zlasti v vsklajeno planirani(• Naloga odbora je zlasti:
-	da vključi v to delo službe, kise ukvarjajo s planiranjem (nlV°
občine in mesta), zlasti zavod za družbeni razvoj me*® Ljubljane	.
-	da vljuči v to delo finančne službe temeljne stanovanjske vj komunalne banke, ki bi omogočile z izdelavo ustreznih pr®' logov najti način za financiranje objektov glede na njw° osnovni pomen in težo potreb
-	da se vključi v izdelavo ustrezne oblike družbenega dogovore tej problematiki
Nosilec: SSS
Sodeluje: izvršni svet skupščine občine, ostale SIS Rok: trajna naloga
5.	OPREDELITEV IZHODIŠČ ZA UVEDBO OBLIK ORGANIZIRANJA PRIČAKOVALCEV IN KUPCEV STANOVANJ
Obrazložitev:
je ena temeljnih nalog, ki jih nalaga stanovanjski skupno4 5 Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva.
Vpliv potencialnih pričakovalcev je še vedno premajhen. 2les bi bilo potrebno v tej smeri organizirati kupca (fizičnega inpray.' ga) tako, da bi s svojimi odločitvami vstopil v organizirano usmeri no graditev v okvirju dogovorjenih normativov ter, da za svoj odločitve skrbi z materialno odgovornostjo. Temu je potrebno Pn lagoditi tudi sistem financiranja usmerjene stanovanjske gradil' Nosilec: SSS
Sodeluje: izvršni svet skupščine občine, LB, ostale SIS & melje samoupravne organizacije in skupnosti	j
Rok: trajna naloga, organiziran kupec bi moral nastopiti že P izgradnji Fužin in Novih Jarš
6.	OBLIKOVANJE POLITIKE GLEDE ZAMENJAVE ^ PREPRODAJE RABLJENIH STANOVANJ
Obrazložitev:	<.
-	oblikovanje načina distribucije in pogojev za distribucijo
točnih opredelitvah, kriterijih, cenitvah ob izključitvi sU^e t. tivnih možnosti v navezavi na minimalne standarde stanoven skih površin in drugih potreb	0
-	oblikovanje predlogov novih odlokov o obdavčitvah odnos ^ ukinitvah obdavčitev za preprodajo rabljenih stanovanj smislu medrepubliškega dogovora (Uradni list SFRJ’ 11/78).
Nosilec: SSS Ljubljana Sodelujejo: izvršni svet in skup$51 občine, LB
Rok: trajna naloga
7.	SKRB ZA TEMELJITEJŠE POVEZAVE S STANOVA^ SKO IN KOMUNALNO BANKO
Obrazložitev:	•„
-	obravnava načinov financiranja in združevanja sredstev
obravnava obrestnih mer, udeležbe, idr.	p
-	vključevanje sredstev pričakovalcev najemnih družbenih ste
vanj	,j(
-	vključevanje banke v priprave finančnih konstrukcij izgraa
novih sosesk	^
-	banka naj vse bolj postaja servis samoupravnim interese skupnostim
Nosilec: SSS Ljubljana
Sodeluje: stanovanjsko komunalna banka
Rok: trajna naloga
8. VZPOSTAVITEV POVEZAV VSEH DEJAVNIKOV USMERJENI STANOVANJSKI GRADITVI
Obrazložitev:
PRI
Obrazložitev:	.
Preiti na sistem dolgoročnega in srednjeročnega planiranje r
letnih, srednjeročnih in drugih planih	.
vzpostaviti trajno koordinacijo pri principu mcdsebOpn
obveščanja in usklajevanja vseh pomembnejših akcij ^
omogočiti vse osnovne elemente za pravilno delitev družb
ga dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb
Nosilec: SSS Ljubljana
Sodelujejo: vse SSS, SKIS, LB, občine, KS
Rok: trajna naloga
. 9. OBLIKOVANJE PROGRAMA DRUGEGA SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1981 - 1985 ODNOSNO 10 LETNEGA PROGRAMA STANOVANJSKE IZGRADNJE DO 1990
Obrazložitev:
Da bi programi dobili res pravo vsebino in da bi v resnici Predstavljali sintezo vsklajenih, ekonomsko ovrednotenih in vse-insko kvalitetno opredeljenih planov, bo potrebno k izdelavi e~leh pristopiti že koncem leta 1978. Pobude pa bo potrebno, Krsti za oblikovanje iztočnic, ni pa tistih elementov, ki bodo že vnaprej opredeljevali maneverski prostor, podati že letos (regula-Cl)ski načrt.. .)
Nosilec: SSS Ljubljana
Sodeluje: strokovne službe skupščine občine, SK1S, ostali SIS, ^av°d za družbeni razvoj Ljubljane, celotna samoupravna baza
Rok: 1979-80
10.	TEKOČE NALOGE
10. 1. spremljanje izvajanje planov
-	letni
-	srednjeročni
10. 2. spremljanje realizacije na terenu 10. 3. družbeni nadzor nad kvaliteto udeležencev v izgradnji ,	10. 4. družbeno dogovarjanje v vseh sferah, ki imajo stične
0fike s stanovanjsko graditvijo
10. 5. pospeševanje izdelave tistih nalog in raziskav, ki so bistvene za progresiven in kvaliteten napredek celotnega stanovanjskega gospodarstva na dolgoročnejših osnovah.
Naloga odbora zlasti je vsebinska opredelitev teh nalog in raziskav.
11.	ORGANIZIRANJE STROKOVNE SLUŽBE ZA OPRAVILA PRI NOVOGRADNJAH
Obrazložitev:
za vsa strokovna opravila pri usmerjeni stanovanjski gradnji, katera zagotavlja izvajanje samoupravnih odločitev, mora biti za obseg planirane graditve organizirana strokovna služba. Opredelitev nalog bo določena na osnovi kompleksnega pregleda. Nosilec: SSS Ljubljana Sodelujejo: občina ter predvsem pri reševanju kadrovanja SZDL Rok: v letu 1978
12.	SKLENITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO V NOVIH JARŠAH IN FUŽINAH
Obrazložitev: Sklenitev je nujna zaradi povezave vseh udeležencev v gradnji Nosilec: SSS Ljubljana Moste Polje Sodelujejo: vsi podpisniki Rok: september - oktober 1978
PROGRAM DELA IN AKCIJ ODBORA ZA PRENOVO
hiše 1 na*°8a • Opredelitev kriterijev, katera družbena stanovanja in darjenje in družbeno pomoč
Rok: maj 1979
^ej° v poštev za prenovo
mi ti„?L^ec." Občinski odbor za prenovo, gospodarjenje, z ustrezni-užbami stanovanjskih skupnosti
ustr« -elovanje: z odborom za prenovo mestne skupnosti in veznimi institucijami mesta Rok: oktober 1978
nov,?' nal°8a: Na osnovi osvojenih opredelitev in kriterijev za pre-. ugotoviti stanje potreb v občini
nimi slu^b C 0^'nsk’ odbor za prenovo in gospodarjenje z ustrez-
Sodelovanje: z ustreznimi institucijami v mestu in občini R°k: februar 1979
4. naloga: Izdelava dokumentacije po enostavnem dogovorjenem postopku in opravljanje prve etape prenove po opredeljeni prioriteti programa prenove
Nosilec: dokumentacija prenove - ustrezna strokovna služba izvajanje prenove — ustrezna DO
Sodelovanje: Bančne in ustrezne druge institucije Rok: od junija 1979 dalje po programu postopne prenove -tam, kjer stanje ni znano in dokumentacija še ni v pripravi,
^dnjeročn831 Izdelava P°stoPne8a programa prenove po letih in v Osnovi ugotovitve^stanj^ pn°ntCtl 0Prcdclltcv ln kriterijev na ^osilec: odbor za prenovo s službami odelovanje: z ustreznimi institucijami, odborom za gospo-
Vse naloge iz programa dela in akcij so obravnavali, dopolnili in sprejeli posamezni odbori in izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine ter jih posreduje v javno razpravo preko delegatske baze, zborom skupščine občine in skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
POROČILO 0 DELO
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE UURUANA MOSTE - POLJE
NIČILO O DELU ODBORA ZA GRADITEV IN STROKOV-“LUŽBE ZA GRADNJO PRI SSS LJUBLJANA MOSTE &Lkir V PRVEM POLLETJU 1978 IN OSVETLITEV PRO-L^MOV im POTREBNIH UKREPOV ZA DRUGO POLOVICO
lij. Odbor za graditev, ki je delal v okvirju skupščine SSS prvega I'alo obravnaval in sprejemal ukrepe za realizacijo že pričetih “ v cilju doseganja srednjeročnega plana graditve;
Tako je:
1.	obravnaval in sprejel družbeni dogovor o ceni stanovanj, ki o v gradnji v Štepanjskem naseju
2.	obravnaval poročilo Soseske o komunalnem opremljanju zemljišč v letu 1977 in plan za leto 1978 ter rebalans srednjeročnega plana
3.	obravnaval in sprejel je projektno nalogo za stanovanjski del soseske MS 12/2 Nove Jarše, ki jo je predhodno že pregledala in dopolnila komisija za pregled tehnične dokumentacije
4.	obravnaval je finančne plane SSS
5.	Obravnaval in tvorno sodeloval pri razpisu V. natečaja za raz-
pis posojil pri LB - Stanovanjski in komunalni banki
6.	obravnal in sprejel program dela za obdobje do drugega sklica
Odbor za graditev, ki je bil formiran za delo na tem področju za obdobje 2. sklica skupščine SSS, se je prvič sestal 15. 6.1978 in je obravnaval
a)	osnutke programa dela odbora
b)	samoupravni sporazum o izgradnji MS 12/2 Nove Jarše
c)	vzorčni sporazum o izgradnji soseska
d)	informacijo o regulacijskem načrtu občine Ljubljana Moste Polje
e)	imenovanje strokovne komisije za pregled tehnične dokumentacije za MS 4,5 Fužine
Za obravnavo pa so pripravljeni še nekateri pomembnejši materiali in akti za delo skupnosti in službe za graditev, od katerih najpomembnejša za to področje sta:
1)	Samoupravni sporazum o opravljanju strokovnih del in o sodelovanju pri realizaciji stanovanjske graditve v občini Ljubljana Moste Polje med stanovanjsko skupnostjo in Staninvest Ljubljana, TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj
2)	Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine v Ljubljani.
Oba zgoraj navedena kata nudita realno osnovo, da v najkrajšem času pride do podpisa samoupravnih sporazumov in pospešene realizacije soseske MS 4,5 Fužine, kije za izpopolnitev srednjeročnega plana stanovanjske graditve v Ljubljani trenutno najpomembnejša.
Za realizacijo programirane soseske MS 12/2 Nove Jarše pa je velik interes izražen tudi v SSS Ljubljana Bežigrad, ki je pristopi-la k izgradnji te soseske na ozemlju, ki teritorialno sodi v območje SOb Ljubljana Bežigrad. Da bi soseska, ki se bo tako gradila v dokaj pospešenem tempu, imela pravočasno zgrajene tudi vse potrebne spremljajoče objekte, je nujno, da se sklene neodložno med-
občinski dogovor o financiranju in realizaciji vseh programiranji1 spremljajočih objektov. Tak dogovor je osnova za uresničevanj6 resolucije VIII. kongresa ZKS, ki med drugim pravi: družbeno usmerjena gradnja bo pospešila celovito zadovoljevanje potreb biva lija in življenja tudi v soseski.
Odbor za graditev je podaljšal mandat komisiji za pregled nih projektov za MS 4,5, Fužine in imenoval še nekaj novih članov Komisija je delala na tej nalogi od meseca januarja 1978 m prišla po večkratnih razpravah s projektanti do zaključkov, ki bo«0 služili projektantu za nadaljnjo obdelavo tehnične dokumentacij6
7.fl 1 favn i7orflHni#» cnopdrp
za 1. fazo izgradnje soseske.
Največje naloge odbora za graditev in na sploh Samouprava6 stanovanjske skupnosti pa bodo izhajale v največji meri iz zahteVC'
Kupcu in potencialnemu pričakovalcu omogočiti vpliv na grjjj ditev v smislu kvalitete in strukture stanovanj ter cene Kakor tud oblikovanja prostorske in programske zasnove novih sosesk!
Osnutek programa dela odbora že nakazuje najbistvenej56 aktne nrobleme in nristone k niih reSm/anin
uonuiciv piugiaina ueia uuoura ze naicazuje najoibi>v“ J aktne probleme in pristope k njih reševanju.	&
Graditev stanovanj v letu 1978 poteka po pogojih, ki
uraanev stanovanj v letu 19/8 poteka po pogojih, Ki močno odraz težav pri sporazumevanju in dogovarjanju in pa p°si. dic neusklajenih družbenih srednjeročnih planov, Tako je v fa* sporazumeva nja še vedno vsa letošnja graditev, kljub temu,, Jj gradnja stanovanjskih objektov že teče. V prvi polovici leta ni b" vseljivih stanovanj.
Graditev poteka v Štepanjskem naselju, kjer gradi IMOS 33 stanovanj, ki bodo dokončana predvidoma do septembra 1978. .
V MS 12/2 Nove Jarše gradi Gradis 126 stanovanj (objekt A in A 4), ki bodo gotova predvidoma do konca leta.
PRIMERJALNI PRIKAZ REALIZACIJE IN PLANA GRADIT^ STANOVANJ
Označba lokacije	Število stanovanj srednjeročni plan 1978	Smernice 1978	predvidena realizacija po oceni
MS 3/2, HS 112/1 Štepanjsko naselje	166	335	335
MS 12/1 in MS 12/2 Nove Jarše	2o4	236	126
MS 11 Zalog	-	3o	-
MS 8/3 Zg. Kašelj	-	5o	5o
MS 8/4 Zg. Kašelj	-	23	23
MS lo3/2 Sneberje	-	5o	-
SKOPAJ	37o	724	534	_
Iz primerjalnega pregleda vidimo, da bo izpolnitev plana 128 % kar kaže, da bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje plan graditve celo presegla, kar pokrije skoraj vse izpade v planu za leto 1976 in 1977.
Izpolnitev srednjeročnega družbenega plana graditve stanovanj na ravni mesta Ljubljane pa je že vprašljiva iz razlogov ker so priprave na nekaterih drugih mestnih področjih tekle počasi ali pa so bile ovire prevelike.
Vsled tega teče akcija, da bi soseske MS 4,5 Fužine vključila v srednjeročni plan Ljubljane že v letu 1978. Za izgradnjo te soseske bo potreben enoten sporazum udeležencev tudi za izgradnjo spremljajočih objektov (vrtec, šola (osnovna), obrtna in servisna dejavnost, preskrba), ki teija predhodno uskladitev družbenega plana posameznih dejavnosti.
Akcijo bo potrebno na vseh ravneh pospešiti, da bi ujeli realizacijo za leto 1979.
Potrebno se je angažirati tudi za čimprejšnji podpis sporazuma o izgradnji soseske MS 12/2 Nove Jarše.
Odlok o za zavarovanje
varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukTef<5 — -— - ...w,....je voda (Ur. list SRS, št. 18/77) se območje 103/2 Snebeije nahaja v ožjem varstvenem pasu s strogim režim ■ zavarovanja. Po tem odloku gradnja novih stanovanjskih stavo dovoljena, Zazidalni načrt za MS 103/1,2 pa je bil sprejet 1973. Na osnovi potrjenega zazidalnega načrta je zemljišče v 103/2 v celoti pridobljeno in tudi komunalno opremljeno, mz kanalizacije za meteorno vodo.	j.
Glede na sprejeti zazidalni načrt in naša vložena denarna stva je njuno potrebno spremeniti določilo odloka o sprememb* dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje me. j Ljubljane razširitev varstvenega območja črpališča Črnuče -Brod (Ur. list SRS 18/77) tako, da se to območje ne treti** zavarovano zemljišče.
Za izgradnjo stanovanj v MS 103/2 je že ustanovljena st»% vanjska zadruga, ki zaradi navedenega stanja ne more pristopa pridobitvi lokacijske dokumentacije.
°ELO ODBORA ZA GOSPODARJENJE V1. POLLETJU 1978
Odbor je obdobja 1. sklica skupščine Samoupravne stanovanj-skupnosti zasedal 28. 2. in 20. 3., v 2. mandatnem obdobju ^upščine pa 28. 6. 1978.
28. 2. je na skupni seji z 10 in odborom za družbeno pomoč P^dvsem obravnaval in potrdil zaključni račun odbora za gospo-ua,)enje ter obravnaval osnutek statutarnega sklepa o organizira-n°sti stanovanjske skupnosti.
Na ločeni seji istega dne pa je še obravnaval projektno nalogo odKtanovanjske objekte v soseski MS 12/2 Nove Jarše, s čimer se je bon	aktivno vključevati v zasnovo novogradenj, saj je kot
d°či gospodar močno zainteresiran za čim manjše stroške ^drževanja hiše.
,20. 3. je odbor obravnaval poročilo o investicijskem vzdrže-197« ^ *n stanovanj v letu 1977 in predlog programa za leto 'o, delitev stanarin ter finančni načrt odbora za gospodarjenje, gk Obravnavana poročila ter pripombe je potrdil ter jih predložil ^upščini stanovanjske skupnosti v sprejem. amort'e**t^ stanar“1 Je sPreJeta za leto 1978 sledeča:
•ekoče vzdrževanje
20% 18% 40% 6,20 %
... ®nske obveznosti upravljanja
om °. ne> mesta, Zveze,
. Ionizacije za vzdrževanje
‘ arUgi stroški	15,8%
SkuPaj	100%
in r.Z sredstev za investicijsko vzdrževanje od stanarin, najemnin
P^Pevkov etažnih lastnikov v višini 16 milijonov je vključeno v ne6ram del za leto 1978 288 hiš (vhodov) po naslednjem prioritet-1 Zvrstnem redu: krovska dela kleparska dela Popravila dimnikov Pleskanje pločevine Ibarska dela mdroizolacijska dela del n te8a je odbor zavzel tudi stališče o nujnosti opravljanja vy ek°čega vzdrževanja hiš in obratovanja hiš po organizaciji za goJkVanje, v kolikor se hišni sveti ne bodo odločili za lastno
ok rjcnle'
^dr- raynaval je še upravčenost razpolaganja s sredstvi za tekoče k^^vanje in sklenil, da ni zadržka, da bi se ta sredstva ne prena-a hišnim svetom, če ti v redu in zakonito poslujejo, v^j v.a ustanovitveni seji 2. mandatnega obdobja skupščine stano-Za J ke skupnosti 10.4. 1978 je bil izvoljen nov predsednik odbora °spodarjenje, kije sklical 1. sejo odbora za 26. junij 78. bleJNa.jvoji prvi seji so člani obravnavali predvsem obstoječo pro-berii ]	0 8°spodarjenja s stanovanjskim skladom in hišami v druž-
Uo^i astnani v smislu gradiva Uresničevanje samoupravnih družbe-°uomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter Pro-
gram dela odbora v kratkoročnem kot tudi srednjeročnem obdobju.
Soglašali so predvsem z ugotovitvijo, da je na področju stanovanjskega gospodarstva še veliko odprtih vprašanj, nedorečenosti in pomanjkanja normativnih aktov ter, da bo potrebno za rešitev tega veliko timskega dela članov odbora, veliko dela strokovnih služb stanovanjskih skupnosti občine in mesta, predvsem pa vsklajen pristop k reševanju skupnih problemov v okviru mesta Ljubljane.
POROČILO
O DELU ODBORA ZA DRUŽBENO POMOČ SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJA-NA-MOSTE-POLJE ZA PRVO POLLETJE 1978
V	prvem polletju 1978 je delo odbora za družbeno pomoč potekalo skladno s potrjenim programom dela za prvo polletje 1978, upoštevaje naslednja izhodišča in smernice za delo:
-	odbor za dmžbeno pomoč je pripravil osnutek prednostne liste za upravičence do stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, kar je pomenilo sklepno fazo III. natečaja za stanovanja, namenjena posameznim kategorijam upravičeno, t.j. delavcev z nižjimi dohodki, mladim družinam, udeležencem NOV, upokojencem ter upravičencem do stalne družbene pomoči.
Odbor za družbeno pomoč je obravnaval tudi vse vloge občanov, prispelih na samoupravno stanovanjsko skupnost v roku za javno razpravo.
Poudaijamo, da je na podlagi III. natečaja uspešno rešeno 106 posameznih upravičencev iz občine Ljubljana-Moste-Polje;
-	odbor za družbeno pomoč je v skladu s svojimi pristojnimi sodeloval v vseh fazah postopka odobravanja posojil delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih;
-	v prvem polletju 1978 je odbor na vseh sejah in preko strokovne službe sodeloval pri oblikovanju sistema uveljavljanja delne nadomestitve stanarine, kar naj bi se pričelo izvajati v dmgem polletju 1978, kakor tudi uveljavitve sistema premiranja namenskega staovanjskega varčevanja. Pripomnimo naj, da je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Moste-Polje že sklenila z Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana ustrezno pogodbo o opravljanju bančnega servisa pri postopku odobravanje premij;
-	člani odbora so v prvem polletju aktivno sodelovali v delu odbora za družbeno pomoč Ljubljana s ciljem uveljaviti vse zakonske predvidene oblike družbene pomoči, kakor tudi proučiti vse dosedanje oblike in predlagati ustrezne dopolnitve. Pripomnimo naj, da se v dosedanjem delu odbora za dmžbeno
pomoč vse bolj kaže potreba, da se o vseh socialnih ukrepih družbe, pa tudi s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu dogovarjamo v skupnosti socialnega varstva.
V	prvem polletju se je odbor za dmžbeno pomoč sestal na 3 sejah, v juniju pa je bila tudi že prva seja novoimenovanega odbora, posvečena zlasti obravnavi programa dela za dmgo polletje 1978.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SUBJEKTOV ODLOČANJA NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
nivoji :
nivoji neposrednega odločanja nivo izvajanja odločitev
združeno delo
OBČINA
MESTO LJUBLJANA
KRAJEVNA SKUPNOST
nivo priprave gradiva za sistem odločanja
smeri upravljanja
smeri izvajanja sklepov upravljalcev
umeri organiziranja akoi.1 v zvezi s sprejetimi skleni
PRIKAZ NIVOJEV IN SMERI NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV O ZADEVAH S PODROČJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
NIVO OBČINE
NIVO
MESTA
topaJai^Jco^dporabnjU^tanovanj^^njjkolice združeno delo na področju krajevne skupno8*1
ZBOR STANOVALCEV	ZBOR DELAVCEV	irinn
L- 1	ni	ri—	=UT
ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KRAJ.SKUP.
NIVO lKRAJEVNEI .SKUFN.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUFN
V
SKUPŠČINO KS
SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI
SVET
KS
komisija za urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in urejanje in varstvo okolja
1 IZVRŠILNI ODBOR odbor za gospodarjenje
odbor za novogradnjo
odbor za prenovo
odbor za družbeno pomoč samoupr.delavska kontrotef ►
odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
poravnalni svet
komisija za udelež.NOV
SAMOUPRAVNIHESTANOVAtijSK. SKUPNOSTI SRS
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUFN, V
SKUPŠČINO SSS
• • •
4 DELEGACIJA 4 , .KRAJEVNE SKUFN.,,
‘j SKUPŠČINO DP|
SKUPŠČI11* O B č I N E
<1 DELEGACIJA ' i 4, SSS	i
, .V SKUPŠČINO SSS. X
7X \
ZBOR ZDRUŽENEGAj^, SKUlN'
Z$°i
ZBOR KRAJEVNIH
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČIN MESTA LJUBLJANE
DRUŽBENO POLITI^,
delegacije
SAMOUPRAVNIH I”1	J
SKUPNOSTI
zbor uporabnikov
zbor izvajalcev


♦ o ♦ o ♦ o -< unnn	krajani	- o ♦ o ♦ o ♦ o ♦ v združeno delo	□a d
OSNUTEK
Na podlagi 392. člena Zakona o združenem delu, 7. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/78) ter 119. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, št. 24/77) sprejemamo delovni ljudje in občani
n	SAMOUPRAVNI SPORAZUM
^TAN0V1TV1 SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE TOPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
1 SPLOŠNE DOLOČBE Delavci
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah zdravega dela, prek temeljnih organizacij združenega dela in dragih Vzbeno pravnih oseb;
delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki dostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sred-Masti občanov prek občinskega sveta sindikata storitveih desetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki stanovanj v sta-°vanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stanovalcev v kra-)evni skupnosti;
temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno | ®Vne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjskih sah v družbeni lastnini;
^občani, ki namensko varčujejo v poslovnih bankah za stano-
stix ^e!avc> v organizacijah združenega dela za pripravo urbani-^ nc in projektne dokumentacije za urejanje stavbnega zemljišča n .Proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdžreva-0j ln. obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš in delavci drugih ganizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, ustanovimo sa-jj. i P^vno st3nov3njsko skupnost občine Ljublj<in3 Moste Polje (v aajjevanju besedila: stanovanjsko skupnost) in v njej po načelih jerrinosti in solidarnosti zagotavljamo družbeno pomoč, načrtuj-Van° razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločamo o uresniče-dornU Pro8rama tega razvoja, skupno s stanovalci upravljamo s skla-°bn ^tanovanjskih hiš ter zagotavljamo smotrno vzdrževanje in vnanje in izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov v stano-dari ■ ^ah ter uresničujem0 druge skupne interese pri gospo-novnju s stanovanji, graditvi stanovanj, v družbeni pomoči v sta-anjskem gospodarstvu.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejema skupščina stanovanjske skupnosti; na statut mora dati soglasje Skupščina občine Ljubljana Moste Polje.
4.	člen
Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena, ki jih ustanovitelji uresničujemo v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske ah mestne skupščine določeno, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, sprejemajo v soglasju z občinsko ah mestno skupščino.
II. TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI
5.	člen
Ustanovitelji zagotavljajo materialno osnovo za uresničitev ciljev samoupravne stanovanjske skupnosti. V ta namen na osnovi samoupravnega sporazuma in v skladu z zakoni združuje sredstva za stanovanjsko izgradnjo, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za rekonstrukcijo in prenovo stanovanj ter za drage sporazumno dogovorjene namene.
6.	člen
Ustanovitelji združujejo v skladu z zakonom v samoupravno stanovanjsko skupnost tudi stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe.
7.	člen
Ustanovitelji upravljajo z vsemi združenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo, skrbijo in zagotavljajo smotrno vzdrževanje in obnavljanje obstoječih stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zagotavljajo gradnjo novih stanovanj in poslovnih prostorov v skladu s skupnimi družbenimi interesi ter organizirajo in zagotavljajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
8.	člen
Sredstva za stanovanjsko graditev, ki se združujejo pri stanovanjski skupnosti, so povratna sredstva, združena za določen čas in za namene kreditiranja stanovanjske graditve. Podrobnejše pogoje in način združevanja vsebuje samoupravni sporazum o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in splošni akti stanovanjske skupnosti.
».	2. člen
Ustanovitelji opravljamo v stanovanjski skupnosti zlasti tele
1J°ge:
Zbirno za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje orga-mziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu, Organiziramo in povezujemo delovne ljudi in občane ter druž-ene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske Saditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj, Povijamo v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi Postori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, organiziramo in izvajamo družbeno pomoč in razvijamo soli-varn°st in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z name-°m, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in omogoči sem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovsko vprašanje,
Krbinio za uveljavljanje organizirane družbeno usmerjene sta-Pvanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri gradit-i stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, ka-^Jost in ceno stanovanj,
delujemo pri pripravi osnov za načrt družbeno ekonomskega zvoja občine Ljubljana Moste Polje za področje stanovanj-J/e8a in komunalnega gospodarstva,
^Previjam0 osnutek programa stanovanjske graditve v občini, sklajujemo osnutek programa stanovanjske graditve s pro-rrrei stanovanjske graditve v ostalih ljubljanskih občinah, ^Previjamo osnove za politiko stanarin in za standarde stanovi ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj bon0 z zkor* stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnih skup-Q,stl oblikujemo načela za urejanje in varstvo stanovanjskega sta a ter razvijam0 stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov
9.	člen
Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za rekonstrukcijo ter prenovo stanovanj združena v stanovanjski skupnosti so nepovratna sredstva za namene družbene pomoči v skladu z zakonom in za potrebe prenove stanovanj v skladu s sprejetim programom prenove. Podrobnejše pogoje in način združevanja vsebuje samoupravni sporazum o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in splošni akti stanovanjske skupnosti.
10.	člen
V stanovanjsko skupnost združene stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini poverijo imetniki pravice uporabe v gospodarjenje in upravljanje stanovanjski skupnosti in stanovalcem v skladu z zakoni, predpisi in splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
11.	člen
Z združitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost ostane ustanoviteljem pravica oddajanja stanovanj.
Stanovanjska skupnost daje pobudo za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oddajanje družbenih najemnih stanovanj s ciljem zagotoviti enakopravnejši položaj pričakovalcev stanovanj.
12.	člen
Pravica dodeljevanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi je do ustanovitve stanovanjske skupnosti upravljala Skupščina občine, je bila z dnem uveljavitve sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje z dne 30. julija 1974 prenešena na stanovanjsko skupnost, razen pravice do-
deljevanja stanovanj, ki so bila zgrajena ali pridobljena za delavce upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste Polje.
13.	člen
Stanovanjska skupnost določa v skladu s predpisi družbenopolitične skupnosti višino stanarin za stanovanja in višino najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah ter višino posameznih elementov stanarine in najemnine.
14.	člen
Sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov se uporabljajo v skladu z zakonskimi predpisi za nadomeščanje prenesene ali zmanjšane vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (reprodukcija stanovanj).
15.	člen
Ustanovitelji — združevalci stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v stanovanjski skupnosti pridobijo pravico uporabe in dodeljevanja stanovanj pridobljenih iz sredstev amortizacije glede na sorazmerno vrednost združenih stanovanjskih hiš in stanovanj. Podrobnejše pogoje o načinu pridobitve določa splošni akt stanovanjske skupnosti.
Ul. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
16.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz:
a)	združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, kjer so opredeljena:
—	združena sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve
—	združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
—	združena sredstva za prenovo starih stanovanj in drugi nameni združevanja
b)	stanarin in najemnin za namene gospodarjenja in upravljanja z obstoječimi stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah
c)	prispevkov lastnikov etažnih stanovanj
d)	dopolnilnih sredstev kot so:
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov
—	prosta sredstva iz prispevka za gradnjo stanovanj za udeležence NOB
—	bančna posojila
—	vsa ostala sredstva, ki jih določi predpis družbenopolitične skupnosti, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum.
17.	člen
Stanovanjska skupnost z vsakoletnim finančnim načrtom opredeli višino prihodkov in odhodkov za vso svojo dejavnost. Pri tem upošteva vse zakonske in druge predpise, planske dokumente in zastavljene družbene cilje.
18.	člen
Med letom stanovanjska skupnost spremlja tromesečno ugotovitev prihodkov in odhodkov in sicer ob periodičnih obračunih, konec leta pa ugotovi bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročilom.
19.	člen
Stroški delovan ja stanovanjske skupnosti se krijejo iz prihodkov stanovanjske skupnosti. Višino sredstev določi skupščina stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Prihodki stanovanjske skupnosti so:
—	sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstu
—	sredstva stanarin in najemnin
—	sredstva prispevkov lastnikov etažnih stanovanj
—	dohodek iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje
sredstva za prenovo starih stanovanj
—	prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
—	prosta sredstva iz prispevka za gradnjo stanovanj za udeležence NOB
21.	člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ali druga pooblaščena oseba.
IV.	SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUGA SAMOUPRAVNA TELESA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Skupščina stanovanjske skupnosti
22.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata: zbor uporabnikov, ti šteje 50 delegatskih mest zbor izvajalcev, ki šteje 15 delegatskih mest.
23.	člen	. ...
V skupščino stanovanjske skupnosti delegirajo ustanovitelj skupnosti svoje delegate takole:
v zbor uporabnikov:
1.	27 delegatov — stanovalci iz KS	...
2.	21 delegatov — delavci v temeljnih in drugih organizacij"1 združenega dela in delovnih skupnostih
3.	1 delegat — delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo s' mostojno poklicno dejavnost in pri njih zaposleni delavci pre' ko svojega združenja
4.	1 delegat - OZZB NOV.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki p° ® moupravnem sporazumu sestavljajo konferenco delegacij za samo pravno skupnost za socialno varstvo, sestavljajo tudi konferen delegacij za samoupravno stanovanjsko skupnost in v ta name sklenejo poseben samoupravni sporazum.	•
Delegati v delegaciji KS za skupščino Samoupravne stanovanj
delu
ske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje se pri svojem^- ^
opirajo na stališča, predloge in pobudo zbora stanovalcev v 1 mu tudi poročajo o svojem delu.	.
Zbor stanovalcev v KS obravnava delo delegacije in delo legatov v organih Samoupravne stanovanjske skupnosti in jim daJ smernice za njihovo delo. Zbor stanovalcev v KS lahko v soglasju^, krajevno konferenco SZDL predlaga razrešitev posameznega „e vseh članov delegacije in volitve novega člana ali celotne delegat '
novitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljan« ste Polje in izvaja delo na stanovanjskem področju na obrt občine Ljubljana Moste Polje, delegira neposredno ali preko k renc delegacij.
Občani, ki z osebnim delom (obrtniki) izvajajo delo pri ff ali vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj imajo v zboru jalcev eno delegatsko mesto, v katerega volijo delegate preko jega združenja.
Zbora skupščine
Zadeve iz pristojnosti skupščin opravljata zbor uporabnike^ r izvajalcev skladno z določbami zakona o spremembah in litvah zakona o stanovanjskih skupnostih, tega sporazum3 uta stanovanjske skupnosti.	g.
Zbora sta v mejah svojih pristojnosti pri svojem delu sam na, pri skupnem delu pa enakopravna.
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravrt in sporazumno sprejemata rešitve o naslednjih zadevah:	uu
—	sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o 3 { skupščine stanovanjske skupnosti ter samoupravne sporaZ
in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo1 ■ janje družbenega plana občine na področju graditve stan0*^ oblikovanje cen v stanovanjski graditvi v občini, racionaliz3 v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadružne gr3 ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu; $
—	sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in nje11 črt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske ** nosti,
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skup11" j-predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora, P^ sednika in člane odborov ter imenujeta in razrešujeta pfe0
A
nike in člane drugih delovnili teles skupščine ter delegate v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva;
~ sprejemata smernice in stališča za delo delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste Polje na sejah zbora upora bnikov in zbora izvajalcev Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana;
~ urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo;
~ dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
Sklep o vprašanjih in zadevah iz prvega odstavka tega člena Ve|ja, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da Pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepa o enakem Besedilu, se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o uelu skupščine stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah: o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter pr ispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov);
o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni las tnini;
o dmžbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
0 gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
0 sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom;
0 smernicah in stališčih za delo delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje na sejah zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana;
o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva;
o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva;
0 avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel.
sprejemajo zbori skupščine,
-	v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udelečenec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
-	usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posamezna interesna področja,
-	pripravlja stališča in smernice za obravnavanje in sklepanje o zadevah, ki so v pristojnosti skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti Ljubljana,
-	spremlja ter usmerja delo delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
-	skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooblaščenimi organizacijanrf združenega dela in drugimi organizacijami, ki izvajajo dolofcne strokovne naloge za potrebe stanovanjske skupnosti,
-	daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti, s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni-skupnosti stanovanjske skupnosti,
-	oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, kijih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti,
-	daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red,
-	sprejema rešitve in sklepe v nujnih zadevah iz pristojnosti zborov skupščine, če teh zaradi izrednih izjem ni mogoče sklicati,
-	sklepa o predlogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti,
-	skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti,
-	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanjske skupnosti.
Izvršilni odbor obvešča o svoji dejavnosti delegate obeh zborov skupščine.
Izvršilni odbor mora zboroma skupščine predločiti v odobritev vse sklepe, ki jih je sprejel v nujnih zadevah iz njune pristojnosti, kadar sej zborov ni bilo moč sklicati zaradi rednih razmer.
Zbora sta pooblaščena za sklepanje o pravnih učinkih sklepov izvršilnega odbora, sprejetih v izjemnem postopku.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti.
27.	člen
vsak zbor skupščine posebej:
verificira pooblastila delegatov na seji zbora;
rešuje mandatno imunitetno vprašanje delegatov v zboru;
rzmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in
Podpredsednika zbora.
28. člen
6in ^”0ra skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih venem VSe^ delegatov posameznega zbora, razen tedaj, ko je na dnev-(jgjy redu zasedanja zborov skupščine sprejem statuta, poročila o klitV^novanjske skupnosti in načrt dela, finančni načrt ter za-J eni račun stanovanjske skupnosti, kakor tudi volitve in imeno-Ja> ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot 2/3 večina, ^kupščina lahko odloči, da je tudi za sprejemanje nekaterih “Sto zadev iz njene pristojnosti potrebna 2/3 večina.
$0 |.Se druge sporazumne lešitve iz pristojnosti zborov skupščine neg^c Javn° sprejete z večino glasov navzočih delegatov posamez-
29. člen
Šči V Pnmeru, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skup-ljuj„c tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredeli P0slovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve sk^anju, ki je bistvenega pomena za izvajanje nalog stanovanj-8a sv UPnosti lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršne-eta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
^ršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti ,	30. člen
Ija y Zvfšilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in oprav-" naslednje naloge:
/:rbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine stano-- anjske skupnosti,
Pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zaključka računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obrav-v ayo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti,
Pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih sa-'Poupravnih splošnih aktov ter aktov, ki jih obravnavajo in
31.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 15 članov, upoštevajoč načelo zastopanosti delegatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti.
32.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino vseh članov.
Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebna navzočnost 2/3 članov izvršilnega odbora.
Odbori stanovanjske skupnosti
33.	člen
Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih interesnih področij stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina stanovanjske skupnosti naslednje odbore:
-	odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
-	odbor za graditev stanovanj,
odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	odbor za prenovo.
34.	člen
Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja, pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš,
skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev pri krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti na področju gospodarjenja,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v delu odbora za gospodarjenje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
35.	člen
Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in plan letnih etap realizacije tega programa,
—	pripravlja stališča, smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, kijih temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava stanovanjsko graditev,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo,
—	skrbi za organiziranje in izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	po potrebi organizira informativni center za pričakovalce stanovanj,
—	pripravlja predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisanih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev,
—	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odboru za gra ditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
36.	člen
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima
zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	pripravlja predlog razdelitve kadrovskih stanovanj,
—	obravnava ter pripravlja predloge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje,
—	obravnava ter pripravlja predloge za delno nadomestitev stanarine posameznim upravičencem,
—	določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine,
—	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odboru za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Odbor za prenovo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja prenove,
—	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za prenovo,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava prenovo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri načrtovanju prenove z odborom za graditev,
—	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odboru za
odbor.
prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni
3 8. člen
V okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samostojno deluje 5-članska komisija za reševanje
stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV z* reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem NOV,
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem NOV prek dodelitve družbenega najemnega stanovanja ali odobritve posojila za nakup stanovanj, gradnjo stanovanjske hiše ali za adaptacijo.
Komisija mora pri svojem delu upoštevati ustrezen odlok Skupščine mesta Ljubljana o načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
39.	člen
Odbori stanovanjske skupnosti štejejo:
—	odbor za gospodarjenje „
—	odbor za graditev stanovanj
—	odbor za družbeno pomoč
—	odbor za prenovo
Poravnalni svet
40.	člen
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov me® stanovanjsko skupnostjo in med ustanovitelji se ustanovi Prl stanovanjski skupnosti poravnalni svet.
Delo poravnalnega sveta opredeljuje poslovnik o delu poravnalnega sveta, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na podlagi določil zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. list SRS-št. 10/77).
11 članov 11 članov 11 članov 7 članov.
41.	člen
Poravnalni svet šteje 5 članov.
Mandatna doba
42.	člen
Mandatna doba samoupravnih organov in drugih tel® samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste Polje traja4 leta.
Volitve v skupščino stanovanjske skupnosti razpisUJe skupščina 3 mesece pred potekom mandatne dobe.
V.	IZVAJANJE NALOG STANOVANJSKE SKUPNOSTI
hj. cien
Strokovna opravila in naloge opravlja stanovanjska skupn°s prek delovne skupnosti stanovanjske skupnosti ter PreK specializirane organizacije za vzdrževanje stanovanj.
44.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja določ®11 strokovne, administrativne, finančne in druge zadeve } stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnui* sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutu^ stanovanjske skupnosti ter drugimi samoupravnimi splošnimi ak stanovanjske skupnosti in po navodilih in smernicah org3^?. upravljanja stanovanjske skupnosti ter tajnika stanovanji skupnosti.
Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene del°VIj. skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojij“J pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanji skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti.
45.	člen	e
Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in specializiran,
organizacije za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugUJV specializiranimi organizacijami se urejajo prek posebne pogodbe« jo sklepa skupščina stanovanjske skupnosti.
46. člen
iV 5
Stanovanjska skupnost se pri urejanju pogodbenih odnoso $ specializirano organizacijo za vzdrževanje povezuje stanovanjskimi skupnostmi ostalih ljubljanskih občin.
VI.	USTANOVITELJSTVO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
47.	člen	. t
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje skupaj ^ drugimi občinskimi stanovanjskimi skupnostmi v mestu Ljubljanv ustanavlja stanovanjsko skupnost Ljubljana z namenom, da ^ njej kot mestu dogovarjanja in sporazumevanja ter po nač®
vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja enotna politika in enotni ~crepi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane za dosego skladnega in racionalnega razvoja stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani na področjih, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi ln občane mesta Ljubljane, zlasti pri
celoviti stanovanjski graditvi oz. kompleksni izgradnji stanovanjskih sosesk,
gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, izvajanju družbene pomoči,
prenovi (revitalizaciji) stanovanj in stanovanjskih hiš, kreditiranju nakupa stanovanj ter stanovanjskih hiš, združevanju vseh interesnih in drugih skupnosti ter druževanju sredstev pri uresničevanju skupnih programov iz pristojnosti dela stanovanjske skupnosti Ljubljana.
48.	člen
Medsebojna razmreja ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ter pristojnosti samoupravnih organov tanovanjske skupnosti Ljubljana opredeljuje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, katerega podpisnik je tudi stanovanjska skupnost občine Hubljana Moste Polje.
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo oblikujejo konference delegacij za samoupravno stanovanjsko skupnost izmed delovnih ljuai in občanov, ki niso delegati stanovanjske skupnosti.
54.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 8 članov, ki jih delegirajo:
—	2 člana — stanovalci iz KS
—	5 članov — delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti
—	1 član - delavci v temeljni in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki del egirajo delegate v zbor izvajalcev.
Mandatna doba odbora samoupravne delavske kontrole traja 4
leta.
X.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
49.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti delegira v skupščino anovanjske skupnosti Ljubljana 12 delegatov in sicer:
2 8 delegatov v zbor uporabnikov 4 delegate v zbor izvajalcev.
Vil. USTANOVITE UST VO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOST1SLOVEN1JE
50.	člen
, Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje skupaj z rugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanavlja Zvezo ^arijskih skupnosti Slovenije za obravnavanje vprašanj in Pravljanje zadev skupnega pomena, ki so pomembne za vse °vne ljudi in občane v SR Sloveniji.
Q Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma I9U-^an°vitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25. 7.
Sn-VUl. SOUSTANOV1TEUSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI KALNEGA VARSTVA
51.	člen
oi.cien
so Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo ijj *jfnega skrbstva, otroškega varcHra nnWiinin?Vpoa in
varstva, pokojninskega in $oc- .—Lega zavarovanja ter zaposlovanja v občinsko skupnost lajnega varstva zaradi usklajevanja politike na področju del nega varstva 'n opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost
'6« vuidtva m ujjiuvijunja rnuug, ixi ivtjuju juju jouuuuiuui
ksi>V?*h' 'n občanov, ždruženih v interesnih skupnostih, ki Podajo skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Moste
^ Naloge občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v ^pravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti lamega varstva. l
55.	člen
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev, združenih v zborih stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugih predpisih.
XI.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
56.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemu, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti, o delovanju delegatskega sistema stanovanjske skupnosti in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih delovne skupnosti stanovanjske skupnosti ter organizacij združenega dela, ki pogodbeno vršijo določene strokovne naloge za stanovanjsko skupnost kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
57.	člen
Podrobnejše oblike obveščanja javnosti o delu stanovanjske skupnosti opredeljuje statut stanovanjske skupnosti.
lX.	ODBOR ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO Xll. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
.	52. člen
in Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo uresničevanje Spor'arstVo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega s^^uma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prek odbora za "Upravno delavsko kontrolo.
Ptist - or 23 samouPravno delavsko kontrolo ima naslednje
Nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in jUgih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti er sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov n drugih dogovorov,
adzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov janovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter ktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, °*žnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, aadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev upravno združenih v stanovanjski skupnosti ter ^polaganje z njimi,
adzira javnost dela stanovanjske skupnosti, nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela an°vanjske skupnosti,
58.	člen
Stanovanjska skupnost je za opravljanje nalog naštetih v 2. členu samoupravnega sporazuma odgovorna Skupščini občine Ljubljana Moste Polje.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59.	člen
Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 ustanoviteljev stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste Polje.
60.	člen
Z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje z dne 30. julija 1974.
61.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje se objavi v Uradnem listu SRS.
V Ljubljani,................
OSNUTEK
Na podlagi 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS št. 8/78) in 22. člena statut? ..nesta Ljubljana (Ur. 1. SRS št. 2/78) sklenejo
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana—Bežigrad
2.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Center
3.	Sam oupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-—Polje
4.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana—Šiška
5.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-—Rudnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v TOZD in drugih organizacijah zdmženega dela, delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo; imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stanovalcev v krajevni skupnosti; TOZD in druge družbene pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; občani, ki namensko varčujejo za stanovanja v poslovni banki ter delavci v OZD za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš in delavci drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, ustanovijo prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana se ustanovi z namenom, da se v njej kot mestu dogovarjanja in sporazumevanja ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja enotna politika in enotni ukrepi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane za dosego skladnega in racionalnega razvoja stanovanjskega gospodarstva pri:
-	celoviti stanovanjski graditvi oz. kompleksni izgradnji stanovanjskih sosesk,
-	gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v dmžbeni lastnini,
-	izvajanju družbene pomoči,
-	prenovi (revitalizaciji) stanovanj in stanovanjskih hiš,
-	kreditiranju nakupa stanovanj ter kreditiranju nakupa in izgradnje stanovanjskih hiš,
-	združevanju vseh interesnih in drugih skupnosti ter združevanju sredstev pri uresničevanju skupnih prpgramov iz pristojnosti dela Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
3.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana kot mesto za dogovarjanje in sporazumevanje na območju občin Ljubljane zagotavlja:
-	skladen razvoj stanovanjskega gospodarstva v mestu, zato ta namen izvaja vsklajevanje kratkoročnih in dolgoročnih programov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, na tej osnovi sprejema skupne programe za področja graditve stanovanj, gospodarjenje s hišami v dmžbeni lastnini, izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, prenove (revitalizacije) stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj, kreditiranje gradnje in nakupa stanovanjskih hiš ter odreja izpolnjevanje skupnih programov,
-	povečanje stanovanjske graditve in s tem odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja,
-	enak položaj delovnega človeka in občana Ljubljane pri izvajanju dmžbene pomoči,
-	skladnejše izvajanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve, zato po enotnih merilih in kriterijih vrednosti razpoložljiva zemljišča ter na tej osnovi določa prioriteto zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev,
-	enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve, izvajanje dmžbene pomoči, za določitev višine stanarine ter njeno porabo, opredelitev stanovanjskih standardov in stanovanjske opreme,
—	odloča o uporabi sredstev, kijih stanovanjske skupnosti občin združujejo za opravljanje skupnih zadev,
—	daje pobude ter predloge skupščini mesta Ljubljane za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	daje pobude in predloge za sprejem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva in sklepanje samoupravnih sporazumov z organizacijami posebnega družbenega pomena, ki opravljajo delo na področju stanovanjskega gospodarstva.
4.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, veljati pa začne, ko da nanj soglasje skupščina mesta Ljubljane.
Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine.
II. USTANOVITELJI IN RAZMERJA MED NJIMI
5.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane.
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za financiranje stanovanjske skupnosti Ljubljana skladno z določili samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane.
6.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so med seboj enakopravni
m. SAM O UPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPN0-STI
7.	člen
Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti Ljubljana sestavljajo
—	zbor uporabnikov,
—	zbor izvajalcev.
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima poleg skupščine kot organa upravljanja še:
—	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti,
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
—	dmge organe, ki jih določa statut stanovanjske skupnost Ljubljana.
8.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana šteje 60 delegal' skih mest
Skupščine stanovanjskih skupnosti občin Ljubljne po parite • nem načelu delegirajo v skupščino samoupravne stanovanjske skup" nosti Ljubljana po 12 delegatov.
Delegacije občinskih stanovanjskih skupnosti so sestavljene ta" ko, da od 12 delegatskih mest delegirajo 8 delegatov v zbor upora D' nikov in 4 delegate v zbor izvajalcev.	. ■
Po takem principu delegiranja so zbori skupščine sestavijo01 tako, da šteje
-	zbor uporabnikov 40 delegatskih mest,
—	zbor izvajalcev 20 delegatskih mest
Vsak zbor skupščine stanovanjske skupnosti izvoli predsednik in namestnika predsednika skupščine.
Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupščino. Njog _ ve naloge so opredeljene in določene s statutom stanovanjske skup" nosti.	. 6|
M andat predsednika in namestnika predsednika skupi1-11 predsednika in namestnika predsednika zborov traja 4 leta.
Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana opravlja i naloge tako, da po predhodni potrditvi skupščin stam
10. člen	,
£&
skupnosti občin Ljubljane
-	usklajuje in sprejema skupne program e iz področja stan vanjske graditve in dmžbene pomoči v stanovanjskem g°sP darstvu,
-	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter poročilo o zultatih poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana, -j
-	obravnava letne in srednjeročne programe gradnje stanov ter dmžbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, dogovaIJ
in sp rejema ukrepe za njihovo vskladitev in izvršitev, sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte, voli ii,\ razrešuje predsednika skupščine ter namestnika predsednika, člane izvršilnega odbora te r člane drugih organov oziroma odborov stanovanjske skupnosti, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti,
usklajuje in usmerja delo organov skupščine stanovanjske skupnosti,
daje pobude skupščini mesta Ljubljane za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva,
predlaga skupščini m esta Ljubljana in drugim dejavnikom sprejem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva, zagotavlja enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve,
zagotavlja enotna merila in kriterije za dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
oblikuje enotna merila za vrednotenje stanovanjskih hiš ter predlaga določitev višine stanarine in njeno uporabo,
Predlaga sprejem predpisov za zagotovitev enotnih meril za opredelitev stanovanjskih standardov,
Predlaga sprejem predpisov, ki zagotavljajo enotna merila za opredelitev stanovanjskih razmerij,
razpravlja, soodloča »oziroma odloča o drugih vprašanjih ter opravlja druge naloge, ki so ji zaupane s statutom ali po pooblastilu stanovanjskih Cu p n osti občin Ljubljane, ali za katera je tako določeno z odloki skupščine m esta Ljubljane oziroma z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
1.1. člen
. Stanovanjska skupnost javno objavi osnutke programov za jjr^tev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za izvajanje na xbene P°m°či v stanovanjcem gospodarstvu, osnutek fi-nčnega načrta in zaključnega poročila ter osnutke samoupravnih P^umov in družbenih dogovorov s področja stanovanjskega
suspodarstva.
12. člen
$ei ^uPščina stanovanjske skupnosti zaseda praviloma na ločenih J,™1 °beh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravna-a določena vprašanja na skupnih sejah.
^bora glasujeta v vsakem primem ločeno, obč' a in glasuje 86 P° delegacijah stanovanjskih skupnosti *? Ljubljane, pri čemer ima vsaka delegacija po 12 glasov.
^>ori sklepajo veljavno, če je na seji navvzoča večina delegatov
~	13. člen
etiak °r uporabnikov in zbor izvajalcev sklepata in odločata Vani ?raVno 0 zac*evah organizirane in dmžbeno usmerjene stano-... JSke graditve, zlasti o zadevah racionalizacije pri gradnji stano-
vanj	.	.	_
stroJ; cenah kvadratnega metra stanovanjske površine, organiziranja za v^nega - operativnega vodenja nadzora nad gradnjo stanovanj ter d P°rabnike ter sodelovanja s komunalno interesno skupnostjo ^gimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
y	14. člen
nasi-j Pristojnosti odločanja in sklepanja zbora uporabnikov so .pednje zadeve:
-• lajanje dmžbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ^narina in najemnina v družbenih stanovanjskih hišah ter - jmspevki etažnih lastnikov,
" "0sPodarjenje s stanovanjskimi hišami v dmžbeni lastnini, Prejema splošne akte o dodeljevanju stanovanj,
Prejema normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in " vaPrav v stanovanjskih hišah v dmžbeni lastnini,
i 0,1 in razrešuje predsednika zbora uporabnikov ter namestni-a Predsednika zbora.
q	15. člen
^iile Za<kvah iz 13. člena tega sporazuma pa na zasedanju skup-Zadev-lta‘novanjske skupnosti ne more odločati zbor izvajalcev o Vanjslc 0^ikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stano-^ejaj ° hipnostjo in posameznimi izvajalci ter o zadevah, ki se s, na podlagi poslovno tržnih razmerij.
,'anw.0r izvajalcev voli in razrešuje predsednika zbora izvajalcev in ne$tnika predsednika zbora.
zborih do sprejetja različnih besedil se izvede v skladu s statutom usklajevalni postopek.
V	kolikor usklajevalni postopek med zboroma ne uspe, lahko skupščina mesta Ljubljane na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
17.	člen
Izvršilni organ skupščine stanovanjske skupnosti je izvršilni odbor, kije za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini.
Izvršilni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in šteje 15 članov, ki jih voli skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana praviloma izmed delegatov.
V	izvršilni odbor se volijo delegati tako, da so v odbom enakomerno zastopani delegati vseh ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, in sicer tako, da stanovanjske skupnosti občin Ljubljane predlagajo za člane odbora po 3 delegate.
18.	člen
Izvršilni'odbor opravlja naslednje naloge: v pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine,
-	izvaja politiko, sklepe in dmge odločitve skupščine stanovanjske skupnosti,
-	usmerja delo delovne skupnosti skupnih služb,
-	opravlja dmge naloge, ki mu jih naloži skupščina stanovanjske skupnosti, oziroma ki izhajajo iz tega sporazuma, statut skupnosti in drugih aktov, kijih sprejme ali pristopi k njim skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana.
19.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzoča večina delegatov vseh delegacij. Izvršilni odbor sklepa veljavno, če je za sprejetje sklepa večina članov odbora.
20.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima odbor za samoupravno delavsko kontrolo, ki šteje 10 članov in izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. V samoupravno delavsko kontrolo stanovanjske skupnosti Ljubljana izvoli vsaka stanovanjska skupnost občin Ljubljane iz svoje samoupravne delavske kontrole po 2 člana.
21.	člen
Samoupravna delavska kontrola opravlja predvsem naslednje naloge:
—	nadzoruje izvajanje sprejete politike stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira finančno poslovanje stanovanjske skupnosti in ali z zaupanimi sredstvi gospodarno posluje,
—	nadzira izvajanje sldepov skupščine stanovanjske skupnosti in drugih organov ter delovne skupnosti skupnih služb,
—	opravlja dmge naloge, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti Ljubljana.
22.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ima odbor za splošno ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito, ki šteje 6 članov.
Odbor opravlja predvsem naslednje naloge:
—	koordinira in usmerja delo s področja splošne ljudske obrambe in dmžbene samozaščite,
—	natančnejše določbe o delu odbora za splošno ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito bodo opredeljene v samoupravnem sporazumu o uresničevanju splošne ljudske obrambe in dmžbene samozaščite.
Člani odbora so predsedniki skupščin stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane in predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika odbora.
23.	člen
Mandatno dobo delegatov skupščine, članov izvršilnega odbora, odbora za samoupravno delavsko kontrdlo ter drugih odborov,, volitve, odpoklice ter dmga vprašanja ureja statut stanovanjske skupnosti Ljubljana.	1
IV.	ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
16. člen
^rejg,0 °^itev »o zadevah iz pristojnosti obeh zborov skupščine je a> če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Če pride v
24.	člen
Posamezni odbor šteje najmanj 10 članov. Predsednika in člane odbora izvoli stanovanjska skupnost praviloma izmed delegatov
Si l *
\!
stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane.
V odborih morajo biti zastopani sorazmerno predstavniki vseh
ustanoviteljev skupnosti, in sicer tako, da vsaka stanovanjska skupnost občine Ljubljana predlaga za člane odborov po 2 delegata.
25.	člen
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
1.	pripravlja osnutke letnih in srednjeročnih programov izvajanja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju mesta Ljubljane,
2.	pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih razmerij,
3.	pripravlja osnutke normativnih aktov, ki sistemsko izboljšujejo izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (subvencioniranje, razdeljevanje najemnih stanovanj, premira-, nje namenskega varčevanja za stanovanja),
4.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s sklep skupščine stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
1.	analizira problematiko gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in predlaga nove ukrepe za razvoj hišne samouprave,
2.	pripravlja osnutke predpisov s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami,
3.	usklajuje predloge samoupravnih aktov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane o združevanju stanovnajskega sklada, o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v dmžbeni lastnini ter izdeluje predloge smernic za urejanje in varstvo okolja,
4.	obravnava predloge enotnih meril za vrednotenje stanovanj in stanovanjskih hiš,
5.	daje pobude za določitev ravni stanarine ter za njeno uporabo ter usklajuje stališča stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane s tega področja,
6.	daje pobude za določitev ravni najemnine za poslovne prostore ter za njeno uporabo in usklajuje stališča stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane s tega področja.
V.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
31.	člen
Za realizacijo nalog in programa dela stanovanjske skupnosti Ljubljana se združujejo v skladu s samoupravnimi sporazumi 0 ustanovitvi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane potrebna sredstva. Stanovanjske skupnosti občin Ljubljane particirpirajo potrebna sredstva po enakih delih.
Iz sredstev, navedenih v prvem odstavku tega č;lena, se krijejo tudi poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti Ljubljana.
32.	člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti Ljubija113 je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnost1 Ljubljana. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odredbodajalca s svojim sklepom.
VI.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
33.	člen	.
Stanovanjska skupnost Ljubljana objavlja v javnih občuui
splošne akte in druge najpomembnejše dokumente in informacij6 svojega področja dela.
34.	člen
O rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana v K ledarskem letu sprejme skupščina stanovanjske skupnosti let poslovno poročilo in zaključni rač un ter finančni načrt P°s*°vstj poročilo in zaključni račun mora skupščina stanovanjske skupn° predložiti v obravnavo ustanovitel jem.
VH. DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKE SKUPNOST1
27.	člen
Odbor za graditev
1.	pripravlja osnutek letnih in srednjeročnih programov gradnje stanovanj na območju mesta Ljubljane,
2.	pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih standardov,
3.	pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, zlasti glede kreditiranja stanovanjske graditve (kupcev),
4.	pripravlja osnutke meril za enotno urejanje izgradnje podstrešnih stanovanj v Ljubljani,
5.	opravlja dmge naloge, ki so mu zaupane s statutom, drugimi splošnimi akti in s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti
35.	člen	g.
Za opravljanje strokovnih, administrativno-tehničnih, finave nih in drugih opravil za po trebe organov upravljanja stanovanj5^ . skupnosti organizira stanovanjska skupnost Ljubljana svojo del0* no skupnost.	^
Naloge ter odnosi m ed stanovanjsko skupnostjo Ljubljan6 delovno skupnostjo so določeni v samoupravnem sporazumu medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stan vanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo.
36.	člen
Delovno skupnost vodi in predstavlja tajnik stanovanjske sKUrj nosti, ki ga imenuje; skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljan3 podlagi javnega raz pisa za dobo štirih let.
28.	člen
Odbor za prenovo stanovanj
1.	analizira in spremlja problematiko prenove stanovanj na območju mesta Ljubljane,
2.	pripravlja osnutke in predloge za sprejem predpisov, ki bodo zagotavljali hitrejšo prenovo stanovanj na območju mesta Ljubljane,
3.	opravlja dmge naloge, ki so mu zaupane s statutom, drugimi splošnimi akti ali s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti
29.	člen
Odbor za kreditiranje izgradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš
1.	pripravlja osnutke splošnih aktov, ki urejajo kreditiranje stanovanjske graditve.
2.	pripravlja predloge za izvedbo razpisov iz zdiuženih sredstev po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj,
3.	opravlja dmge naloge, ki so mu zaupane s statutom stanovanjske skupnosti, s splošnimi akti temeljne banke o stanovanjskem kreditiranju in s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti
3°. člen
Število članov in naloge občasnih odborov ali komisij dolo/či * skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom.
VHI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen	, :
Ta samou.pravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga po P ^ jo ustanovitelji stanovanjske skupnosti Samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SRS in se prične uporabljati naslednji o po objavi.	gg
Spremembe in dopolnitve	tega	samoupravnega sporazum3 ^
izvedejo r.ia predlog ustanoviteljev po postopku, ki se uporablja ' sprejem 'tega sporazuma.	(,j,a
Z rinem objave tega sporazuma	v Uradnem	listu	SRS	pren'y.
veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne str*1 ^ vanjsk.e skupnosti Ljubljana, objavljen v Uradnem listu SF-29/75.
Podpisniki sporazuma:	6j-
1.	Samoupravna stanovanjskea skupnost Ljubljana Bežigrad p1 sednik skupščine:
'2. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Centev pre° nik skupščine:	po|j c
3.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-*
predsednik skupščine:	.,ed-
4.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Šiška pr®0 nik skupščine:
5.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-R°
predsednik skupščine:	,a1$
V Ljubljani, dne.......1
OSNUTEK
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/78) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje, sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje naslednji
...	STATUT
»AMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE
ljUBLJANA MOSTE POLJE
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
p Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste °‘Je (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila stanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samo-Pravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje dne ,.10. 1974, je samoupravna interesna skupnost v kateri delovni v združenem delu in občani v krajevni skupnosti po načelih . aJemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne skupne potrebe in interese pri graditvi, gospodarjenju s stanova-Ji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
. Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Stanovanjska skupnost ^.a žiro račun in druge račune pri pristojni Službi dmžbenega
3.	člen
Va\t e stanovanjske skupnosti je: ..SAMOUPRAVNA STANOVSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE", stanovanjske skupnosti občine je Ljubljana, Proletarska
4.	člen
p Stanovanjska skupnost uporablja pri svojem poslovanju štam-Il? 2 besedilom: ..Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jub|)ana Moste Polje".
Štampiljka je okrogle oblike.
Up 8- OPREDELITEV PRISTOJNOSTI IN NALOG, KI SE AtMJO S STATUTOM
s	5. člen
s. s tem statutom se podrobneje opredeljujejo zlasti:
» naloge stanovanjske skupnosti,
^ Organizacija ter upravljanje v stanovanjski skupnosti,
delovno področje organov upravljanja odborov in drugih de-ovnih teles skupščine stanovanjske skupnosti, v delegiranje delegatov v stanovanjsko skupnost, jD^datno dobo organov stanovanjske skupnosti, manciranje stanovanjske skupnosti,
način nadzora ustanoviteljev nad delom stanovanjske skupno-- ^e*° poravnalnega sveta,
"Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne ^ skupnosti,
v soustanoviteljstvo občinske skupnosti socialnega varstva, ustanoviteljstvo Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljublja-
Ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
■‘d°ge na področju ljudske obrambe in dmžbene samozaščite, " odnOSt de*a stanovanjske skupnosti ter Odgovornost stanovanjske skupnosti.
Ul- Naloge stanovanjske skupnosti
y	6. člen
?bča stanovanjski skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in ir,^1’ kot ustanovitelji skupnosti svoje osebne in skupne potrebe x r?Se predvsem pa:
picuvj>ciii pa.
z rbijo za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organi-dtiega dmžbenega vpliva pri graditvi stanovanj, gospodaije-s stanovanjji in pri dmžbeni pomoči v stanovanjskem
Sjodaistvu;
b‘jo za povezovanje zborov stanovalcev pri krajevnih skup-
nostih ter hišnih svetov s stanovanjsko skupnostjo;
—	skrbijo za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	na podlagi samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978 — 1982 in v skladu z zakoni ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti zdmžujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev, dmžbeno pomoč, prenovo stanovanj ter za druge s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s samoupravno združenimi denarnimi sredstvi;
—	organizirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanjskega gospodarstva s ciljem izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljavljanju dmžbeno usmerjene stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo stanovanjskega primanjkljaja, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti, kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stanovanjskih površin;
—	skrbijo za povečanje obsega dmžbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uvajanje racionalizacije pri graditvi stanovanj;
—	organizirajo in izvajajo dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s ciljem hitrejšega odpravljanja socialnih razlik na stanovanjskem področju in sicer prek dodeljevanja družbenih najemnih stanovanj, odobravanja premij za namensko stanovanjsko varčevanje ter zagotavljanju delne nadomestitve stanarine;
—	upravljajo s stanovanji v dmžbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v dmžbeni lastnini;
—	pripravljajo osnove za politiko stanarin in najemnin ter za standarde in tehnične normative za vzdrževanje stanovanj;
—	skrbijo za povečanje obsega zadmžne stanovanjske gradnje;
—	se vključujejo v načrtovanje in spremljanje družbenoekonomskega razvoja občine na področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
—	zagotavljajo strokovno pomoč zborom stanovalcev pri krajevnih skupnostih ter hišnim svetom;
—	skupno z zbori stanovalcev in s krajevnimi skupnostmi sooblikujejo načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja, kakor tudi dvig stanovanjske kulture;
—	sodelujejo pri oblikovanju informativnega sistema o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva.
IV.	ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
7.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti zagotavljajo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju in odločanju v stanovanjski skupnosti.
Naloge stanovanjske skupnosti uresničujejo ustanovitelji prek svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti in v drugih organih skupščine.
Skupščina stanovanjske skupnosti
8.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 50 delegatskih mest,
—	zbor izvajalcev, ki šteje 15 delegatskih mest.
Podrobnejša določila o načinu dela skupščine stanovanjske skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
9.	člen
Delegati v skupščini stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon ter statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki sojih delegirale;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in dmžbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu:
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine stanovanjskih skupnosti in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti;
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic delegacij, ki sojih delegirale.
Za svoje delo v skupščini stanovanjske skupnosti so delegati odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
Zbora skupščine
11.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, skladno z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona, sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tega statuta.
Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna.
12.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o naslednjih zadevah:
—	sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti ter samoupravne sporazume in dmžbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanje cen v stanovanjski graditvi v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadmžne gradnje
ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti;
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine,
predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora, predsednika in člane odborov ter imenujeta in razrešujeta predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine ter delegate v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva;
—	imenujeta tajnika stanovanjske skupnosti;
—	sprejemata smernice in stališča za delo delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste Polje na sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo;
—	dajete avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
Sklep o vprašanjih in zadevah iz prvega odstavka tega člena velja, če je sprejet v obeh zborih v enaKem besedilu. V primem, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepa o enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
,	13. člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah:
—	o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov);
—	o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja dmžbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom;
—	o smernicah in stališčih za delo delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje na sejah zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva;
—	o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva;
—	o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel.
14.	člen
Vsak zbor skupščine posebej:
—	verificira pooblastila delegatov na seji zbora;
—	rešuje mandatna vprašanja delegatov v zbom;
—	izmed delegatov v zbom izvoli ter razrešuje predsednika in podpredsednika zbora.
15.	člen
Zbora skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih večina vseh delegatov posameznega zbora, razen tedaj, ko je na dnevnem redu zasedanja zborov skupščine sprejem statuta, poročila o delu stanovanjske skupnosti in načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti, kakor tudi volitve in imenovanja, ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot 2/3 večina.
Skupščina lahko določi, da je tudi za sprejemanje nekaterih drugih zadev iz njene pristojnosti potrebna 2/3 večina.
Vse dmge sporazumne rešitve iz pristojnosti zborov skupščine so veljavno sprejete z večino glasov navzočih delegatov posameznega zbora.
16.	člen
V	primem, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skup-ščine tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredelju-je poslovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanjih, ki je bistvenega pomena za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti
17.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti zlasti:
—	predstavlja stanovanjsko skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje dmžbene dogovore in sam oupravne sporazume, k3' terih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupn°st’
—	tolmači dejavnost stanovanjske skupnosti na posvetovanjih 8 predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih org3111' zacij v občini ter s predstavniki Skupščine mesta Ljubljane a1 družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani,
—	opravlja dmge naloge po pooblastilu skupščine stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščinista’ novanjske skupnosti.
V	primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednik3 skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lah. po pooblastilu predsednika skupščine opravlja posamezne naloge njegovega delovnega področja.
18.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupšč'n stanovanjske skupnosti opravljata zlasti tele naloge:	,
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi pred loga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, ..
—	skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanj8*6 skupnosti pri delu zbora,
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	opravljata dmge naloge, določene s poslovnikom o delu skup-ščine stanovanjske skupnosti.
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti
19.	člen
Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in optaV
lja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine stat1
vanjske skupnosti,	,
—	pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zakljud
nega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obrav11 vo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti,	*
—	pripravlja predloge samoupravnih sporazume v in drufr samoupravnih splošnih aktov ter aktov, kijih obravnavaj0 sprejemajo zbori skupščine,
—	v mejah svoje pristojnosti izvaja dmžbene dogovore in satn
upravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik) stanovanjska skupnost,	.
—	usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posameZ
interesna področja,	, 0
—	pripravlja stališča in smernice za obravnavanje in sklepanj6
zadevah, ki so v pristojnosti skupščine in drugih organov 8 novanjske skupnosti Ljubljana,	.
—	spremlja ter usmerja delo delovne skupnosti stanovanj8*
skupnosti,	±
—	skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooblaščenimi or fr

zacijami združenega dela in drugimi organizacijami, ki izvajajo določene strokovne naloge za potrebe stanovanjske skupnosti,
-	daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti,
-	oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, kijih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti,
-	daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red,
-	sprejema rešitve in sklepe o nujnih zadevah iz pristojnosti zborov skupščine, če teh zaradi izrednih izjem ni mogoče sklicati,
-	sklepa o predlogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti,
-	skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti,
-	opravlja dmge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanjske skupnosti.
Izvršilni odbor obvešča o svoji dejavnosti delegate obeh zborov skupščine.
Izvršilni odbor mora zboroma skupščine predložiti v odobritev vse sklepe, ki jih je sprejel v nujnih zadevah iz njene pristojnosti, kadar sej zborov ni bilo moč sklicati zaradi izrednih razmer.
Zbora sta pooblaščena za sklepanje o pravnih učinkih sklepov izvršilnega odbora, sprejetih v izjemnem postopku.
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 15 članov, upoštevajoč načelo zastopanosti delegatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti.
21.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov.
Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebna navzočnost 2/3 članov izvršilnega odbora.
Predsednik izvršilnega odbora
22.	člen
Predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
-	predstavlja izvršilni odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v vseh njenih organih ter v organih Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana,
~ vodi in usklajuje delo izvršilnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog,
" sodeluje pri usklajevanju stališč o zadevah, ki so v pristojnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana,
-	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
-	skrbi za zakonitost dela izvršilnega odbora,
~ poroča zboroma skupščine o delu izvršilnega odbora med dvema zasedanjima zborov in o izvršitvi sprejetih sklepov,
" zastopa stanovanjsko skupnost v mejah pristojnosti izvršilnega odbora ter v drugih primerih, za katere ga pooblastita zbora skupščine,
~~ opravlja dmge naloge po pooblastilu skupščine in izvršilnega odbora.
V primeru, če je predsednik izvršilnega odbora odsoten ali Zadržan, ga nadom ešča podpredsednik izvršilnega odbora z vsemi
Pooblastili.
Odbori stanovanjske skupnosti
23.	člen
. Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih
peresnih področij stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina anovanjske skupnosti naslednje odbore: odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v dmžbeni lastnini,
^ odbor za graditev stanovanj,
__ odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odbor za prenovo.
24.	člen
Ust 9^k°r za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v dmžbeni tnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov,
-	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja,
-	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v dmžbeni lastnini,
-	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš,
-	skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev1 pri krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti na področju gospodarjenja,
-	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
-	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v delu odbora za gospodarjenje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
-	opravlja dmge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
25.	člen
Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in plan letnih etap realizacije tega programa,
-	pripravlja stališča, smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, kijih temeljne organizacije zdmženega dela in dmge organizacije namensko zdmžujejo za stanovanjsko graditev,
-	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve,
-	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava stanovanjsko graditev,
-	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo,
-	skrbi za organiziranje in izvajanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru dmžbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
-	po potrebi organizira informativni center za pričakovalce stanovanj,
-	pripravlja predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisanih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev,
-	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odbom za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
-	opravlja dmge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Odbor za dmžbeno -moč v stanovanjskem gospodarstvu ima
zlasti naslednje pristojnosti
-	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja dmžbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
-	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
-	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
-	pripravlja predlog razdelitve kadrovskih stanovanj,
-	obravnava ter pripravlja predloge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje,
-	obravnava ter pripravlja predloge za delno nadomestitev stanarine posameznim upravičencem,
-	določa način plačevanja delne nadomestiteve stanarine,
-	sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odbom za dmžbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
-	opravlja dmge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Odbor za prenovo ima zlasti naslednje pristojnosti:
-	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja prenove,
-	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za prenovo,
-	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega „ računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu,
ki obravnava prenovo v stanovanjskem gospodarstvu,
. sodeluje pri načrtovanju prenove z odborom za graditev,
-, sklepa o stališčih za delo delegatov odbora v odbom za prenovo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—, opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor.
28.	člen
V	okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samostojno
deluje 5-članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj l^deležencev
NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem NOV prek dodelitve dmžbenega najemnega stanovanj a ali odobritve posojila za nakup stanovanja, gradnjo stanovanj-. ske hiše ali za adaptacija
Komisija mora pri svojem delu upoštevati ustrezen odlok Skupščine m esta Ljubljana o načinu stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
29.	člen
Odbori stanovanjske skupnosti štejejo:
-	odbor za gospodaijenje
-	, odbor za graditev stanovanj
-	v odbor za družbeno pomoč
-	, odbor za prenovo
Predsedniki odborov stanovanjske skupnosti
30.	člen
Predsednik posameznega odbora ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
-i predstavlja odbor v skupščini stanovanjske skupnosti,
-	vodi in usklajuje delo odbora s smernicami skupščine in izvršilnega odbora,
■jf . skrbi za uresničevanje stališč in sklepov odbora,
-	sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga njihov dnevni red,
-	skrbi za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu odbora,
-	poroča izvršilnemu odbom ter skupščini o delu odbora,
^ opravlja dmge naloge po pooblastilu izvršilnega odbora ali po-" sameznega zbora skupščine.
Začasne komisije
31.	člen
', Skupščina in izvršilni odbor stanovanjske skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov oziroma gradiva s področja dela stanovanjske skupnosti ustanovita začasne komisije.
, S sklepom* o ustanovitvi komisije se določajo sestav komisije, naloge komisije ter način dela. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven stanovanjske skupnosti, ki se ukyaijajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija.
V.	DELEGIRANJE DELEGATOV V STANOVANJSKO SKUPNOST
^ ‘	32. člen
V	skupščino stanovanjske skupnosti delegirajo ustanoviteljice skupnosti na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti svoje delegate takole:
x v zbor uporabnikov:
1.	27 delegatov — stanovalci v KS
2.	21 delegatov - delavci v temeljnih in dr ugih organizacijah v združenega dela in delovnih skupnostih
3.	1 delegat - delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo samostojno poklicno dejavnost in pri njih zaposleni delavci preko svojega združenja
4.	1 delegat — OZZB NOV.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki po samoupravnem sporazumu sestavljajo konferenco delegacij za samoupravno skupnost za socialno varstvo, sestavljajo tudi konferenco delegacij za samoupravno stanovanjsko skupnost in v ta namen sklenejo poseben samoupravni sporazum.
Delegati v delegaciji KS za skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje se pri svojem delu
opirajo na stališča, predloge in pobudo zbora stanovalcev v KS, ki mu tudi poročajo v svojem delu.
Zbor stanovalcev v KS obravnava delo delegacije in delo delegatov v organih Samoupravne stanovanjske skupnosti in jim daje smernice za njihovo delo. Zbor stanovalcev v KS lahko v soglasju s krajevno konferenco SZDL predlaga razrešitev posameznega ali vseh članov delegacije in volitve novega člana ali celotne delegacije.
v zbor izvajalcev:
Zbor izvajalcev ima 15 delegatov. Vsaka temeljna organizacija zdmtenega dela, ki pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje in izvaja delo na stanovanjskem področju na območju občine Ljubljana Moste Polje, delegira neposredno ali preko konferenc delegacij.
Občani, ki z osebnim delom (obrtniki) izvajajo delo pri gradnji ali vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj imajo v zboru izvajalcev eno delegatsko mesto, v katerega volijo delegate preko svojega zdmženja.
VI.	MANDATNA DOBA ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI
33.	člen
Mandatna doba organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti, predsednika, podpredsednika zborov skupščine ter za predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti.
Volitve v skupščino stanovanjske skupnosti razpisuje skupščina 3 mesece pred potekom mandatne dobe.
VII.	MEDSEBOJNA RAZMERJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI
34.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja določene strokovne, administrativne, finančne in dmge zadeve za stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti ter dragimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti in po navodilih in smernicah organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter tajnika stanovanjske skupnosti.
Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti
Tajnik stanovanjske skupnosti
35.	člen
Tajnik stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	vodi in organizira delo ter poslovanje delovne skupnosti ter skrbi za zakonitost njenega dela,
—	skrbi za izvrševanje delovnega in finančnega načrta delovne skupnosti,
—	zastopa delovno skupnost v premoženjsko pravnih zadevah, .
—	pomaga predsedniku skupščine ter predsedniku izvršilnega odbora pri pripravljanju sej skupščine in izvršilnega odbora ter izvrševanje sprejetih sklepov skupščine, izvršilnega odbora h1 dragih organov,
—	pomaga predsedniku skupščine in predsedniku izvršilenga odbora pri pripravi stališč za delo delegatov v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	pomaga predsednikom odborov pri pripravi sej odborov in izvrševanju sklepov odborov,
—	skrbi za pripravo samoupravnih splošnih in dragih aktov skupščine in za izvajanje sprejetih aktov skupščine,
—	opravlja drage zadeve po pooblastilu izvršilnega odbora ter odborov skupščine stanovanjske skupnosti
36.	člen
Tajnik stanovanjske skupnosti prisostvuje sejam organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter skrbi za koordinacijo dela v delovni skupnosti s tekočim izvajanjem letnega plana dela stanovanjske skupnosti oziroma z delom organov upravljanja stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Tajnika stanovanjske skupnosti v primera daljše odsotnosti nadomešča z vsemi pooblastili eden od strokovnih delavcev v delovni
11 članov 11 članov 11 članov 7 članov.
j
skupnosti, ki ga določi izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti V primeru krajše odsotnosti pa tajnik sam določi svojega namestnika.
VIII.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
38.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge v skladu z določbami 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjski skupnosti iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, iz sredstev za dmžbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter iz stanarin in najemnin.
39.	člen
Prihodki in odhodki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem jetu sprejme skupščina stanovanjske skupnosti poslovno poročilo in zaključni račun.
40.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stanovanjska, skupnost, je predsednik izvršilnega odbora skupščine.
„ IX. NA Cin nadzora nad delom stanovanjske SKUPNOSTI
41.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo uresničevanje m varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prek odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristojnosti:
~ nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov,
" nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
" nadzira dmžbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
nadzira javnost dela stanovanjske skupnosti,
" nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
~ nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic stanovanjske skupnosti.
42.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od ^•pščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne ^upnosti stanovanjske skupnosti in tajnika stanovanjske skupnosti se podatke, ki soji potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v strežno dokumentacijo.
43.	člen
. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na 'astno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, ®a, predlog skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter ^jnika stanovanjske skupnosti Odbor za samoupravno delavsko Kontrolo vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje po-sameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
44.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžni« da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske ^Upnosti ter njene organe, delovno skupnost stanovanjske skupno-j'> kakor tudi podpisnice samoupravnega sporazuma o ustanovitvi tanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovlje-^ Pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti Opravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o 16111 pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
45.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 8 članov.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanoviteljice stanovanjske skupnosti v skladu s samoupravnim sp orazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjsk i skupnosti
i
X.	PORAVNALNI SVET
46.	člen
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov med stanovanjsko skupnostjo in med ustanovitelji se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet.
Delo poravnalnega sveta opredeljuje poslovnik o delu poravnalnega sveta, ki ga sprejm e skupščina stanovanjske skupnosti na podlagi določil zakona o samoupravnih sodiščih (Ur. list SRS, ŠL 10/77/).-	X
Poravnalni svet šteje 5 članov.
Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prosto-voljna.
XI.	SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
47.	člen
Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zaposlovanja v občinsko skupnost socialnega varstva zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, združenih v interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Moste Polje.
Naloga občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva ter v zakonu o skupnosti socialnega varstva.
XII.	USTANOVITELJSTVO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
48.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje skupaj z drugimi občinskimi stanovanjskimi skupnostmi v mestu Ljubljana ustanavlja stanovanjsko skupnost Ljubljana z namenom, da se v njej kot m estu dogovarjanja in sporazumevanja ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja enotna politika in enotni ukrepi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljana za dosego skladnega in racionalnega razvoja stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani na področjih, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane mesta Ljubljane.
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje je podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Ljubljane.
XIII.	USTANOVITEUSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
49.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanavlja Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, ki so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji
Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma ^ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25. 7.
XIV.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
50.	člen
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
Odbor za ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju nalog ljudske
obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev, združbenih v zborih stanovale ev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse dmge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugih predpisih.
51.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in dmžbeno samozaščito šteje 10 članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik izvršilnega odbora ter tajnik stanovanjske skupnosti
XV.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemu, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti, o delovanju delegatskega sistema stanovanjske skupnosti in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih delovne skupnosti stanovanjske skupnosti ter organizacij združenega dela, ki pogodbeno vršijo določene strokovne naloge za stanovanjsko skupnost kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	- prek delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnim i informacijami o delu stanovanjske skupnosti, . objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL „Naša skupnost”,
—	, s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določita predsednik skupščine stanovanjske skupnosti oziroma izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
XVI.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
54.	člen
Stanovanjska skupnost je za opravljanje nalog, navedenih v 6. členu statuta odgovorna Skupščini občine Ljubljana Moste Polje.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, ki daje tudi tolmačenje statuta.
56.	člen
1 Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut stanovanjske skupnosti, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 9. 2. 1976. 57
57.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ljubljana Moste Polje.
Statut se objavi v uradnem listu SRS (v glsilu občinske konference SZDL).
PREDSEDNIK skupščine stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje Urbič Anton
OSNUTEK
Na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje ter 12. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne............sprejela
POSLOVNIK
0 DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
!• SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovnik o delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje ureja delo in organizacijo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste p°lje (v nadaljnjem besedilu: skupščine), njenih zborov, izvršilnega odbora, odborov ter drugih delovnih teles.
2.	člen
Poslovnik skupščine ureja zlasti:
- pravice in dolžnosti delegatov,
~ konstituiranje zbora uporabnikov, zbora izvajalcev ter nujno delovno področje,
~ usklajevalni postopek v skupščini,
" skupno sejo zborov (sejo skupščine),
" skupno zasedanje zborov, sejo zbora,
sejo posameznega odbora,
~ predsedstva skupščine,
~~ programiranje dela skupščine,
" način obveščanja javnosti o delu skupščine.
3.	člen
Posamezna vprašanja o delu skupščine, posameznega zbora, Kvršilnega odbora, odbora ali delovnega telesa, ki niso urejena s P^ovnikom skupščine uredi skupščina, posamezni zbor, izvršilni °dbor, odbor ozirom a delovno telo s sklepom.
4.	člen
Delo skupščine je javno.
5.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
6.	člen
Skupščina uporablja žig okrogle oblike z na-
{■1Soir<:............Žig je v hrambi pri delovni skupnosti samo-
Pravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
U. PRAVICE EN DOLŽNOSTI DELEGATOV
7.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov, ^druženih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine določata Por uporabnikov in zbor izvajalcev temeljna stališča za delo skup-c.lne in njenih organov s tem, da izražata stališča konferenc delega-,lJ oziroma delegacij o zadevah programiranja in financiranja gra-~ltVe stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v sta-^anjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenja s skladom sta-"°vanjskih hiš ter družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu vseh drugih zadevah, ki so v pristojnosti samoupravne stanovske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
8.	člen
. Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanja, o ka-l r*b se odloča v skupščini zastopa delegat stališče, oblikovano v °nferenci delegacij, ki ga je delegirala, upoštevajoč širše družbene otrebe in interese.
9.	člen
sl Delegat skupščine ima pravico in dolžnost udeleževati se sej j^PSčine, posameznega zbora ter sej delovnih teles, v katere je °*jen ter tvorno sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
10.	člen
Delegat skupščine se izkaže s pooblastilom konference delegacij, ki gaje delegirala.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo smernice in temeljna stališča konference delegacij, ki gaje delegirala.
11.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine ali posameznega zbora, mora svojo zadržanost takoj sporočiti konferenci delegacij, ki gaje delegirala.
Če na sejo ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti konferenco delegacij.
12.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo izvršilnega odbora ali odbora, katerega član je, mora svojo zadržanost sporočiti tudi predsedniku izvršilnega odbora oziroma posameznega odbora.
13.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa, pravico in dolžnost razpravljati o predlogu delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih;
i. z
14.	člen
Delegat ima pravico da predlaga posamezne zadeve v uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa in razpravljati o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki so na dnevnem redu.
(	15. člen
Delegat ima pravico predlagati skupščini, posameznemu zboru oziroma delovnemu telesu zlasti:
—	samoupravne splošne akte, amandmaje k tem aktom, kakor tudi obvezno razlago teh aktov,
—	dati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o vseh zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerem je udeležena samoupravna stanovanjska skuo-nost občine,
—	dati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, sm er-nic in sklepov skupščine ter o delovanju hišne samouprave,
—	predlagati ob podpori najmanj devet delegatov izvolitev, imenovanje in razširitev članov delovnih teles.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno.
16.	člen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo iz pristojnosti skupščine, posameznega zbora, izvršilnega odbora, odborov, drugih delovnih teles ter delovnih skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pismeni obliki, lahko pa tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. Kolikor je možen takojšen odgovor na isti seji, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer se da odgovor v 30 dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen	N
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje lahko postavi dopolnilno vprašanje. Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina, posamezen zbor oziroma delovno telo, kjer je bilo vprašanje postavljeno.
18.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine predsednika zborov in predsednik izvršilnega odbora ugotavljajo, katero gradivo velja za uradno tajnost Za uradno tajnost velja tudi gradivo poslano skupščini in označeno kot uradna tajnost.
19.	člen
Delegat mora obveščati konferenco delegacij oziroma delegacijo, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih, sklepih, oblikovanih na seji skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa, kakor tudi
o svojih prispevkih pri upravljanju in odločanju v samoupravni — dajeta avtentično razlago statuta stanovanjske skupnosti ter stanovanjski skupnosti občine.	poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
III.	KONSTITUIRANJE ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV
20.	člen
S konstituiranjem zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se konstituira skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
21.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno, skladno z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje, ter statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji zborov, na skupnem oziroma ločenem zasedanju zborov, določene zadeve pa opravlja zbor uporabnikov tudi samostojno.
Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna.
1.	Prva seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
22.	člen
Prvo sejo zborov po izvolitvi delegatov zborov skliče predsednik skupščine, kije do sedaj opravljal to funkcijo.
23.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen:
-	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
-	odloča o mandatnih vprašanjih delegatov v zboru,
-	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika in ju razreši,
-	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi.
24.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se izvolita za dobo štirih let
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
25.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata zlasti naslednje naloge:
-	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo,
-	skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine in delu zbora,
-	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
-	opravljata druge naloge na podlagi zado lžitve zbora. Podpredsednik posameznega zbora pomaga predsedniku zbora
pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne naloge z delovnega področja. V primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili.
IV.	DELOVNO PODROČJE ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV
I
26.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni
seji:
-	sprejemata statut stanovanjske skupnosti ter poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti,
-	sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt in zaključni račun stanovanjske skupnosti,
-	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora ter predsednike in člane posameznih odborov,
imenujeta in razrešujeta tajnika stanovanjske skupnosti ter predsednika in člane komisij ter drugih delovnih teles skupščine ter delegate stanovanjske skupnosti v organih drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva,
urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
27.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupnem zasedanju sprejemata:
—	samoupravne sporazume in dmžbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanja cen stanovanjske graditve v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadružne gradnje ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	zbor uporavnikov in zbor izvajalcev na skupnem zasedanju sprejemata oziroma dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
28.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno:
—	o odločanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb,
—	o predlogih za standarde stanovanj ter norm ative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v dmžbeni lastnini,
—	o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o sprejemanju vseh samoupravnih splošnih aktov s področja dmžbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom,
—	o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva,
—	o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva,
—	o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel.
V.	USKLAJEVALNI POSTOPEK V SKUPŠČINI
29.	člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem na skupnem zasedanju enakopravno glasujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev m o-ra biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primem, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve sklepanja v enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvaja komisija za usklajevanje v kateri sodelujejo:
—	dva delegata zbora uporabnikov,
—	dva delegata zbora izvajalcev,
—	predsednik izvršilnega odbora.
30.	člen
Komisija za usklajevanje ima nalogo uskladiti nasprotna stališča in jih vnesti v predlog sklepa, ki bi v celoti ustrezal stališču zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Kolikor v delu komisije za usklajevanje ne pride do uskladitve stališč, izvršilni odbor predlog sklepa umakne z dnevnega reda seje-Izvršilni odbor pripravi nov predlog sklepa z vsebino, ki čimbolj odraža stališča iz razprave na obeh zborih, sprejemljiva za oba zbora.
O dopolnjenem predlogu se razpravlja in glasuje na naslednji seji zborov.
VI.	SKUPNA SEJA ZBOROV 1. Sklic seje
31.	člen
Skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in j1 predseduje.
32.	člen
Skupščina veljavno sklepa z večino glasov delegatov obeh zbfr rov na seji skupščine, na kateri je navzoča večina delegatov v-zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
33.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo-na pobudo izvršilnega odbora skupščine ali na pobudo najmanj l/-* delegatov v posameznem zbom.
2.	Dnevni red seje skupščine
34.	člen
Vabilo za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda, kakor tudi gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo za sejo skupščine skupaj z gradivom za sejo mora biti poslano konferenci delegacij najmanj 30 dni pred dnem določenim Za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem
pred sejo skupščine tudi vsčm vabljenim predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij v občini, interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom javnih občil.
35.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje konferenci delegacij tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bil poslan že prej.
36.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku kot je določen v 34. členu tega poslovnika, razlogi za tok sklic morajo biti obrazloženi na seji skupščine.
Če je treba sklicati sejo skupščine v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se seje skupščine udeležijo delegati, ki so imeli polastila za zadnjo sejo skupščine.
3.	Predsedovanje in udeležba na seji ter potek seje
37.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Če je pred-sednik skupščine zadržan ali odsoten vodi sejo podpredsednik ^upščine.
Če je tudi podpredsednik skupščine zadržan ali odsoten vodi ^jo predsednik zbora uporabnikov ali predsednik zbora izvajalcev.
38.	člen
Vsi delegati v skupščini imajo pravico in dolžnost, da se udeleži0 sej in da sodelujejo pri delu na seji skupščine.
ne osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu izvršilnega odbora, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda v imenu izvršilnega odbora.
46.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govom pojasnilo glede kršitve poslovnika ozirom a dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nasporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primem v svojem govom omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut
47.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, kije na dnevnem redu seje skupščine. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po dmgem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovom določi skupščina brez obravnave.
48.	člen
Razprava delegatov v skupščini in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine, katerega zahtevo podpre najmanj 9 delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu seje skupščine in koliko časa sme govoriti posamezni govornik.
39.	člen
Predsednik ugotovi na začetku seje, če je seja sklepčna. V ta jtomen izvoli skupščina na seji 3-člansko verifikacijsko komisijo, ” preveri število in veljavnost pooblastil delegatov. V primem, da ni sklepčna, jo predsednik preloži.
40.	člen
, Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se anko spremeni ali dopolni na predlog delegata, ki je dobil podporo ‘Jajmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnje-ati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih °ck dnevnega reda.
41.	člen
V 2. točki dnevnega reda se praviloma sprejema zapisnik Prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje (jJe' O utemeljenosti pripomb odloča skupščina brez obravnave. Prejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
42.	člen
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se obravnava ‘aJPrej načelno, nato pa v podrobnosti. Posamezno točko dnevne-j? reda in gradivo zanjo najprej obrazloži delegatom poročevalec, 8a določi izvršilni odbor skupščine. ja Sprememba in dopolnitev posameznega gradiva se lahko predla ustno ali pismeno na seji.
49.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov. Če predsednik meni, da je razprava o posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
4. Vzdrževanje reda
50.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
-	opomin,
-	odvzem besede.
51.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik ni dal besede, ki seže govorniku v besedo, uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Besede se odvzame delegatu na skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
52.	člen
Če predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje.
43.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati.
Predsednik lahko dovolu razpravljati tudi vabljenim osebam.
44.	člen
Q(l Na seji skupščine ne sme nihče govoriti preden ne dobi besede U Predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do ca razprave.	1 .r t
^Govornika lahko opomni na red ali piu seže v besedo le pred-
»4J :•	! ’• j »
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.

45.	člen -m v skupščin
Prijavili. K razpravi "se lahko prijavijo delegati in druge vablje-
B	cien
$0 p redsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor
53.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz dvorane v kateri je seja skupščine vsak poslušalec ali drugi udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
5.	Sprejemanje sklepov
54.	člen
Skupščina sklepa, na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani izvršilnega odbora skupščine in razprave delegatov na seji.
O predlogih se sklepa najprej načeloma, nato pa v podrobnostih, oziroma posameznostih, če skupščina meni, daje tako glasovanje potrebno.
55.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le—te sestavni del predloga, če pa se z njim ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spreminjevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot jo bili predlagani. Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme postanejo sestavni del predloga.
6.	Glasovanje
56.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
57.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glausje se hkrati, in sicer z dvigom rok.
58.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
59.	člen
Ob odločitvi, da se glasuje tajno, se izvoli 3-članska komisija za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami »glasujem za”, »glasujem proti”, »se vzdržim glasovanja”.
Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katere označbo so se odločili. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasovanja, in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat glasovanja.
60.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep iz svoje pristojnosti in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v skupščini, razen v zadevah, opredeljenih v 15. členu statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje, ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot 2/3 večina. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen.
7.	Zapisnik
61.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti: zaporedno številko seje,
-	čas in kraj seje,
ime in priimek ter funkcijo predsedujočega,
-	seznam prisotnih delegatov,
-	ugotovitev sklepčnosti, dnevni red seje,
-	povze tek razprave,
-	sprejete sklepe,
-	izid glasovanja o posameznih sklepih,
-	delegatska vprašanja ter eventuelne odgovore rtanje.
Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in zapisnikar.
62.	člen
Povzetek posamezne seje se lahko snema z magnetofonom.
V primeru, daje seja snemana z magnetofonom, je magnetofonski trak treba priložiti k izvirnemu zapisniku, ki je v hrambi pri delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
Vil. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
63.	člen
V zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 64
64.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skliče na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov predsednik
skupščine, skupaj s predsednikoma zborov.
Skupno zasedanje vodi predsednik skupščine ali eden izmed predsednikov zborov.
65.	člen
Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej . V zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja .
66.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V zapisniK zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene
seje.
67.	člen
Določbe tega podlovnika o sklicu seje, delu na seji, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselni uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Vlil. SEJA ZBORA
68.	člen
Sejo posameznega zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo 1/5 delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali izvršilni odbor skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega Člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj 1 /3 delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zboru v obravnavo gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
69.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, delu na seji, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
70.	člen
Zbor uporabnikov samostojno sklepa o zadevah, opredeljenih v 13. členu statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje.
IX.	SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA
71.	člen
Seje izvršilnega odbora sklicuje predsednik izvršilnega odbora na lastno pobudo, na pobudo članov izvršilnega odbora."
Predsednik izvršilnega odbora je dolžan sklicati sejo izvršilnega odbora, če to zahteva predsednik skupščine, posamezni zbor ali odbor.
Če predsednik izvršilnega odbora ne skliče seje, ki bi jo p° prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje izvršilnega odbora, predložijo izvršilnemu odboru gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje izvršilnega odbora.
manj polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov.
Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenov8' nja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebna navzočnost 2/J članov izvršilnega odbora.
72. člen
Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnost liana Moste Poli e velavno sklena. če ie na seii navzočih naJ'
73.	člen
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah skupsem ali posameznega zbora se smiselno uporabljajo tudi za sejo izvr$u' nega odbora, razen za rok za vabilo in gradivo za sklic seje izvršil116'
ga odbora, ki mora biti poslano najmanj sedem dni pred sejo izvršilnega odbora vsem članom izvršilnega odbora, predsedniku skupščine ter predsednikoma zborov.
74.	člen
Predsednik izvršilnega odbora o vabljenih institucijah in posameznikih na sejah izvršilnega odbora.
X.	SEJE ODBOROV
75.	člen
Seje posameznih odborov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje sklicujejo predsedniki odborov na lastno pobudo, na pobudo članov odbora ali na pobudo predsednika izvršilnega odbora.
Odbor lahko dela, če je na seji navzoča večina njenih članov. Samoupravna stanovanjska skupnost občine ima naslednje stalne odbore:
~	Odbor za družbeno pomoč	ki šteje	11	članov
~	Odbor za gospodarjenje	ki šteje	11	članov
—	"Odbor za graditev	ki šteje	11	članov
~ Odbor za prenovo	ki šteje 7 članov.
76.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje odbora mora biti poslano najmanj pet dm pred sejo odbora.
77.	člen
Predsednik odbora odloča o vabljenih institucijah in posameznikih na seje odbora.
XU1. NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI O DELU SKUPŠČINE
82. člen
Obveščanje javnosti o delu skupščine se poleg oblik, opredeljenih v .. ..,. členu statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje tudi z objavo vseh samoupravnih sploinih aktov v glasilu občinske konference SZDL, prek posvetovanj na ravni občine o temeljnih problemih stanovanjskega gospodarstva v občini in prek občasnih tiskovnih konferenc, ki jih sklicuje predsednik skupščine.
Predstavniki glasila občinske konference SZDL in po potrebi drugi predstavniki sredstev javnega obveščanja so redno vabljeni na seje skupščine.
Predsednik skupščine ali po njegovem pooblastilu predsednik izvršilnega odbora ali tajnik stanovanjske skupnosti skrbijo'za sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. - .
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3.	člen
Spr;,m r.ibe in dopolnitve tega poslovnika ::i; : samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubija:	isi
ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika.
84. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine, sprejet dne.........
XI.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE
78.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsed-nika zborov sestavljajo predsedstvo.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta predsednik izvršilnega odbora in tajnik samouprane stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje ter predsedniki posameznih odborov.
Predsedstvo skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
" obravnava vprašanja, usklajevanja in programiranja dela zborov in komisij v skupščini,
" skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov,
predlaga izvršilnemu odboru in odborom, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju,
" spremlja delo odborov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom odborov, po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med odboroma,
skrbi za izvajanje tega poslovnika.
79.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pri-Pravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
XII.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
80.	člen
Skupščina sprejema program svojega dela praviloma za dobo ncg-i leta, od začetka marca do konca februarja naslednjega leta. • Podiaga delovnemu programu skupščine so naloge, ki izhajajo ^ confc o spremembi in dopolnitvi zakona o samoupravni stano-ikupnosti, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samo-tm 71*6 s-ruiovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje, sta-Pov ®®lC>uPtavne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste ter’ 12 P°heb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti 0r stališč družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih Banizacij v občini o stanovanjskem gospodarstvu.
81.	člen
del ^a P0<Uagi ictnega programa skupščine določi načrt svojega a v polletnem obdobju.
del ^a Podlagi delovnega programa skupščine sprejmejo svoje 1 »vne programe izvršilni odbor skupščine, obdobi ter druga de-dgl a telesa, čemur mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine JUbljana Moste Polje.
£5. člen
Poslovnik začni veljati, k) ga sprejme skupščina samoupravne stanovanjske sl i pnusti občine Ljubljana Moste Polje.
Predsednik
skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje
KRATKA OBRAZLOŽITEV SAMOUPRAVNIH AKTOV:
—	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SSS Ljubljana Moste
Polje
—	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SSS Ljubljana
—	statuta SSS Ljubljana Moste Polje
—	poslovnika SSS Ljubljana Moste Polje
Na podlagi 7. člena Zakona o SSS (Ur. list SRS, št. 8/78) ter 119. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. lišt SRS, št. 24/77) mora SSS Ljubljana Moste Polje ustrezno preoblikovati svoj samoupravni sporazum o ustanovitvi SSS. 10 SSS je osnutek samoupravnega sporazuma obravnaval in ga predlaga za javno razpravo, obenem s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi SSS Ljubljana. Predhodno sta bila tudi oba osnutka aktov obravnavana in usklajevana na mestni SSS.
Na podlagi 12, in 13. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o SSS (Ur. list, št. 8/78) ter sklepa o preoblikovanju SSS Ljubljana Moste Polje je 10 obravnaval osnutek statuta in ga posreduje v javno razpravo.
V statutu, ki ga obravnava in sprejema skupščina SSS Ljubljana Moste Polje, nanj pa mora dati soglasje tudi Občinska skupščina, je zajeto vse tisto, kar nam narekuje zakonodaja, da urejamo v statutu. Vsa pozornost je dana vsem novostim zakonodaje s tega področja in skladno s proučitvijo dosedanje prakse dela organov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje so bila ustrezno preoblikovana nekatera delovna telesa v SSS Ljubljana Moste Polje. Posebna pozornost je posvečena novemu organiziranju SSS, ker je po novem SSS enovita, njena skupščina pa dvodomna z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev.
Glede na preoblikovani predlagani osnutek statuta in predvideno notranjo organizacijo v skupščini, je potrebno, da se istočasno obravnava tudi osnutek poslovnika o delu skupščine SSS Ljubljana-Moste-Polje. V poslovniku so zlasti opisane pravice in dolžnosti delegatov, postopek pri konstituiranju skupščine in zborov, širše pa so obdelana poglavja o seji skupščine — (skupno zasedanje zborov - seje posameznega zbora) ter posamezna določila glede sklicevanja sej samoupravnih teles skupščine stanovanjske skupnosti.
PREDLOG DELEGATOV ZA ODDORE IN KOMISIJO PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE
UURUANA MOSTE - POLJE
O, predlogu je razpravljal že 10 SSS občine Ljubljana Moste Polje in ga daje skupščini v potrditev.
Podpredsednik zbora izvajalcev:
BAJT ing. SLAVKO, 1925 - Staninvest Linhartova 1 Podpredsednik zbora uporabnikov:
SKERBINEK DANILO, 1.1.1940 str. ing. Papirnica Vevče
.932 - .Pelo- TOZD
prodaja
ODBOR ZA GOSPODARJENJE:
Predsednik:
ERCE MARKO, Bilečanska 4 1934 Člani:
ZUPAN MILAN, Kvedrova 1
‘< GALUF JOŽE, Vodmatska 15,1923 - Univerza Ljubljana KONČAN BRANKA, Zaloška 78,1950 - Saturnus MEDLE JOŽE, Pot v zeleni gaj 29 a KOŠOROK JOŽE, ml.,
N. Polje c. 1/22	„„	4 .	.
NADA DEL FABRO, Rojčeva 18, 1933 - IPK Mestni vodo-
V°d MAJHEN VASJA, Celovška 263,1947 - ŽITO Ljubljana DOLŽAN JANEZ, Hrvatski trg, 1934 - Staninvest Lj BRODARIČ FRANC, Povšetova 20,1936 - Emona, Smartin-skfl 102
DERNOVŠEK ANTON, Ul. Bratov Učakar 66, 1938 - HP Kolinska
Odbor za gospodarjenje pri SSS Ljubljana:
ERCE MARKO, Bilečanska 4 DERNOVŠEK ANTON, Ul. Bratov Učakar 66 ODBOR ZA GRADITEV:
Predsednik:
LIBERŠAR PETER, Moškričeva 14 Člani:
KLUN FRANC, Orlova 11,1942- IMOS Lj RAClC MILOVAN, Polje c. VI/6,1937 - SOb Moste Polje KALABlC BREDA, Rojčeva 16, 1941 - LB Stan. komun, b^nks
GOSLAR ALENKA, Ul. Bratov Učakar 66, 1948 - HP Kolinska
MELJ O JANEZ, Kvedrova S 15,
TORKAR VIKTOR, Stražarjeva 21, GP Obnova TOZD Montažne gradnje	„	..
BABNIK ALEŠ, Vevče 117 b, 1946 - Kom. podjetje Lj
T°ZMRlCj NIKO, A vse če va 25 c, 1933 - PIONIR TOZD
Gr. sekt.	,,
JAKOPIČ JUSTIN, Vodovodna 48, 1930 - TOZD Kemična
tov. M.
Odbor za graditev pri SSS Ljubljana:
LIBERŠAR PETER, Moškričeva 14 KLEŠNIK PETER, Agrokombinatska 4
ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ:
Predsednik:
BAJEC PRIMOŽ, Bratovževa ploščad 18
Člani:	.,
RADELJ MILAN, Na dolih 29,1939 - Slovenija ceste PAVClC MIRAN, Angelce Ocepek 13, 1935 - OS. K. D.
KajULEŠNJAK DANICA, Polje 35 a, 1950 - Center za soc. delo SVETE ZVONKA, Podmilščakova 64,1952 - Pletenina Lj. TRILER IVA, Polje c. XX/2,1938 - Totra Lj.
ŽUST DENIS, Potrčeva 12,1936 - Velana Lj.
BENCINA ANTON, Polje c. XX/5, 1928 - Mercator, Zado-
brovška 29	,	...
GORIČAN MIROSLAV, Topniška 70, 1946 - Postaja milice
Moste	'>
VESEL GABRIJELČIČ JANA, Miklošičeva 17, - VVZ Vevče GOZDNIKAR SLAVA, Zaloška 98,1926 - ŽITO Lj.
Odbor za družbeno pomoč pri SSS Ljubljana:
BAJEC PRIMOŽ, Bratovževa ploščad 18 ŽUST DENIS, Potrčeva 12,
KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ BORCEV NOV Predsednik:
DRAŠKO VIC MILORAD, Puterlejeva 31 Člani:
VASIC VOJISLAV, Rojčeva 24 KOZOMORA STANE, Povšetova 104 a KAMNAR STANE, Vevče 41 JANC AR MARIJA, Kvedrova 14
Člani komisije za stanovanjska vprašanja borcev NOV pri SSS
Lj^DRAŠKOVlC MILQRAD puterlejeva 31, 1921 - Glavni štab
SRS za SLO
ODBOR ZA PRENOVO SSS OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
DRAŠKOVlC ZINKA, Hladilniška pot 26, 1950 - Perutnina Zalo^
ČEBULAR MATJAŽ, Zofke Kvedrove 8 1950 VOZELJ ALENKA, Moše Pijade 28,1938 - HP Kolinska VRHOVEC MARKO, Pokljukarjeva 41,1936- IMOS ŽERJAV FRANC, Tovarniška 38, - Univerzal TRAVEN CIRIL, Bratov Rozmanov 4 Odbor za prenovo pri SSS Ljubljana DRAŠKOVlC ZINKA, Hladilniška pot 26 ŽERJAV FRANC, Tovarniška 38 PORAVNALNI SVET:
Predsednik:
KOCUTER CIRIL, Glavarjeva 46 Člani:
VASIC VOJISLAV, Rojčeva 24 BRVAR ANTON, Bavdkova 6 ROGELJ MARINKA, Rožičeva 5 ZUPANČIČ IVANKA, Kamnica 2, Dolsko KREDITNI ODBOR PRI SSS LJUBLJANA KALABlC BREDA, Rojčeva 16 JAKOPIČ JUSTIN, Vodovodna 48 ČLANI tO SSS LJUBLJANA CVETKOVIČ JOŽE, Agrokombinatska 13 d RAClC MILOVAN, Polje c. VI/6 KLUN FRANC, Orlova 11
ODBOR ZA CZ IN SLO SSS OBČINE LJUBLJANA MOSTE P®' UE
Predsednik:
URBIČ ANTON, Ob Ljubljanici 90 Člani:
DREMEU NEVENKA, N. Polje c. 1/31 ERCE MARKO, Bilečanska 4 MOKRANJEC MILOMIR, Vlahovičeva 26 BAJC MARIJA, Kolinska, Šmartinska 30 CVETKOVIČ JOŽE, Agrokombinatska 13 d JURClC METOD, Kvedrova 14 SOSIČ MARJAN, Franje Koširjeve 9 ERZNOŽNIK MARIJA, Studenec 6 KOS ANTON, Kvedrova 2 LOTRIČ BOGO, N. Polje c. VI/6
Odbor za CZ in SLO pri SSS Ljubljana URBIČ ANTON, Ob Ljubljanici 90 DREMEU NEVENKA, N. Polje c. 1/31
o
Shema samoupravne organiziranosti Samoupr. stanov, skupnosti
FOUvNMNt
SVET

SkHOlMMNA bElAv. Kontrola			»	65 SKUPŠČINA SSS		
			2B0R.	50 UPORABNIKOV	„	15 ZBOR EVA/AUCEV g	
					
Ob BOR iA
PRENOVO
ODBOR. ZA yAbljE_V
1)£ Lovna Skupnost SSSi ----------1 i
01*0(2. bA l-jubsvc obrambo in mil sAhoeAsčTO
i
ODBOR. -sA DtVŽ&SO POMOČ
K6MIS7A -JM SjAttOV. ftBEV
INFORMACIJE
PREDSTAVLJAMO VAM ŽE IZVOLJENE DELEGATE ORGANOV SAMOOPRAVNE STANOVANJSKE SKOPNOSTI OBČINE UORUANA MOSTE - POUE
Predsednik skupščine:
URBIČ ANTON, Ob Ljubljanci 90 Podpredsednik skupščine:
PŠENIČNIK ALOJZ, Agrokombinatska 18 d Predsednik zbora uporabnikov:
ERZNOŽNIK MARIJA, Studenec 46 Predsednik zbora izvajalcev:
SOSIČ ing. MARJAN, Franje Koširja 9
IZVRŠILNI ODBOR:
Predsednik 10
CVETKOVIČ JOŽE, Agrokombinatska 13 d Člani:
DRAŠKOVIČ ZINKA, Hladilniška pot 26 a KOCUTER CIRIL, Glavarjeva 46 PAVČIČ MIRNA, Angele Ocepek 13 RADELJ MILAN, Na dolih 29 TRAVEN CIRIL, Bratov Rozmanov 4 MEDLE JOŽE, Pot v zeleni gaj 29 a ARHAR BOŽO, Zg. Kašelj 7 MOKRANJEC MILOMIE, Zahovičeva 26 RAČIČ MILOVAN, Polje c VI/6 KLUN FRANC, Orlova 11 BANOVEC MARIJA, Dalmatinova 11 NADA DEL FABRO, Rojčeva 18
NOVAK BORIS, Pod topoli 70
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
Pl«^j p IbC *
BAJC MARIJA, Ljube Šercerja 1 Člani:
STARE MAKS, Pot v zeleni gaj 25 BABNIK I VAN, Stražarjeva 38 ČESNIK MAJDA, Cesta 27. aprila 49 SMREKAR MARKO, Vevče 81 VERČIČ RUDI, Vlahovičeva 16 POČIVALŠEK JOŽE, Križna 5 BRVAR POLDE, Bavdkova 6 Izvoljeni so tudi vsi predsedniki odborov in sicer: Odbor za graditev:
LIBERŠAR PETER, Moškričeva 14 Odbor za gospodarjenje:
ERCE MARKO, Bilečanska 4 Odbor za družbeno pomoč:
BAJEC PRIMOŽ, Bratovževa ploščad 18 Odbor za prenovo:
KOCUTER CIRIL, Glavarjeva 46
Poravnalni svet:
DRAŠKOVIČ ZINKA, Hladilniška pot 26 a V času od izvolitve do I. zasedanja 10 je prišlo do spremembe tako, da bi bila predsednica odbora za prenovo tov. Draškovit Zinka, predsednik poravnalnega sveta pa tov. Kocuter Gril. To predlog se daje skupščini v potrditev.
Komisija za borce NOV:
DRAŠKOVIČ MILORAD, Puterljeva 31
PLANIRANJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
Ena izmed pomembnejših in odgovornih nalog, ki jo Zakon nalaga stanovanjskim skupnostim je prav gotovo gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj.
Stanovanjski sklad občine Moste Polje predstavlja preko 8500 stanovanj, od tega 2000 etažno lastniških. Starostna struktura se giblje od letos zgrajenih do tistih zgrajenih pred 100 in več leti, kar pomeni velik razpon zahtevnosti pri vzdrževanju teh objektov, predstavlja pa tudi velike razlike med udobjem, ki ga stanovalcem nudijo ta stanovanja.
Če opustimo obravnavo revitalizacije starih stanovanj in hiš ker do sedaj še nismo uspeli zagotoviti potrebnih sredstev niti ni 'zdelan program revitalizacije in se usmerimo na obravnavo rednega vzdrževanja hiš potem ugotavljamo, da ima tudi to področje veliko Pomanjkljivosti.
Skozi dosedanjo prakso vzdrževanja smo doživeli vrsto Pristopov pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, ki so praviloma vsa poskušala s hitrimi enkratnimi akcijami sanirati najnujnejše potrebe, pri tem pa zanemarila dolgoročno politiko vzdrževanja, ki bi jo morali zastopati že iz razloga uporabnostne dobe stanovanjske hiše, ki znaša za obračun amortizacije polnih *00 let.
Tako se še vedno nahajamo v situaciji, da moramo ,.solidarnostno” združevati sredstva iz stanarin na območju vse občine, da lanko zagotavljamo investicijsko vzdrževanje (srednja in velika Popravila) tistih hiš, ki v določenem trenutku predstavljajo naj ve č-J° potrebo za zagotovitev bivalnih pogojev stanovalcev oziroma Preprečitev nastajanja večje škode na objektih.
.. Da je temu tako, moramo poiskati odgovor predvsem v nasledim vzrokih:
v nizkih stanarinah, ki zagotavljajo komaj 2/3 sredstev za ugotavljene potrebe investicijskega vzdrževanja, da ne omenjamo tiste potrebe, ki jih smatramo za dolgoročno preventivno vzdrževanje;
v visokih stroških vzdrževanja stanovanjskih hiš, ki jih ne ustvarjajo samo višje cene materialov in storitev, temveč tudi zahtevnejše in drage skupne naprave kot posledica višjega stanovanjskega standarda ali pa ponesrečenih projektantskih rešitev;
y kratki dobi trajanja materialov in naprav, kijih izvajalci vgrajujejo v nove objekte predvsem z vidika cenenosti;
■n zaradi drugih vzrokov kot so premajhen vpliv stanovanjskih skupnosti kot upravljalcev družbenih stanovanj na izvajalce gradnje (od projektantov, do gradbenih organizacij) in na pro-
dajalce stanovanj z vidika bodočega vzdrževalca; pomanjkljivih zakonskih rokov in uzanc, ki bi zagotavljali večjo in predvsem dalje časa odgovornost izvajalcev za novozgrajene objekte in drugo.
Smatramo, da bodo ekonomske stanarine omogočile dolgoročnejše planiranje vzdrževanja stanovanjsih hiš in stanovanj, vendar le ob istočasni odpravi tudi ostalih vzrokov, ki močno vplivajo na vedno večje potrebe po investicijskem vzdrževanju, predvsem novejšega sklada stanovanjskih hiš (5 — 15 let starega).
Dokler pa ne bomo odpravili prej omenjenih vzrokov, pa se bomo še vedno soočali s problemom odklanjanja samo večjih napak in okvar in to z vedno manj finančnih sredstev v odnosu na potrebe in sicer na dosedanji način.
Samoupravna stanovanjska skupnost v septembru z okrožnico dostavi vsem hišnim svetom oziroma zborom stanovalcev (kjer ni pogojev za obstoj hišnih svetov) tiskovino PREDLOG POTREB INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA HIŠE za prihodnje leto, ki so jo dolžni hišni sveti po zakonu o gospodarjenju sestaviti in posredovati stanovanjski skupnosti. Na osnovi sprejetih predlogov potreb hišnega sveta strokovne službe pogodbene organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš (Stan in vest) sestavijo osnutek plana investicijskega vzdrževanja ovrednotenega količinsko in vrednostno ter ga predložijo organom stanovanjske skupnosti, ki določijo prioriteto vzdrževanja.
Po zaključnem računu za preteklo leto in finačnem planu stanovanjske skupnosti se vskladi osnutek plana investicijskega vzdrževanja z razpoložljivimi sredstvi v tekočem letu ter posreduje v javno razpravo zborom stanovalcev v hišah in krajevnih skupnostih. Tako obravnavan ter vsklajen program se predloži v sprejem I skupščini stanovanjske skupnosti.
Dosedanji način planiranja investicijskega vzdrževanja sicer zagotavlja izvajanje prioritete glede na nujnost vzdrževanja hiše ugotavljamo pa, da se med letom še vedno pojavi preveč nujnih investicijskih del, ki se morajo izvršiti z rezervnimi sredstvi, ker ob sestavi plana niso bila predlagana s strani hišnih svetov, organizacija za vzdrževanje hiš pa o problematiki ni bila seznanjena, še več primerov pa je, da se med letom zahtevana popravila ne morejo izvršiti, ker rezervna sredstva ne zadoščajo. Da je posredni neodgovoren odnos hišnih svetov do družbenih sredstev je razvidno iz dostavljanja predlogov hišnih svetov na osnovi okrožnice SSS v prvih dneh oktobra 1977 z rokom za odgovor 25. oktober 1977. Enostavnost izpolnjevanja obrazca je razvidna iz obrazca, ki ga objavljamo.
PREDLOG PROGRAMA POTREB INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL ZA LETO 1978
l~
Za objekt: .........
Hišni svet: ........
Krajevna skupnost:
zgrajen:
L .
Popis del
1 STREHE
zareznik bob re v6,0
eternit — salonit pohodna ravna streha nepohodria ravna streha
2 KLEPARSKA DELA
pločevinasta streha žlebovi odtočne cevi obrobe sn ego lov
obnova nadstreškov vhodov
3 PLESKANJE PLOČEVINE
pločevinaste strehe žlebovi odtočne cevi obrobe snegolov
Mera
m
m'
m
m'
Količina
Podrobnejši opis
4 PREZIDAVA DIMNIKOV
fugiranje dimn.
OBNOVA FASADE
enostavna delno razgibana razgibana
obnova napušča


6 MIZARSKI IZDELKI
nova okna nova vrata nova okenska krila nova vratna krila popravilo oken in vrat
kos
Opomba: Imena stanovalcev
PLESKANJE
okna na^fasadi vrata na fasadi leseni opaži balkonske ograje ples k. naravnega lesa
8 OBNOVA PODOV
ladijski
parket
plastika
beton
terazzo
keramika
Opomba:
			
Popis del	Mera	Količina	Podrobnejši opis
9 OBNOVA HIDROIZOLACIJE KLETNE stene tla	2 m		
10 OBNOVA VODOINSTALACI vodovod vertikalne odt. cev LTŽ priključek na kanalizacijo	1 m' m'		V
H OJAČITEV ELEKTRO INSTALACIJE ostalo			Opomba: zahtevek elektro Ljubljane - predračun
12 OBNOVA PLINSKE INSTALACIJE			■
13 HIDROFORJI			
14 CENTRALNA KURJAVA priključna postaja remont zamenjava radiatorji - zamenjava kotlovnica popravilo zamenjava	kom		
15 dvigala remont zamenjava	štev.		Opomba: predračun
16 OBNOVA DRVARNIC na dvorišču v kleti			Opomba: Stanovalci . 1 .	i
17 OBNOVA STREŠNE KONSTRUKCIJE novo letvanje	m2		-4 i	< 1
lti SKUPNA ANTENA obnova obstoječe antene Programi —		—	L	štev.		1
18 OSTALO			i
39 Programa sprejet na zboru stanovalcev dne
Liublja
na. dne............................. 1977
HS: PREDSEDNIK
Do roka je poslalo predloge potreb po investicijskem vzdrževanju le 20 hišnih svetov, na intervencijo smo prejeli do konca decembra še nadaljnih 85 predlogov to je skupno 105 predlogov hišnih svetov, dočim je ravno zaradi izostanka predlogov hišnih svetov morala organizacija za vzdrževanje oblikovati predloge za cca 100 hiš. Iz javne razprave osnutka plana, ki je bil razposlan z okrožnico št. 1/78, dne 14. 2. 1978 pa smo prejeli le 11 odgovorov od katerih sta le dva hišna sveta zahtevala spremembo.
Za izvršitev plana investicijskega vzdrževanja v letu 1978 je planirano 40 % od stanarin, kar znese 13,3 mio din. Za vsa dela so bile sklenjene pogodbe z izvajalci do meseca maja in ugotavljamo, daje letni plan v tem času fizično realiziran že okrog 40 %.
Ob realizaciji plana pa se srečujemo z vsakoletnim problemom zagotovitve sofinanciranja investicij vzdrževanja hiš s strani etažnih lastnikov. Stanovanjska skupnost mora namreč pred pričetkom del zagotoviti finančna sredstva, katera pa mora v objektih z mešano lastnino (družbena stanovanja - etažno lastniška) zagotoviti tudi
etažni lastnik. Ce etažni lastnik takšnega zagotovila ne poda se lahko investicijska dela opravijo le po uspešno zaključenem nepravdnem postopku pri rednem sodišču. Tak postopek pa zakasni izvajanje del tako, da je stanovanjska skupnost prisiljena, da ob rebalansu plana sredstva preusmeri na druge objekte. V letošnjem letu kljub sprejetemu planu investicijskega vzdrževanja že v mesecu marcu še do danes nismo prejeli zagotovila za več kot 40 hiš v mešanem lastništvu od 52, kolikor jih je vključenih v letni plan.
Ker pa narava vzdržealnih del vedno ne dopušča odlaganja na poznejši čas in bi bili stanovalci v družbenih stanovanjih zaradi nezainteresiranih etažnih lastnikov (ki pogosto niti ne stanujejo v svojih stanovanjih temveč jih oddajajo v najem) lahko ogroženi ali pa vsaj prikrajšani v koriščenju skupnih naprav in opreme v hiši menimo, da stanovanjska skupnost mora pristopiti k takšnim popravilom in mora zagotoviti sredstva v celoti, da pa je potrebno postopek preko sodišča za ugotavljanje nujnosti vzdrževanja poenostaviti predvsem zato, da bi bil čim hitrejši.
POVZETEK
6 - MESEČNEGA FMANČNEGA POROČILA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE
pregled fakturiranih in plačanih prihodkov s primerjavo finančnega plana za obdobje
JANUAR - JUNIJ 1978 LOČENO PO ODBORIH
dohodki	Finan.plan 1978	Fakt.prihod, za I.polletje	% uresniči-plana	plačani prihodki	% uresnič. plačil
Odbora za gospodarjenje	4o.561.000,—	18.o26.874,lo	46,2	14.829.949,97	82,5o
Odbor za druž. pomoč	3.752.ooo,—	23.775.754,33	637,0	23.775.734,33	loo,oo
5. Odbor za prenovo	4.7oo.ooo,—	1.871.768,10	39,8	1.871.768,10	loo,oo
Odbor za graditev	19.661.000,—	lo.172.14o,00	52,o	lo.172.140,00	loo,oo
—					
^olotni prihodki a vse odbore	68.654.000,—	53.846.516,53	78,4	5o.649.592,4o	94,10
^delitev - odhodki po odborih
°^odki	Finan.plan 1978	Faktur.obrač. odhodki	% uresnič. plana	Plačani realiz. odhodki	Uresnič. v % po planu
Celotni odhodki °dbora za gospod.	4o.561.ooo,oo	18.o26.874,lo	44,4	15.8o4.158,5o	82,1
Celotni odhodki odbora za družb. Pomoč	2.995.ooo,oo	23.266.o66,7o	o,77	23.266.o66,7o	loo,o
°dbor za Benovo	4.7oo.ooo,oo	v tem obdobju ni	odhodkov		
' »lbor za ^^aditev	19.661.ooo,oo	lo.172.14o,oo	51,7	1o.172.14o,oo	loo,o
odhodki za ® °dbore	67.917.ooo,oo	51.465.o8o,8o	75,7	48.242.365,20	93,7
Ojj 2P°rejena sredstva
^68a: - odbor za gospodarjenje
-	odbor za družbeno pomoč
-	odbor za prenovo
2.4o?.227,2o 25.791,47 5o9.667,63 1.87''	' ■
zvršilni odbor je na 3. seji obravnaval delitev stanarine za čas od 1.8.1978 dalje in sprejel sklep: 10 Kitijuje delitev stanarine kot je bila sprejeta v prejšnjem mandatnem obdobju. V kolikor bo sredstev reč kot je planiranih, se namenijo za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
CD
O-
O
H
O
FH
A
A
<
tS3
O
ti
ti
9
Eh
A
I O. >
<aj
M
A
c.Q
H
A
A
ti
M
A
A
!-;a
g
§
a
n
M
S
9
EH
U3
>
H
Eh
H
A
M
A
PREHOD NA EKONOMSKE STANARINE
V celoten proces uresničevanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu se vključuje tudi uvajanje ekonomskih odnosov na področje gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. V okvir tega pa se uvršča načrtno uvajanje ekonomskih stanarin (postopoma v obdobju od 5 do 8 let) in sistematične uporabe vseh ukrepov solidarnosti in socijalne politike, kijih ta proces zahteva.
Ekonomska stanarina je torej tisti temeljni element, ki bo omogočil oblikovanje samoupravnih ekonomskih odnosov predvsem pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Uvajanje ekonomskih stanarin pa pomeni hkrati tudi uresničevanje socialističnee solidarnosti. Uvedba ekonomskih stanarin bo bolj izenačila obča-ne-stanovalce in bremena socijalno bolj pravično razdelila. Pravična porazdelitev bremen pri gradnji in vzdrževanju stanovanj pa nujno zahteva zaščito občanov z nižjimi osebnimi dohodki, zato se vgrajuje v sistem uveljavitve ekonomske stanarine tudi socijalne korektive, ki bodo zaščitili standard vseh tistih družin, ki bi jih ekonomska stanarina preveč prizadela. Vsem tem bo potrebno solidarno nadomestiti del stanarine po merilih in kriterijih, ki se dogovorno oblikujejo v Skupnosti socijalnega varstva.
Prehod na ekonomske stanarine kasni in zadeva na precejšnje težave, pa tudi odpore. Posledice se kažejo v tem, da se hišni sveti s® vedno ne uveljavljajo kot osnovna samoupravna enota in prav tako ne zbori stanovalcev ali njihovi organi v Krajevni skupnosti °ziroma soseski.
V preteklih letih se je v težnji, da se ohrani standard občanov, Preveč zanemarilo gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, ^■zka stanarina je po eni strani do neke mere zaščitila standard občanov v družbenih stanovanjih, po drugi strani pa istočasno destimulirala občane, da bi s svojimi sredstvi pripomogli k uspešnej-joinu reševanju stanovanjskih razmer. Istočasno pa je lastnike sta-oovanj postavila v neenak položaj. Lastniki so morah kriti vse stro-
ške gradnje in vzdrževanja stanovanj, dočim so stanovalci, uporabniki družbenih stanovanj bili vseh teh stroškov v večji meri razbremenjeni.
Nizka stanarina tudi ni mogla pokrivati niti minimalnih stroškov vzdrževanja stanovanj, kaj šele, da bi omogočala vsaj enostavno reprodukcijo. Takšno stanje je zahtevalo precejšnje zajemanje sredstev iz dohodka združenega dela iz katerega se je bolj ah manj uspešno zagotavljalo nova stanovanja občanom, ki so jih bili potrebni. Takšno obremenjevanje pa je v enaki meri prizadelo vse zaposlene z zmanjševanjem dohodka in posledico nižjih osebnih dohodkov, ne glede na to ah so si sami ali pa s pomočjo družbe reševali stanovanjski problem. S stanarino tako zbrana sredstva so bila zelo majhna, kar je onemogočalo popravila stanovanj zato pa istočasno 'pogojevalo potrebe po večjih sredstvih za gradnjo stanovanj. To pa istočasno pomeni, da se je moralo vlagati občutno večja družbena sredstva, ker s samo stanarino zbrana sredstva stanovalcev niso zadoščala tekočim potrebam.
Očitno je, da sedanja politika umetno nizkih stanarin povzroča neracionalno uporabo stanovanjskih površin in namenskih sredstev in zavira proces izboljševanja pogojev bivanja v stanovanjskih hišah in soseskah v celoti.
Takšno stanje je imelo tudi izredno negativne posledice v uveljavljanju delegatskih odnosov in neposrednega odločanja v stanovanjskem gospodarstvu, kar se je izkazalo zlasti pri uveljavljanju in krepitvi vloge hišnih svetov, zborov stanovalcev pa tudi Samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Uveljavitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bo nujno povzročilo boljše gospodarjenje s stanovanji, zlasti pa racionalnejša in bolj premišljena vlaganja v gradnjo in vzdrževanje stanovanj. Ekonomski odnosi bodo omogočili v celoti uveljaviti neposreden interes delavca v združenem delu in občana stanovalca ter pospešili njegovo aktivno vključitev v neposredno odločanje o gradnji in vzdrževanju stanova nj.
Z uvajanjem ekonomskih odnosov se bo istočasno zagotovilo
tudi socijalno pravičnost in enak položaj delavcev, ki so sedaj v združenem delu enako obremenjeni s sredstvi za stanovanjsko gradnjo, v vlogi stanovalca pa zelo različno.
Ekonomska stanarina je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določajo vsi prizadeti dejavniki na podlagi konkretnih potreb po zagotovitvi sredstev, ki so potrebna za dogovorjeno raven tekočega in investicijskega vzdrževanja ter za stroške upiavljanja. Prav tako pa mora ekonomska stanarina vključevati tudi potrebe za enostavno in eventuelno tudi za razširjeno reprodukcijo. Odločanje o višini stanarin in njeni namenski uporabi mora postati pravica in dolžnost stanovalcev.
Ekonomska stanarina mora dejansko omogočiti vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in s tem ohranjati njihovo stalno realno vrednost. Zaradi tega bo potrebno vrednost stanovanjskega sklada sprotno obnavljati vsako leto in temu redno prilagajati tudi višino stanarine.
Z ekonomskimi stanarinami se bo:
—	ustvarilo pogoje, da bo stanovanje delovalo kot ekonomska dobrina
—	odpravljala razlika med delovnimi ljudmi, ki so lastniki stanovanj in tistimi, ki imajo pravico uporabe
—	pospešila zainteresiranost in odločanje stanovalcev v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami
—	omogočilo gospodarno vzdrževanje stanovanjskih hiš
—	stimuliralo pričakovalce stanovanj, da bodo odločneje vplivali na znižanje cen stanovanjske izgradnje, ker bo v njihovem interesu, da bo cena stanovanj čim nižja, ker se bo na teh osnovah tudi oblikovala ekonomska stanarina.
Ekonomska stanarina bo morala zagotoviti pokrivanje amortizacije stanovanj, ki se bo na podlagi sldenjenega Družbenega Dogovora opredelila na obdobje 100 let. Nadalje bo morala zagotoviti normirana in z izkušnjami ugotovljena potrebna sredstva tekočega in investicijeksega vzdrževanja stanovanj, ki bodo obračunana na 100 let in opredeljena na leto dni ter vsa ostala potrebna sredstva upravljanja stanovanj s tekočimi pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi. Iz izračuna se izločijo vse pogodbene obveznosti, ki so nastale iz najetih kreditov za gradnjo stanovanj in prav tako stroški izgradnje primarnih in kolektivnih komunalnih naprav. Torej bo morala biti izračunana predvsem na osnovi dejansko po trebnih družbeno priznanih sredstev v zvezi z gradbeno instalacijskimi in obrtniškimi deli za amortizacijo, kot tudi investicijskim in tekočim vzdrževanjem delov in naprav, ki so vgrajena v stanovanje in stanovanjsko hišo. Vsi izračuni torej temeljijo na potrebnih sredstvih za enostavno reprodukcijo, kar lahko pomeni le ..Minimalno ekonomsko stanarino”. Stanovalcem pa je prepuščeno, da se dogo-vaijajo o višjih stanarinah, ki bodo zagotavljale tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Takšni dogovori naj se izvajajo v okviru zbora stanovalcev v krajevni skupnosti ali pa v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti.
V okviru stanovanjske hiše pa bodo morali stanovalci samostojno odločati o uporabi dela stanarine, del stanarin pa bodo morali sporazumno združevati v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in ta del uporabljati za velika popravila in obnovo starejših stanovanjskih hiš, To bo potrebno, ker je bil večji del stanovanjskih hiš dolgo let slabo vzdrževan. Sredstva iz stanarine, ki so na voljo za obnovo vsake posamezne hiše ne zadoščajo. Iz tega sledi, da bodo v praksi potrebne tri ravni odločanja o uporabi sredstev, zbranih iz ekonomske stanarine in sicer:
i- stanovalci bodo v zborih stanovalcev stanovanjskih hiš neposredno odločali o višini potrebnih sredstev za vzdrževanje hiše,
—	stanovalci se bodo v zboru stanovalcev stanovanjske soseske krajevni skupnosti sporazumevali o višini sredstev, ki so potrebna za investicijsko vzdrževanje v večjem obsegu in o njihovem načinu združevanja
—	v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti pa bodo spre-
jeti dogovori o amortizaciji in o sredstvih za eventuelno razširjeno reprodukcijo, o politiki vzdrževanja hiš ter o višini sredstev za njihovo vzdrževanje, kakor tudi o njihovem združevanju za prenovo zastarelih ter za gradnjo nadomestnih stanovanj.
Neposredni interesi stanovalcev v okviru prehoda na ekonomsko stanarino se bodo uresničevali na podlagi DRUŽBENEGA DOGOVORA o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje 1978 do 1982 (ali 1985), ki ga sklepajo:
—	Skupščine Občin, Obale in Ljubljana
—	Samoupravne stanovanjske skupnosti Občin, Obale in Ljubljane
—	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
—	Sindikalni svet občin, mestni in kraško obalni
—	Skupnost slovenskih občin
—	Skupnost socialnega varstva Slovenije
—	Skupnost socialnega varstva Občin, Obale in Ljubljane Podpisniki bodo na podlagi tega Družbenega dogovora obvezani sprejemati ukrepe, ki bodo zagotovili Zboru stanovalcev ter Hišnim svetom kakor tudi Zborom stanovalcev pri Krajevnih skup; nostih odločanje tudi o večjem delu investicijskega vzdrževanja, Prl čemer bo potrebno upoštevati starost stavb in določiti realne vrednosti potrebnih sredstev za vzdrževanje. Podpisniki bodo nadali6 obvezani, da se bo zmanjševal delež sredstev, ki jih združeno delo namenja stanovanjski izgradnji. Trajno bo potrebna skrb, da ne b) bil preveč prizadet standard delavcev z nizkimi osebnimi dohodki na družinskega člana, kar bo omogočeno predvsem na podlag* opredeljenih in sprejetih kriterijev družbene pomoči tistim stanovalcem, ki ne bodo zmogli plačevati polne stanarine. S tem b° zavarovan življenski standard družin z nižjimi dohodki ter dograjen sistem socijalne varnosti najemnikov stanovanj ter dosledno uveljavljen sistem delne nadomestitve stanarin. Ne bodo pa več sprejemani ukrepi, ki bi omogočali subvencioniranje obratovalnih stroškov in stroškov ogrevanja.
Z Družbenim Dogovorom o prehodu na ekonomske stanarin6 za obdobje 1978 — 1982 se bo istočasno opredelilo tudi sprejo; manje ukrepov v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti, k* bodo zagotovili odločanje tudi o delu investicijskega vzdrževanja. •5 tem bo poudarjena posebej pomen in vloga ZBOROV STANOVALCEV in Hišnih svetov ter ZBOROV STANOVALCEV pri Krajevni Skupnosti.
Dohiteti bo potrebno torej zamujeno in to ne samo s prepri66' vanjem, temveč trajno le na ekonomskih osnovah. Gospodarjenje5 stanovanji je funkcija, ki sloni predvsem na ekonomski logiki in J? realizira v Zboru stanovalcev, v hišnem svetu in samoupravnih interesnih skupnostih. Tako opredeljeni nivoji odločanja in srnef' odgovornosti bodo istočasno omogočali, da bodo tudi organizacij6 za vzdvže /anje stanovanj delale v interesu in za račun stanovalce^ ne pa mimo teh interesov, kar je dosedaj prepogosto tudi omog°' čalo preu .meritve v takšno osebno porabo, ki je značilna za potr°’ šniško dn žbo.
Odpovedati se je treba miselnosti, daje stanovanje družben socialna d obrina. Delovni ljudje in občani morajo postati za*nte/^ sirani za vlaganje svojih zasebnih sredstev tudi v izboljšavo družb * nih stanovanj, v katerih stanujejo. Hišni sveti naj v tem sm1. razvijajo iniciativo, da stanovalci na podlagi programov organiziT no in s svojimi sredstvi modernizirajo stanovanja in si tako izb^J šujejo pogoje življenja. Osvestiti se bo potrebno, da je stanovanjski vprašanje bistvena sestavina ekonomske in socijalne varnosti c* veka in samo uspešno rešeno prispeva k stabilnosti družbe in & žine. Sedanja zaprtost v tem pogledu onemogoča, da bi se stan valci uspešnejše organizirali v okviru hiše, stanovanjske soseske krajevne skupnosti za hitrejše ustvarjanje kvalitetnih pogojev stan vanja in bivanja tudi na temelju lastnih vlaganj. Takšno usmeri* pa je treba krepiti ne glede na to, kdaj in kako bodo vpelj3*1 ekonomske stanarine.
BELEŽKE:
BELEŽKE:

BELEŽKE:






■













:■ /.





Priprava za tisk:
l)\n mk
bep
Tisk IS tiskarna ljudske pravice