&
Prvi slovanski dnevnik v
Zjedkijcnih državah. Izhaja vsak dan izv neddj in praznikov
-4
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
***• * • —
The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
4
	Entered u Second-Clau Matter. September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 18*79		
iTXT. !•«.	NEW YORK, V PONEDELJEK. S. MAJA 1909.		LETNIK XIL
Bombe v Chicagu.
V Chicjgi it je ▼ fitii #4 petka la razletela btnka «= Nek Nemee j# je yrgel p
voz United States Express Company. Napadalca so taktj zaprli.
LE MALO JE MANJKALO, DA PRIŠLO DO OBNOVITVE KRVAVIH "HAYMARKET RIOTS". LJUDSTVO JE PRESTRAŠENO BEŽALO. — P AH ALE L,A: PETROGRAD, VARŠAVA IN — CHICAGO.
tor
metanj namen zaslon!
Na ta.
Ai
V Petrogradn po povodom štrajka mi:: !< :n januarju pokale bombe, ka-1 ■: r-v =e je oglas I v starej kra-i»j Varšavi. Bombe so pretile ne-"nim prebivalcem ^tarerra Lodzain a'.- je v poljanskem Kaliszu, ka-tudi < l) zi lovju svetega Kremlja arskej Moskvi. Vos svet, v kolikor i' rei'1 i čifutsko n temu slično ra-ii-je ta'«« nazvati. je kričal ogor-osti in vesoljni Izrael je odobravali >rr»b — saj so vendar bilo, '"tiranom in mor.Icem"., m meščanstva n oblasti. | n {•'< nedolžnem prolito kri i oziral, sa j so vendar oblatile metanje bomb. , ipsje je pisalo o re-o bombah in pmrokovalo i Ru.~i.li, ktera ni imela o-i ~ takim -trajk« m, kakor-Vm >v«;!i-.idnem mestu Clii-:ročil prolivanje krvi in se-( a::je 1: >mb. V onem istem r » je v januarju kazalo na lrcsta kot na gnezdo revo-:'.<> je v svojem lastnem ktero za moremo vzpo-r. 'i	v n-kih mest.'h. Povsodi
v n: • • ah vlada nezadovoljnost, jir • ■!' rasi spreminjajo in tako sc j.- ; i i <],._-" iilo. da pikajo i pri .:•!«. v oajgvobodnejši republiki, kjer si H i^-fai samo dela zakone po svo-■ " .-j ustavi, pokajo bombe. Toda naj bode republika, ali pa avto-krati<na monarhija. večina ljudstva j<> vendarle povsodi mnenja, da mora vladati red in povsodi obsoja nasilne izgrede.
Minolo soboto so v Chicagu zaprli Nemca Julij Hildebranta, kteri je na suma, da je v prejšujej noči vrgel i bombo pod voz United States Express; Company Jetnik je obdolžen in ob-, tožen morilskega napada in prestopka sodne prepovedi. Bomba se je razletela kmalo po poiunoči na vogalu De~plaine> in Van Bitren St., kraj Haymai'keta. kjer se je pred 19 leti p' , . iil grozni napad z bombami, kte-n sn je plačalo kasneje petero ehiea-ških anarhistov s svojim življenjem, drusri anarh isti morali
It V.-sti
<1
>či od petka na soboto kakor da pride do obrni' rov in metanja marketom. Voz United < Company se je v ije . d peljal po svojem mn i>.iea skušala storiti ,,.:1jo. Policija je bila . .!■• • r.bili sv.>je kole, • vila t za v. /.. M no-
ti si
e je privabilo da je množica glav. Iz bližji h hiš metali so stanovniki vse mo-,r predmete na policijo :n kmalo nato s.» pričeli tudi ljudje na ulici v :-iti :< amen je, komade le-t in drugo j a lici jo. Naenkrat je kričanje vt i vil. , kajti grozen k, dim in plamen it množico prestrašil in ljudje so be .: i \sp - rani. kričaje: "Bom-j be. bombe, rešite se!"
Medtex -o dospele na lice mesta policijske rezerve, toda množica se je xe v strahu razšla. Bomba je napra-; vila le mtlo škode, kajti zlomila je le jedno . u-o in ranila konje.
IJildenranda so na mestu aretirali j in kasneje še dva sumljiva Nemca,
imenom Henrik Pfeiller in James Roger.
Ohcago, 111., 7. maja. Položaj z ozi-rom na štrajk se je včeraj izdatno poboljšal in promet na ulicah postaja večji. Tudi izgredov ni več toliko, kakor preje, tako da so najhujši časi že pri kraju. Naravno je pa tudi, da v sedanji položaj nihče več ne zaupa, radi česar so tukajšnja telovadna dru-'tva ponudila mestu svojo j>omoč, in sedaj bodo tudi telovadci pomagali razganja t i razgrajače.
Tekom včerajšnjega dne sta se pripetila le dva večja izgreda, in sicer na Canal n "West Madison St. Tu se je namreč pojavilo v varstvu deputy-jev več preruogovih vozov. Na Canal St. so j m štrajkarji zastavili pot in v par sekundah se je vnel boj, v kte-rem > > izgred ni k i napadli delavce s kamenjem in praznimi steklenicami. K sreči je dospela kmalo na lice me--ta policija, ktera je množico odločno na pa v a in aretirala l'J metalcev ka-menja. Nevarno ranjen ni bil niliče.
I)meri boj se je vnel pri poslopju Union Traction Co. na Crosby in ITobbic St. Peabody Coal Company je za imenovano dražbo po vodi dopt-ljala 230 ton premoga, kterega je na-iaJala na vozove velika množica zamorcev. To je pa štrajkarje vjezilo in so pričeli bombardirati poslopje s kamenjem in premogom. Pri tem je bil Will'am Gilbert resno ranjen. Policija je brez velikega truda napravila zopet red.
Organ'zacija delodajalcev je izvedela, da kacih 300 policajev sočustvuje s štrajkarji, radi česar nečejo izvrševati svojih dolžnosti. Odbor organizacije je sklenil o tem naznaniti velikej poroti. Telovadeev, kteri so se ponudili mavorju za vzdrževanje miru, je 10,000. Tudi češki "Sokoli" p>tl vodstvom Mr. Vopička so ponudili mestu svoje moči za vzdrževanje redu. Čeških "Sokolov" je blizo 4000. Mayor Dunne je bil vsled tega zelo vzradošcen in je izjavil, da bode ponudbo t 'koj vporab l, kakor hitro bole to potrebno.
Ko pride semkaj predsednik Roosevelt, se bode posvetoval z governer-jem ltencenom in mavorjem Dunne-jem, da se tako zopet pripravijo za-ni do veljave. Tozadevno posveto-anje sj bode vršilo v sredo. Minolo soboto je izvrševalo promet v Chicaiu 4G00 voz, ktero število bo-pji jutri }w>množ li na G000 voz. \ src J. o vel ni co dela, ktero je ustano-. ila or.iranizacija delodajalcev, prihaja na stotine ljudi, kteri iščejo delo, tako da so že sedaj vsa mesta štraj-,v ..'judnjena. Oblasti so sedaj kos položaju. Šerif Barrett ima sedaj i ■ iit\.:ev na razjxilago in ti podpirajo izdatno onih 2000 policajev, kteri stražijo štrajkarje. Šerif je sedaj prepričan, da bode mir kmalo :a:iov!ieri, (ločin izjavljajo vodje štraj-kar;cv, da štrajk še ni popolnoma izgubljen.
Chicw-. 111., S. maja. Včerajšnji dan je h \ miren. Položaj z ozirom na štrajk postaja za delodajalce vedno uirodneji in najbrže se bodo morali štrajkarji vdati, ali pa naprositi dru-^•e delavce, da prično i oni s štraj-kom. Danes vozi 1000 nadaljnih voz, ktere vodijo neunijski vozniki v varstvu policije in deputvjev.
Ekspresui vozovi vozijo po vseh delih mesta.
Proti republiki Brazil. Madridska zarota.
V MAD UDU 30 ZASLEDILI ZAROTO, KTERE NAMEN JE ODTRGATI POKRAJINO CU-NANI OD BRAZILA.
Sefior de Herrera kot glavni zarotnik. Plibnsfirsko možtrvo je nabiral po Evropi.
12,000 MOŽ NABRANIH.
Madrid, 7. maja. Tukaj so na zahtevo brazilskega poslanika zaprli Seiior de Herrera, bivšega glavnega poveljnika helebardistov in več njegovih tovarišev, ker so obdolženi, da so skovali zaroto proti braziiskej vladi. Pri Herreru se je vršila hišna preiskava in tu so našli vse polno diplom za čatnike vojske, ktero bi organizirali v pokrajini Cunani.
Tukajšnji brazilski poslank potrjuje vesti o zaroti. V to potrebni denar nabavil je ne.: odbor, čegar sedež je v Londonu in kteri deluje že dolgo za neodvisnost Cunane. Zarotniki so nabirali možtvo v Angliji, Franciji in na Španskem. Vojake bi VHv-Pili . Brazil krt koloniste. V vsa-kfj imenovanih dežel so nabrali že po 4000 mož, med kterimi je bilo mnogo "ezervnih častnikov.
Madrid, 8. maja. Včeraj so zaslišali zarotnika Seiior de Herrera. On trdi, da je brazilska dežeia Cunana, ktero hočejo sedaj osamosvojiti, že od leta 1S72 pripoznana kot neodvisna država in da je nabiranje vojaštva za ono državo popolnoma legalno. On zanika zaroto proti Brazilu in povdarja, da obstoji med Brazilom in Cunani prijateljsko razmerje. On je bil že dve leti poslanik države Cunani za Špansko, Maroko in vatikan. Nadalje je naznanil, da je vstaški polkovnik Cosero nedavno obiskal London, da nabavi vojne potrebščine.
Dežela Cunani, ktera meji na francosko Guiana, je že večkrat prouzro-čila prepir med Francijo in Brazilom. Končno so stvar izročili v razsodbo Švici, ktera je prisodila 147,000 štiri-jaških milj Cunane Brazilu in 3000 štirijaških milj Franciji. Leta 1S95 se je v Cunani vršil boj med franco skim in brazilskim vojaštvom, ker so v okraju Carserenne našli zlato. Cunani je trikrat tako velika, kakor Francija in ima 200,000 belih in je-den milijon indijanskih prebivalcev.
---o-
NAZAJ V CIVILIZACIJO.
Predsednik Th. Roosevelt in njegovi spremljevalci dospeli v Glenwood Sprins, Colorado.
Glenwood Springs, Colo., 7. maja. Predsednik Theodore Roosevelt in njegovi spremljevalci, prijezdili so včeraj popoludne semkaj iz Newcastle Predsedniku so v Newcastle ponudili poseben vlak, toda on je raje jezdil. Casniškim poročevalcem je predsednik dejal: ''Imeli smo srečo, kajti vstrelili smo depet medvedov." Ko je družba prijezdila semkaj, bili so jezdeci poškropljeni z blatom in konji so bili mokri.	*
Predsednik je bil oblečen v navadni lovski kostum, širok klobuk in rudečo, široko kravato "bandana". Tstotako so bili oblečeni tudi njegovi vodniki.
Gostje so se nastanili v hotelu Colorado, kteri je predsedniku na čast lepo okrašen.
V ponedeljek zjutraj ob 5. uri se predsednik odpelje proti Wshingtonu.
Pri otočju Mantanani.
Ncb#gatova divizija prihaja bližje. Vse brodovje je sedaj zbran* pri etočjn Mictaaasi. Rasko ▼ojflo bredovje ima baje za bazo zaliv Kamran v Cochinchiai.
Tekom dveh dni bodeta brodovja združena.
JAPONCI NIMAJO NITI NAJMANJE NADE NA ZMAGO V POMOR-SKEJ BITKI. — KAMIMURA PRIČAKUJE NEBOGATOVA. — V MANDŽURTJ SE NAJBRŽE V KRATKEM VNAME VELIKA BITKA. RUSKA VOJSKA JE NA NJO PRIPRAVLJENA.
Iz Avstro-Ogrske.
Tiszov dvoboj.
POSLANIC BOCSKAI NI HOTEL SPREJETI TISZOV POZIV NA DVOBOJ. — MILIJONAR PRIČAKUJE POKOJNINE.
Mednarodni goljuf aretiran na Dunaju; rodom je baje iz Chicaga.
WITTEK
ČASTNI MEŠČAN.
Novosti iz inozemstva.
V KAIRU, EGIPT, SO PRIJELI SOKRIVCA MORILCA KRALJA UMBERTA, GAETANA BRESCLJA.
Imendan carin je Aleksandre. — Manj e demonstracije v Varšavi.
KOLERA V HARKOVU.
Budimpešta, 7. maja. Kakor znano, je poslovni ministerski predsednik
grof Štefan Tisza napovedal poslancu j jem zajedno iz Patersona, X. .T., v Ita-
Rim. C. maja. Iz Kaire v Egiptu se poroča, da so tamkaj zaprli sokrivca anarhista n morilca italijanskega kralja Umberta, Caetana Brescija. Sedaj vjeti anarhist dospel je z Bresci-
London, 8. maja. Iz Labuana naj Dasiravno na morju ni bilo opaziti opozicije Bocskaiu dvohoj, ker mu je
Slovenske novice.
Oziraje se na nas o^las v "Glas Narodada išče petero rojakov službe, nam naznanja naročnik iz Go-wena, Ind. Terr., da se dobi ondi delo v premogokopu, a samo za dobro učene in tega dela zmožne premogarje. Ondotni delavci so vsi pri uniji; plača je dobra, premog od 3—5 čevljev visok. Plača se od 1 tone 72 centov, tehta se pa vse skupaj, kar rudar nakoplje, najsibode drobno ali debelo. Iz prijaznosti daje natančna pojasnila o tem naš rojak in naročnik Anton Rusa, Go wen, Ind. Ten:.
Viharji na jugozapadu.
Muskogee, Ind. Terr., 7. maja. Iz raznih krajev Indian Territorija se poroča, da je vihar, kteri je razsajal včeraj po noči vsmrtil več osob, do-čim je mnogo ranjenih. Viharji so napravili izdatno škodo in pokvarili razne brzojavne in telefonske naprave. V Owlu je bilo 8 osob vsmrtenih in več ranjenih. Tamkaj je skoraj vsako poslopje poškodovano. Dvajset zasebnih hiš je razdejanih. V osrednjih in severnih pokrajinah je nepopisno deževalo. Setve so vuičene, kajti ravnine je voda preplavila.
otoku Borneo se brzojavlja tukajšnjej kake večje ruske vojne ladije, so ru-"Daily Mail":	ske torpedolovke najbrže v sprem-
"Parnik Chiengmai" poroča, da je stvu križark dospele do Japonske, v petek po noči pri otočju Mantanani, Možtvo potopljene japonske jadranke severozapadno od otoka Borneo, sre- so Rusi poslali na obrežje, čal veliko brodovje vojnih in drugih Petrograd, 7. maja. V krogih tukaj-ladij. Vojne ladije so nakreavale snje admiralitete so prepričani, da je premog." •	! združenje Rožestvenskovega in Nebo-
Iz Labuana se tudi poroča, da je ono brodovje obstalo iz dveh divizij. Ladije so bile razsvetljene, toda plule niso.
London. S. maja." Iz Hongkonga se poroča, da je rusko brodovje smelo v aprilu 10 dni rab:ti francoski zaliv Kamran kot svojo bazo. Nadalje se
gatovega brodovja zagotovljeno. Z o-zirom na to dejstvo pa tudi vsakdo upa. da bodo Rusi Japonce v bližajo-čej se pomorske j bitki porazili. Neboma tov jL1 znan junak, strateg in rojen bojevnik, kteri direktno napada.
Ako re admiralu Kamimuri ne bode posrečilo preprečiti združitve obeh
tudi poroča, da so Rusi javno nakr- rakih brodovji — in po mnenju ad-cavali premog na križarko Diano, če- miralitete lva.niimura tega ne bode ar bi ne smeli storiti. Francoski ad- | dosegel —, potem se admiral Togo ne miral de Jonqnieres je bil ves čas pri- bode upal sprejeti odkrit boj z ruskim ■šoten, toda on ni ničesar storil, da bi brodovjem. Jedino, kar mu še potem preprečil kršitev neutralnosti.	preostane, so torpedni napadi, ali pa
Tokio, S. maja. Ker se namerava streljanje iz daljave, tako, da lahko admiral Rožestvenskij kakofr hitro vsaki čas beži.
mogoče zj edin iti z brodovjem po dad- Rožestvenskij zamore izgubiti polo-mirala Nebogatova. prevladuje tukaj vieo svojih ladij, toda Togo Rusov ne mnenje, da se "bodeta oba brodovja bode mogel vstaviti na njihovem potu združila jutri. Mogoče je, da potrebu- ; v Vladivotok. Japonccm potem ne o-je Nebogatov premoga in drugih po-. stane, drugo, nego da prično Vladivo-trehščin, tkar bode najbrže dobil od j stok oblegati, tako, kakor se je zgo-Rožestvenskega v kakej Rusom na-' dilo s Port Arthurjem. . Ako pa pride
klonjenej luki.
O nadaljnem gibanja ruskega brodovja tukaj ni nič znanega. Najbrže se Rožestvsnskemu ne mudi nadaljevati svojo pot proti severu.
O vladivostošikih vojnih ladijah se sedaj več ne poroča.
Gadgeyadana, Mandžur, 8. maja. Od 29. aprila nadalje so Japonci po-času in v presledkih napredovali s tem, da so svoje kolone prikrili s ko-
rusko brodovje v Vladivostok celotno, potem ja Japonska poražena, ikajti združena ruska brodovja bodo Japonce lahko pregnala raz morje, na kar je tuda japonska vojska v Mandžuru izgubljena.
Tudi je mogoče, da bode Rožestvenskij svet iznenadil s tem, da bode poslal par hitrih- križank na Pacifik, da love japonske -trgovske ladije. i Hongkong, 7. maja. Iz Tsingtana
Vstaja na Filipinih.
"Washington, 6. maja. Governer Wright naznanja, da se mu poroča iz Manile, da so na otoku Mindanao Mo-roti umorili sienografa Ferdinand T. Veringa iz New Torka.
Nadporočnika 4. pešpolka, Juan A. Boyle in Charles L. Woodhouse sta dne 4. t. m. vtonila, ko sta se vozila po jezeru Laguna.
Vstrelila svojega moža.
Pittsburg, Pa., 6. maja. Sprevodnik iJlične železnice Harry Mickel se je včeraj zvečer spri s svojo soprogo, katera ga je vstrelila v glavo, tako da je na mestn izdihnil. Mickelova je na to pila lesni alkohol z namenom, da se vsmrti. Sedaj je v bolnici.
njico in kitajskimi roparji. Vsled te- j se poroča, da se je na višini Vanfong
ga so tudi Rusi izdatno pomnožili pojavilo 25 ruskih vojnih ladij in da
svoje sprednje vrste. Dne 5. maja so je bilo 14 ruskih križark dne 3. maja
Ruši zasedli Erdagu na iztočnem kri-; na višini "Three Kings'"'.
lu. Japonci so morali od tam bežati.: Petrograd, 7. maja. Iz Pariza se
Na levem krilu je ruska konjiča od-1 poroča, da javlja governer Indo-Ki-
šla za reko Liao, nar kar so Japonci tajske, da so japonske pritožbe glede
zasedli vas Palaotun.	kršitve francoske neutralnosti ne-
Na skrajnem ruskem desnem krilu osnovane. Odkar je Rožestvenskij od-
vršil se je 'včeraj vroč boj s kitajskimi pM ^ -aliva Kamrana, se m nikjer
roparji.	imudl1 dalJ>.	"r; ^ .
,	, 1 enguchientr, Mandzur, /. maja. —
Japonsko sredisce je nedavno do- ^^	namerava baje priC.eti
bilo nove čete tako da ima Ovama ^ ^^ ^	dje ob ]evem ru.
sclaj na razpolago 348 batal,onov^ \ ^ ^ ^ ^ ^	q ^ uaj.
japonskej vojski je sedaj kacih 30,000	(j Z )etn j velikej bitki.
Kitajcev. Kitajski preb;valc^morajo j Qb ^^ ^ ^ jp zbra]o mnogo ja_
..Pe m pons]-s kterimi so Rusi v neprestane] dotiki.
V četrtek je japonska konjiča, 'ktera je bila v premoči, napadla oddelek kozakov, kteri so se umaknili.
Fengushieng je na sredpotju med
slednji očital nesramnost. Boeskajeva svedoka, brata Zichv. sta pa sedaj naznanila svedokom Tisze, da je Bo-eskai mirno sprejel še večje žalitve, ne da bi bil koga pozval na dvoboj. S tem je toraj stvar končana.
Budimpešta, 7. maja. Tukajšnji policaj, imenom Robaska, je podedoval ll/j milijona kron. Vse je mislilo, da bode Robaska svojo službo ostavil in živel zasebno, toda on izjavlja, da bode služil nadalje, da — ne izgubi pokojnine.
Dunaj, 7. maja. Tukaj so aretirali mednarodnega goljufa imenom Chas. Henry Leiterja. kteri je doma baje iz Chicaga. Razna mesta so ga že dolgo časa iskala.
Dunaj, 7. maja. Tukajšnji občinski svet je izvolil bivšega železniškega ministra "Witteka častnim meščanom Dunaja. Osemnajst občinskih svetnikov je glasovalo proti njemu.
lijo. Po umoru je bežal v Zanziuab, kjer je postal mohamedanec. (Kralja Umlierta je Caetano Bresci umoril dne 20. julija 1900 v Monzi. Mor'lee je bil obsojen v dosmrtno ječo in je v maju 1901 izvršil samomor v zaporih San Stefano.)
Berolin. G. maja. Tukaj so zaprli kobnrškega umetnika Alberta Saner-ja, kteri je prodal svojo 17 let staro hčer nekemu turškemu paši za 2400 kron. Kasneje je pa pasa poslal de-kl'co na'.aj. toda njen oče je ni hotel prevzeti, ker mu je pasa baje obljubil. da je bode vzel v zakon.
Varšava. S. maja. V raj je obhajalo tukajšnje mesto imendan čari nje Aleksandre. Vse hiše so bile v zastavah. dasiravno so se s-icijali-ti trudili. da to preprečili. Vendar so pa priredili demonstracijo s tem, da so par zastav raztrgali. V mestu vlada popolni mir.
Harkov, S. maja. Tukaj se je pripetil slučaj kolere. Jedna osoba je umrla.
IZ HOCHOVEGA ŽIVLJENJA.
Njegova poroka z Karolino Speicher in razmerje z drugimi.
■sedaj graditi za Japonee ceste.
Tokio, G. maja. Štiri ruske torpedo-lovke od vladivostoškega brodovja so se včera j pojavile zapadno" od Hok-
haido pri mestecu Subu. Rusi so vjeli prelazom Tie in Harbinom. neko japonsko jadranko, ktero so po- Petrograd, 7. maja. Vesti, da se ge-žgali, dofim so kapitana odvedli se- neral Knropatkin kmalo vrne iz bo-boj kot jetnika in od pluli proti seve- jišca. se potrjuje. Njegovim na-sled-rozapadu. Rusike vojne ladije so brez- nitom bode imenovan general Zaru-dvomno plule proti Vladivostoku. — bajev.
Mogoče je. da so Rusi še druge japon- Petrograd, 7. maja. Car Nikolaj je ske ladije uničili, toda o tem dosedaj včeraj v Carskojem selu inšpiciral še ni pji-ccil.	višje razrede carkih paž ter kadetnih
Namen ruskih vojnih ladij še ni šol v Petrogradu. Vsi gojenci posta-znan, najbrže hočejo japonske patrul- nejo častniki štiri mesece pred dolo-ne ladije uničiti, ali pa Japonce pri- čenim časom. Car je svetoval mladim siliti, da pošljejo del vojega brodovja častnikom, da dobro skrbe^ za vojake na sever, da bode pomorska bitka za in da izpolnujejo svoje dolžnosti proti Rožestvenskovo brodovje tem ugod- domovini. Mnogo novincev odpotuje nejša.
takoj na bojišče.
Premogarji. štrajkajo.
Elmira, N. Y., 6. maja. Štrajkujo-či premogarji v Morris Run, Pa., sg včeraj vprizorili demonstracijo proti neunijskim premogarjem, kteri so zavzeli njihova mesta. Nad 1000 štrajkarjev se je napotilo z godbo na čelu k rovom, kjer se jim je pridružilo veliko številp njihovih neunijskih tovarišev.
Pamik v ledu.
St. John, N. F. 6. maja. Parnik Victorian kteri je plul z 1000 potniki iz Liverpoola v Montreal, obtičal je pri Cape Rye, ob ustju reke St. Lawrence v ledu, kteri je morsko ožino Cabot popolnoma zaprl. Potniki se dobro počutijo.
. Chicaški. nasveti.
V Chicagu je velika poroth. povsem resno priporočila, da preskrbi mesto vsem javnim plesiščem posode za hranitev ledene vode. Ples provzroči žejo, žeja pretepe, pretepi bombe, in bombe umore.
Ista Grand Jury bi zamogla argumentirati drugsče: Ples vodi do žeje. ledena voda do dispepsije in — vsled dispepsije je že marsikteri Chicažan postal "mešuge'" ali pa anarhist.
Gozdni požar t Massarfrasettsu.
Plymouth, Mass., 7. maja. Biizo postaje Darby, pričel je goreti gozd in večji del dragocenih smrek in družili dreves je zgorelo. Požar še niso pogasili.
. Zavržen, pečat.
Chieaško vseučilišče je do sedaj zavrglo vse modele za svoj vseučili-ščni pečat. Na vsakem vposlanih pečate v je bila namreč baklja učenosti — svetilka pri kterej se dijaki uče . . . in Rockefeller, njen patron, prodaja petroleje.

maja iz Hamburga z 9ol . maja iz Hamburga z 2347 maja iz Genove s 1G25 pot-maja iz Liverpoola z S18
Chicago, 111., 7. maja. V obravnavi proti vsestransko oženjenemu Hochu, prišlo je včeraj prvič do govora o njegovih mnogih porokah. Pomožni državni pravnik Olsen je predlagal, da se detektiv Gorman zasliši. Slednji je izjavil, da je bil, ko se je Hoch 1. 1904 poročil z Karolino Speicher v Philadelphiji, za pričo. Priča je izjavil, da je Hoch ostal pri svojej soprogi le 10 dni, na kar je iznenada ostavil mesto in se ni več vrnil.
Pomožni blagajničar Home Savings banke v Chicagu, Parson, kjer sta imeli gospej TValker-Hochova in njena sestra Fisher-Hochova. naloženi svoje premoženje, je izpovedal, da je Hoch vzel iz banke denar obeh se ster in sicer od prve $750 in od druge $270.
-o-
Dinamitni napad na cerkev.
TVilkesbarre. Pa., 7. maja. A" bližnjem Kingstonu so nepoznani zločinci tamošnjo cerkev z dinamitom deloma razdejali. Skoda znaša $4000. Razstrelim je bila tako jaka. da se je vsa okolica stresla. Razstrelim je vprizoril kak naspronik duhovna Ed-wardsa.
Vulkan bluje.
Honolulu. S. maja. Vulkan Kilauea je pričel bljuvati in iz njegov h odprtin prihaja vedno več lave.
STRAŠNI NIHČE.
Kadar koli se pripeti kaka nesreča se vedno vprašamo, kedo je temu kriv in v naše začudenje vedno slišimo Nihče. Kadarkoli postane kedo bolan običajno povprašujemo čegava je. krivda, in zopet nam odgovarja: Nikogar. Oni nihče je povsodi navzoč, in strašen, kajti njega vpotrebljamo v pokritje našega lastnega neznanja in zanemarjanja. Ako presodujemo kako je nastala naša bolezen običajno pronajdemo da se je pričela z izgubo teka in izgubo naše fizične moči. Znano nam je, da nam par kapljic Trinerjevega ameriškega grenkega vi-	_
na povrne zdravje in moč. toda tega Astoria 13- maJ* ▼ Glasgow, nismo storili, in tako je postala bolezen resna ter nas prisili v postelj.
Toda temu je kriv "Nihče". Za vse bolezni želodca in krvi. za nervb-znost slabost, anemijo kožine in živčne bolezni, ne morete najti boljšega sredstva, kakor je Trinerjevo zdravilno ameriško vino' veliko trtno sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, IU.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
La Tonraine 7. maja iz Havre z 936 potniki.
New York 7. maja iz Soutkamptona
s 775 pot. Bluecher 7 potniki. Pretoria 7.
potniki. Weimar 7.
niki. Umbr a 7. potniki.
Gertv 7. maja iz Trsta s 1410 potniki. Dospeti imajo r
Rhein iz Bremena. Georgic iz Liverpoola. Lugano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. L'Aquitaine iz Ilavre. Uitonia iz Reke. Hudson iz Ilavre. Bovie iz Liverpoola. La Fontaine iz Havre. Finland iz Antwerpen. Kaiser "Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Odpluli bodo:
Kaiser "Wilhel mder Grosse 9. maja v Bremen.
Pranz Oscar, 9. maja v Genovo. Uitonia 9. maja v Reko. Oceanic 10. m^ia v Liverpool. Ryndam 10. maja v Rotterdam. La Touraine 11. maja v Havre. Gneisenau 11. maja v Bremen. Blueeher 11. maja v Hamburg. New York 13. maja v Southampton. Umbria 13. maja v Liverpool. Finland 13. maja ▼ Antwerpen. Koenig Albert 13. maja v Genovo.
m vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po nsjee-nsjem blagu segid se jc že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev ▼ staro domovino in kupov&nju parobrodnih tiketor, pri tem se je redno obračati ma zaupne ljr.di in jeden teh je go-
GxMwick
tov© Fa. Sakssb, Str., Nrr York.
199
"GUS NARODA"
List slovenskih delavccv ▼ Ameriki.
Urednik:	Editor.
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3 00
" pol leta............. 1-50
Za £vr*p«, z* vse .......4-50
" " " pol leta.......2.50
u « « četrt ieU...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan ii-vzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and
Holidays.
S«b«cr!ption yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Neuslišane zahteve Poljakov.
Takozvana "demokratična inteligenca" na Litv:ntikein, ktere člani so trgovci in poljsko malo plemstvo, predložila je — kakor se brzojavno poroča — ruskemu ministerskemu odboru z n& tisoče podpisov preskrbljeno prošnjo, s ktero zahteva, da se — vojna na Skrajnem Iztoku takoj konča in da se rusko carstvo takoj (!) spremeni v federativno državo. Lit-vine^ oziroma Poljaki zahtevajo to-raj avtonomijo za svojo lastno, kakor tudi vse drupe dežele velikega car-stva, kte^e naj bodo združene v obliki federacije.
Toda ta želja rojakov Poljakov se ne bode uresničila tako hitro. Mogoče je. da bode nekdaj — toda to je 3e stoletja daleč — spremenila v zvezo federativnih držav. Ona zamore tud'. razpasti, kakor nekoč svetovno cesarstvo Aleksandra Maoedonea, toda za sedaj in bližnjo prihodnost kaj tacega ni pričakovati. Ruske j vladi gotovo nihče na svetu ne bode zameril, ako
Ogrska kriza in nema= djarske narodnosti.
z.a oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Den*r naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov,	... • ,	- • • j__.___„„ _
prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- vr^e ^vinske prošnje jednosta™ v Sče naznani, da hitreje najdemo naslov- ; kos za papir, ne da bi se ozirala na nika. Dopisom in pošiljatvain naredite .nje. kaj*i ako bi bila vlada popust-
nasl°' ' <(Gias Naroda"	liivn Protl pojedincem svojih narodov.
109 Greenwich Street, New York City. "teri ?e radi svoje neznatnosti iz gub-T.icion: 379? Cortiano	' Ijajo v celoti. ston k tem ruska naci-
—^	jonalna država, ktera se je pričela kot
taka kar najlepše razvijati — samo-
Unija neuni j skih delavcev.
Rusija zamore biti v popolnem smilil korumpirana. tako korumpirana,
Ameri?ki podjetniki, kakorSni so Kakor se o njej laže čifutsko n sled-oni. k;o' s., ztlmžrni v Citizens In-! njemu pod repno časopisje. — toda za dustr'al Association, poslužujejo se v razpad Tfusija še ni in tudi ne bode svojem b<-.ju proti delavskim organi-j dozorela. Tudi ako bi bil car Nikolaj zae.jam čudnih sredstev.	i '.a jed no svojimi posvetovalci voljan
Xjiho\ dosedanji hoj najbrže ni bil, podel ti svojim različnim in prostra-«sp.-šen. Dt lav-.ii organizatorji, kteri h^m deželam samoupravo, mora, kašo sk m j brez izjoriie v zvezi s pod-: kor hitro se spomni obupne slike, ko-jetnid. sicr-r un jam, oziroma delav- jo nam nuditi razpadajoči državi Av Ftvu ran^n škodujejo, vendar pa or- >trija in Turčija, take misli nemudo-ganizacije še vedno obstoje in bodo Ima opustiti.
■naravno tudi obstale. Zatiranje unij,! Zahtava "demokratične litvinsTse iztiravauie delavcev, takozvana črna inteligence" ni nič druzega, nego na-knj'ira, -'kratka v>a sHčna sredstva.i pad poljskega plemstva na rusko vla-ktera -lu/-:jo podjetništvu kot orožje; do, ktera bi se morala, kakor hitro bi proti delavstvu, — vse to je delavskim ugodila Litvincem (kar je izključeno) organiza- iiam in nj-nim članom mno- i pričeti boriti z novimi polj.^iimi aspi-po Škodovalo, dasoravno unijam ni racijami. Rusija bi potem ostala ne-odvzelo njihovega vpliva.	kaka Polu-Azija in med zapadnjim,
To priznava Citizens Industrial As-! Rusiji naklonjenim Slavjanstvom ter eoeiati' n sama s tem. da si ustanovlja carevino nastalo bi vladanje belega
nova sredstva, da končno vendarle doseže svoj namen.
To novo sredstvo bode, kakor se
j>oljskega orla, koje bi se razprostiralo od Baltika pa do Črnega morja. S tem ne mislimo kratiti bratom
DOPISI.
•poroča iz Bostona, Mass., prišlo tam- j Poljakom njihovega državnega prava, kaj najpreje do vporpbe.	j '<er to bi bila nesmisel, toda uverjeni
V Bostonu nameravajo namreč j smo, da bi bratstvo z bratskim ru-ustanoviti organizacijo vseh neorjra-: >k:m narodom Poljakom le koristilo nizi ranih delavcev, da tako uničijo in to bi bilo tudi ostalim slavjanskim ostale organizacije.	| narodom le v korist.
Naznanja se, da bode organizacija Kolegom cenjenega poljskega časo-neorganiziranih delavcev, ostalim uni- pisja v Ameriki pa z ozirom na ta jam delovala diametralno nasprotno članek izjavljamo, da m aspiriran od Ustanovljen je tud;i/.e posebni odbor, trotovih cenjenih krogov, temveč da ktr-rv b..de izvršil nn'rte. Predsednik prihaja 1= stališča, kakoršno moramo tega <.dWa izjavlja, da je gibanje, avzemati kot Slavjani in bratje Po-ktero se je pričelo v Bostonu, le del ljakov, oneira trihanja, 'ktoro se bode ra7.si-rilo po v-ek državah, '"da se prepreči brezobzirnost delavskih organizacij po principu, da se mora sovražnika napasti z njegovim lastnim orožjem". Nova organizacija bode tudi o tvoril a posredovalnico dela in pmllaira njenega delovanja je sledeča: takozvana odprta delavnica; nikaka omejitev gle*le rabe orodja, strojev in materi-iali.j. v kolikor ti prednosti niso nevarni. n:ka!ka omejitev izdelovanja in števila vajencev ter pomočnikov.
postopanje podjetnikov je kajti oni bodo ustanovili de-i rganizaeijo zato. da bi uni-'< delavske organizacije. >*i-ka Employers Association, e pričela delovati na tem po-"e mnenja, da bodo nove
Tak
ud no
B'
«s<-
Mr
ft
d(
,1 o rsl
Lorain, Ohio, 5. maja.
G. tspod urednik, prosim Vas, priobčite v našem priljubljenem listu "Gl. N".*' sledeči mali dopis iz našega mesta.
Ttftaj nas biva precejšnjo število Slovencev, kteri smo deloma stalno, deloma začasno naseljeni tu. Delamo večjidel v raznh tovarnah; nekteri se jiečajo z raznimi obrti in kupčijo. Pogrešil; smo — in iše tudi sedaj po-sirešamo — slovenskega duhovnika. Nekoliko se nam je posrečilo, da imamo vsaj vsako nedeljo božjo službo, xtero oAbaVi naš rojak Rev. I. Smre-•'n'Kzacije neorganizirane-j ^ar iz Clevelahda, Ohio. Sklenili smo .j v a plesale, kakor jim bode da &i napravimo sami s združenimi del"dajalcev ukazovala. močmi svojo lastno cerkev in usta-...]<•■ -T« M*Vika temu v resnici I n»»vimo svojo župnijo. Imeli smo zato 'a najbrže le spočetka. Gv| zborovanje in smo zaključili, da kuri nasprotnost med podjetni- P™*® prr.stor — zemljišče — kjer bo delav^tv. -n bode to prepre- demo zgradili božji hram. Stalo nas
bode precej denarja, ali vendar je
tudi
"združenja nezdruže-nih delavcev" ne bode manjkalo bojev in p rf ni rov, tako da bode i I a nnija zad<-l» la značaj, kakoršnjega imajo i vse ostale unije, značaj bojne organizacije v korist delavstva.
Tn rad tesra zamoremo i najnovejšo organizacijo le z veseljem pozdraviti, kajti i ona bode povečala vrste organiziranega delavstva.
POTREBUJEM
40 mož, ki znajo izdelovati doge.
Za 1000 36colnih "Claret" dog plačam $32.00, in z?. 1009 24colnih pa $38.00.
Lesni materijal je jako dober iz Dumas, Ark.
Natančna pojasnila daje lastnik:
GEO. KNOUSE, Greenville, Miss., ali Pendelton, Ark.
(ft-13 5)
Kj« je PILAN KOZOLE, doma iz Rajh?nbnrga na Dolenjskem? Po poklicu je zidar. Pred 10 leti je de-
upati, da bodemo složno počasi pokrili vse stroške. Za sedaj so se odzvali rojaki prav dobro in upamo, da tudi v bodoče ne bodemo zaostali.
Gospodična Ivanka Virantova igra harmoniam v cerkvi pri maši in zraven tega podučuje tudi pevce v cerkvenih pesmih. Dosegla je že precej dober uspeh v »tako malem času. Dve nedelji so pevci mešan zbor peli pod njei*im vodstvom, za kar ji gre vsa pohvala.
Omenim naj še, da imamo tudi več društev tukaj. Želeti bi bilo samo še. da bi še oni pristopili, kteri niso še pri nobenem društvu.
Gospod A. Vi rant zidal bode novo veliko poslopje v tri nadstropja, ker mu sedanji prostori ne zadostujejo za njegov veliki promet.
Naj bode za sedaj dovolj. Pa Še drugikrat kaj.
Končno priporočam vsem rojakom dnevnik "Glas Naroda". S pozdravom	°
V došli nam 11 Information" čita-mo besedo, ki je nam vedno na mislih in nam eili vedno v pero. Velika beseda je to, ki kaže n« prvotni vir in vzrok sedanji krizi, ki pretresa državo ogrdko in grozi vsej skupni monar-hi j i.
"Information" piee namreč: "Govori se, čita se, debatira se mnogo o r.ahtevah Madjarov nasprotni skupni monarhiji. Carinsko ločen je, samostojnost ogrske armade — a vse to ni isto, po čemur streme prav za prav. Jedino, po čemur stremi ta narod, je raznarodenje, madjariziranje Slavja-nov, Rumunov in Nemcev na OgT-skem— Dualizem je razširil prepad, mesto da bi ga bil zmanjšal. Podlage 7.a novo zdravo razmerje ni smetd iskati s koncesijami Madjarom, ampak s koncesijami nemadjar«&im narodnostim. Ako se ti elementi zopet ojačijo, pa bode zopet vspostavljena zveza med Ogrsko in Gislajtanijo. Nesmisel je to, ako se hoče tem narodnostim odvzeti njihov jezik, ki te prebivalce Ogrslke spaja z drug'mi narodi 1'ivrope ter jim vsiljevati jezik, ptuj in nerazumljiv vsej Evropi."
To je tista beseda, ki je tudi nam vedno na misl:h. Ali " Inform a tion" priznava, da danes "se" nima več moči za uporabo teira sredstva. Kdo je ta "-a"? Ni težke ueraniti to. Visoki krogi so namišljeni tu. Za to je — prekasno. Kazalca na uri, ki so jo tako pridno pomagali navijati, ni mo-2roče več potisniti nazaj za več nego tri desetletja. Od zgoraj doli ne more priti več pomoč narodnostim na Ogrskem, ki so danes politično ubite po krivdi dunajskih krogov, a ki bi bile danes., ako bi b;le politično in narodno čvrste, v najbolje protitežje brez mernim pretenzijam Madjarov. Da, v obnemoglosti nemadjarskih narodnosti na Ogrskem je neizmerna moč Madjarov, in zato tudi v-ir sedanjemu obupnemu stanju. Da imajo te narodnosti — ki tvorijo večino prebivalstva — recimo le 1 četrtino svojih zastopnikov v ogrskem deželnem zboru, bila bi to krepka uzda, ki bi brzdala madjarski šovinizem. Tako število nemadjarsikih poslancev bi bilo danes — da se poslužimo tiste vulgarne primere — pravo "maslo". Le iz pomanjkanja vsacega parlamentarnega zastopstva nemadjarskih narodnosti je mogla navstati taka akutna kriza za monarhijo! To je nepobitno dejstvo, ki danes kriči "Dunaju", koliko j» grešil na škodo onih narodnosti, sebe in monarhije, ko je poma-sraJ pol:tično ubiti nemadjarske narodnosti na grškem! A najosodneje je. da "Dunaj" ne more več popraviti storjenega greha, ker je sam porušil možnost za to.
Toda "Information" kaže na neko drugo pot, po kteri bi mogla priti pomoč. Piše namreč: "Ker imajo narodnosti na 0<rr?kem v Cislajtaniji svojih bratov, naj bi se ti .poslednji dali na delo. Mesto, da se kriči: Proč od Ogrske! naj bi se glasilo: podpi-rajmo narodnosti na Ogrskem vzlic terorizmu, !ki vlada tamkaj! Hrvatje, ki so deležni neke samostojnosti, bi mogli tudi stopiti v akcijo kakor pridruženi faktor. Namen ohranitve monarhije zahteva razvoj sil za reše-nje Slavjanov, Rumunov in Nemcev na Ogrskem in ob enem rešen je skupne monaihije.
Za kratek čas.
Vjel ga je.
A: "Kako vam dopada moja žena?"
B: "Ah. ;menitno! Lepa je, da bi jo človek večno gledal."
A: "Tako? Potem vas ipa prosim, da več ne pridete k meni."
V sili.
Sodnik: "Kako ste zamogli pretep-sti človeka, kterega niste poznali in kteri vam ni n&dar nič žalega nare del?"
Obtoženec: "Prijelo me je, pa sem ga, ker ni bilo slučajno nobenega druzega blizu."
Nedelja je bila.
Sodnik: "Kaj vas je dovedlo do tega, da greste ob nedeljah krasti?"
Zatoženec: "Čas sem imel, pa pridejo človeku razne muhe na misel."
ROJAKOM
lal za zidarja nekje v Coloradi. Za priporočamo našega zastopnika Mr njegov naslov prosi rojake CARL JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi se
KOZOLE, Box 104. Stoneboro, Pa.
(8-11—
Iščem svojega brata JERNEJ KLE-MENCA, po domače Klemenoov, doma ix Jekovce pri Planini — JOHN KLEMENC, Box 1, Beits,
Pa.	(5-0—5)
daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri na« že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za kaji-ge, oglase in drugo.
TJpravnistvo "Glasa Naroda"
Poklon.
Dospod: "Prmojdunaj, gospa, da ste vi Eva in jaz Adam, pa bi se vam dal zapeljati že z navadno češpljo!"
Še ponosen je.
"Kajf Pod kuratelo so vas postavili, gospod Pepe? Ali vas ni prav nič sram?"
"Kaj še! Še ponosen sem na to. Vsaj ljudje vidijo, da imam nekaj."
Dobra bodočnost.
Jaika: "Meni se zdi, gospod odvetnik, da ne učakava konca te preklicane pravde."
Odvetnik: "Nič ne de, Jaka. Vi imate sina, ki podeduje posestvo, moj pa študira."
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovine.
Brzoparnik
KAISER WILHELM DEB GB08SE
odplnje dne 9. maja ob 10. wd dop. iz New Yorka ▼ Bremen.
Paznik
- tTLTONIA
oepluje dne 9. maja ob 3. wi pop. is Xew Yorka v Trst in Eeko.
Veliki poštni paraik E.YNDAM
odpluje dne 10. maja ob 10. nar '^p. iz New Yorka v Rotterdam.
Nemšiki paraik
FRIED RICH DEB GB06SE
odpluje dne 10. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Francoski brzoparnik
LA TOURAINE
odpluje dne 11. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški paraik na dva vijaka BLTJECHER odpluje dne 11. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parniik
FINLAND
odpluje dne 13. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM n.
odpluje dne 16. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 17. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne IS. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Parnik na dva vijaka
GROSSER KURFUERST
odpluje dne 18. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 20. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpem.
Parnik na dva vijaka
PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri. dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAVO NIA
odpluje dne 23. maja ob 10. tiri dop. iz New Yoifea v Trst in Reko.
Poštni parnik
POTSDAM
odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški, brzoparnik
D EOT SCTTT. AND
odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND
odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
XRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik
NOORDAM
odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na pa-staji, dovede k nam v pisan o in spremi na parnik brezplačno. Aki» pa dospe te v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. CorUandt in lak o j po obvestilu pošljemo našega vsiužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuha. i» sleparjev v Yorku.
Vožnje listke za naveden* paraikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnik pisarnah parobrodnib družb.
FRANK 8AKSFR, lOt Greenwich Street, New York City.
SVARILO.
Rojake opozarjam, da naj se varujejo necega klativiteza, ki se boji dela. Piše se kar s tremi imeni: Josip Nemanič. J. Muren in J. Smith.
Doma je iz Suhorske fare iz Bere-če vasi. Pri meni je bil meseca februarja na hrani ter mi je ostal dolžan $40 za to.
Postave je krepke, star 20 let in suborujavega obraza. Pravil je, da ima v Jolietu, HI., nekega strica.
Kdor mi ga naznani, mu povrnem njegov trud.
James F. Sinkovič, P. O. Box 505,	Victor, Colo.
(8-9-5)
KU1E.
Ea 190 kron avsfer. veljave trska je dati |80. 41 in k temu ie lt oentov za poštsrino, ker mora kiti denarna posi-Ijatev registrirana.
Pejdfte k najbližnjein agentu »o veinjs listke vin
The Great Wabash
železnice,
Tsisvi aa turiste sli izletnike vsak
terek, eetrtek in soboto s izbornim
Vinko«
"OOFTOnajfTAL LIMITED", kteri catavi Bo«too, Mase., ob 1. ari popoln4ae in je ▼ evezi istega dne
popoludne v Rotterdam Jtutstion s ''Camtinental Limited" iz. New Yorka.
Vozovi b komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti
TSTAVI BE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texmsom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjik cen, oskrbljenja Pulimanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., ! 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
Slovensko katoliško
podp. društvo
o
svete Barbare
o
mm X)©d!nJeno državs Severne Amerik^
Sedež: Forest City", Pse
a<« Januarja IOQ3 v državi
ODBORJTX£I:	_ .
Prodsodnik: JOSIP ZALAJL, mL, Box E47. Porast City. Pa. Podpredsednik: JOHN T ELIAN, Box t, Moon Knn, Pa.
L tajnik: IVAN TELBaN, Box 607, Forast City, Pa.............
H. tajnik: ALOJZIJ SATES L, Box 374, Forast City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK ITJTfX, P. O., Lnrernt, Pa. ANDREJ fUDER, Box 108, Thomaa, W. Va.
POROTNI ODBOR: KABOL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BOBŠTNTK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivaa Telban, P. O. Box 897, Forest City, Pa
SLIVOVKA!
POZOR!
za
POZOR!
Rojakom SLovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopieje ter naznanjam, da prodajam raznovrstna parobredne listka, menjavam novce, tor odpošiljam denarje ▼ staro tem rine.
Povtreiba solidna in peitsaa. B volespeitevaajem
BOŽO G0JZ0VIC
BSS Oksstnvt «t., J0HV8T0WN. PA
* Čast
mi je naznaniti slavnemu ebčinsu l v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
§17 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja viaa in diJeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglliče in i{r«lna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel- Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Na spložno željo Slovencer in Hrvatoy sem kupil
S-OITOV
najfinejših čespelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu.
Izborno pijačo razpecavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru
v Readingu, Pa. £al...................................$3.40
V steklenicah po £ £al.? 12 steklenic skupaj________$11.00
6 steklenic..................................................................$5.75
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od whiskeya, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite nr znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERTZ,
329 Penn Street, Reading, Pa.
Opombat željo priobčimo rse ealoone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.
NIC VEC BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gssp. dsktsr iz Universal Medica! Instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega, deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dr.si mu :ii mogej nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaSčam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužit ju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizein, srčne liibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za sjH»lske bolezni, za heincroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis. 1111-]fotenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute Kew YorR
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, aa sem več mesecev trpel na slabostih, vernemu glavobolu ia otrpr.e-nju krizi, tako, da mi ie bilo ii\ Ijenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvrla Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s te:n spričevalo — kot do-k?.z moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z moio sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo ie bilo podp'sano \ mojej prisotnosti 8. septembra leta 1902. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand Su
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetu je cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specijalist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta tetroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si boda tu ali tam, pišite to v svojem jezika; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po ^Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS HE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDBAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
XJEADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. tire pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sototah od 2. ur« dop. do 5. vre pop., in od?, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ore dop. do 1. cre pop.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Pr«4Md»ik: JOHN HABJAW, P. O. B«x SIS, TDf, Mi«. Podpr«dJ«d»ik: JOHN KE1ŽIŽNIK, P. 0. B«x 1SS, Ftdtral, Pft.
I. t* j mik: JUKI J L. BROZICH. Ely, Miaa.
H. tojmik: ANTON GEM3N, 405 Bnnik St., C&lmmat, Mick.
BUrajiik: IVAN GOVŽE, P. O. Box li§, Ely, Mima.
JTADZOUmi:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair It., Clavalaad, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddtck, Pa. IVAH PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calnmet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackbarry Alley, Pittsbnrg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj >e bla-ovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN.. po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne p. Ciljat ve naj se pošiljajo blacrajniku: IVAN GOVŽE, P 0 BOX 105. ELY, MINN., in po evojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR03N3STI
KRANJSKE NOVICE.
Novo zdravilo za ublaženje bolečin. V Japonski so odkrili rastlino, čije sok deluje izredno na ublaženje bolečin. Ta sok se imenuje "skopola-
Gad je pičil v Spod. Gameljnih	> "afriljuje S ^'ojim čudo-
Frana Koncilja, ko je ta poslednji . ,?.^ iel?Ta^m. vsa dosedanja nabiral br<Ijan.	J '	Ako se Je ^k vbmgnil
V pretočenem letu 1904 se je v no- P°d k°Z°; 1»™*» (la^oInik
-1	,--	, . ... za osem do devet ur. — Ako se ta vest
"vome.-kem polit n-nem okraju rodilo	--- , ,, , , . ,, ,
1541 otrok. ii!i:r!n je pa915 oseb. V ^^mc-, ^steae 'skopolarm'' kma-
starosti do 5 lot je umrlo 26S otrok; "	* ^vilstvu
i 1 t 1 .	.1	v, ter izvrstna pomoe 11a operacnali. ^ sa
s :ibotne<ra telesnega razvit ka , ,	, ^	1 J ,
• „, 1	,	* . . .. dosedanja sredstva so se morala ra-
je umrlo G1 rojenekov; vsled jetike
pa je umrlo 147 oseb. Porok je bilo
biti jako previdno, doc i m se o tem
o-- tt j ,	..... , novem loku govori, da ne ostavlja no-
—>/. - - \ kočevskem nohtn-nom okra- 111-
11 1 -.rw!, •	--	posledice,
ju je bilo v letu 1004 rojenih 1551
otr..k; umrlo je 927 oseb. med temi Kuhinja brez ognja. Včasih je te-354 otrok v starosti do 5. leta, na je-	et'10 »emoeroče napraviti ogenj,
liki je pa umrlo 134 oseb. Porok je zato tudi ni vedu<> mogoče, imeti gor-bilo 27«.	ko jed. Za take slučaje pa imajo na
Mlekarskih zadrug je bilo v prete- Kuskem P°sebne zaboje konserv, ki eenem 1. 1904 na Kranjskem 49 in so iraaJ° dvojen ovoj. V enem ovoju je opravile v denar 6,543.478 1. mleka "eugašeno apno, v drugem voda. S ter so izplačale svojim zadružnikom Posebno pripravo se zvežeta voda in 719.7S2 K v gotovini.	apno, voda začne vreti in nastane za-
dostna toplota, da se segrejejo jedi. PRIMORSKE NOVICE.	Mikado _ pesnik> Kryavi do?odki
Iz tržaške statistike. Meseca janu- na rusko-japonskem bojišču vzbujajo varja t. 1. se je v Trstu in okolici ro- tudi pesniško žilico japonskega mika-dilo 571 otrok in sicer 319 možkih in da. Japonski listi prinašajo tudi nje-252 ženskih. 4GG zakonskih in 105 ne- gove pesmi o vojski. V eni poje: "Pri zakonskih. v enajstih porodili so bili moji duši mi je, kakor bi mi bili vsi dvojčki. Poročenih je bilo S7 parov sinovi odšli na vojsko, da izvrše svojo januvarja l!">4— 104 pari), j dolžnost. A jaz, njihovi stari kralj urrrlo ie ">»1^ oseb (januvarja 1004 le' sedim doma sain in čuvam zapuščene 4">0i. nnmrcf- :>0~> možkih in 203 žen-jdvore." V drugi piše: "Noe je že škili, ».d teli ji!i je bilo 300 neoženjc- j prešla, mali čvrčki čvrče, v kakšnem ni h, 170 ft/.enjenih, OS udovcev in j prenočišču so li bili nocoj moji vo-udov. 04 je bilo otrok do enega leta.! J:,ki ??' V tretji: "Eni so na krva-Y bolnišnicah je umrlo "1S1 oseb. Naj-'vem P°ljn? n drugi — Bog ve — mora-več jih je umrlo za tuberkulozo,-na--j° ostati doma: a vse njihove duše m reč R0. — V mestni zastavljavnici, I.i«bijo svojo zemljo." Baron Suje-je bilo 32.345 strankam izdanih 448.-»macu pravi, da so te pesmi zelo nežne. 445 kr>.n. 1^.047 strank je pa vrnilo \ «"uvstvene, jezik lep, a enostaven, toda 220.010 kron. — Na Tramwayu se je'težko jih je prestaviti, ampak pove-
vozilo f»09. 790 oseb. . .Prijavljene tatvine.
Gospa Ana
dati je mogoče le vsebino.
O spanju. Velika napaka je, ako
Klaut ki stanuje v ulici del Coroneo se ne p.]ede dovolj na spanje. Za ohra šr. v Trstu, je prijavila na policij- j nitev zdravja je zadostno spanje brez skem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, pogojna zahteva. Vsakdanji napori da jej je bilo mej njeno odsotnostjo,|človeškega življenja zahtevajo pri-ukrailenih iz predala neke omare 60 Incrno uporabo močij, in gotovo ne kron. Dejala je. da močno sumi, darsniemo ])rez posledic prekoračiti meje jej je denar ukral nje lastni sin: svoje delavnosti, ako nočemo, da obo-O/halt. ka jti ta jej je pred nekoliko \jmo vsied prevelikega napora. S tem. dnevi izrazil željo, da bi se ukrcal ka- da se čutimo trudne, nas opominja kor poMH.ričak in da k izvedenju tega narava, kdaj je prišel čas, da ležemo.
»roga nažrta potrebuje denarja, da privoščimo trudnemu telesu zaslu-Sebi ra O/balt kar izginil in ona žen počitek; zato je pa tudi zelo nega iii v ": •! a več.	j varna ona navada modernega življe-
—	Mihr*! Škabar je prijavil na po- ,,ja. ko si ljudje napravljajo iz noči litijskem komisarijatu v ulici Luigi dan in iz dneva noč. Ako se ta nava-T.'ieei v Trstu da je tekom dveh noči, da ponavlja brez presledka, se nazad-ki ju je prespal na nekem prenočeva-'nje pojavi brezspalnost vsled razdra-li: m na V rdeli, bil okraden za 5 kron, /enih živcev. Telo spečega človeka se in si. er prvo noč 3 krone. Denar da nahaja v popolnem miru. možgani ne " 11 ' ]>" V7t < h!nčnega žepa, a vzel delujejo, samo srce in dihalni orjrani r,a ' 1 - ; " r'a-,hrZ rf,ki človek, ki je delujejo: med spanjem se vrši prespal na t ekf i postelji blizu njegove, bava bolj počasi. Malim otrokom tre-
—	T. "ak Valentin Jamšek. ki dela |,a pustiti, da sf»e toliko časa. kolikor pri neke j tvrdki v ulici del Rosco v sami hočejo, pri večjih otrocih je po-Trvtu. je prijavil na policiji, da mu je t rebrn. 0—1 tj ur trajajoče spanje, od-Tieznan tat ukradel blizu kolodvora rašenim osobam pa zadostuje 7—S južne železnice dvokolcsni voziček. ur spanja
—	Anton Pečnik. stanujoč na Gre-tti št. 346 v Trstu, je prijavil da so mu neznani tatovi ukradli 3 kokoii in 4 domače zajčke, katere je hranil v nekem malem hlevu na dvorišču in ki so vredni — kokoši in zajčki 25 K.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU. 31—33 Briadwar, 4, fletr.
Daje nasvete aa informacijo, pMra4nje brezplačno službe, ter dali t potrebnih siačajih podi-pore.
Ptscxna odprta: od % are
rjutrxj do 5- ure popoladn« waemU ncdcl] ia pruukov.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Popolnoma se je odpočil. Na konjiški železnici se že 14 let ni primerila nobena nesreča. Te dni je počival na železniškem tiru let stari Mati it Bekuš. Alak je privozil in povozil starčka, ki se je tako za vedno odpočil.
RAZNOTEROSTI.
Med beroiinskimi brivci se je začela aeritacija zoper polne brade. — Brivci nanj zaslužijo, odkar so moški v Berolinu zopet bolj začeli nositi ]Kdne brade. Nasproti pa se je |>ovz-dicTiila obrt izdelovalcev lasulj, ker ženske sedaj tako nosijo lase. da potrebujejo lasulje. Včasih je pa že tudi kar smešno, kako se moderne dame in damice ponašajo s pavovim perjem na grebenu, menimo s tujimi lasmi. Kdor ne verjame, naj malo opazuje in marsikak pritajen nasmeh se mu bode bral r lie. il
NAZNANILO.
< >d Mestne hranilnice ljubljanske -mo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1004. v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena.
Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici. dopo-ljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c.
UpravniŠtvo "Glasa Naroda". (6-13—5 v d)
Kje je IVAN ŠINKOVEC, visok, ši-rocegi obraza, sivih očij in kostanjevih lae? Bival je v South Lo-rainu, Ohio, 18. aprila in ravno istega dne je odnesel zlata široki prstan, kteri je imel na vrhu podobe Jeznsa na križu. Kdor rojakov ve za Zijegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na: JOHN STER-ŽAJ, Cor. 10th Avenue ft Globe St., South Lorain, Ohio. (3-9—5)
Stalni gostje.
Spisal V. K.
Vsaka gostilnica v večjih krajih ima svoje goste, ki zahajajo vanje redno vsak dan z majhnimi i^preme-narai, določenimi po vsemogočnemu vladarju času in po njegovih hčerkah. gospodičnah, oziroma gospeh in vdovieah, razmerah. Nikjer pa še ni sem tako zan:mivih stalnih gostov, kakor v srednjemestni restavraciji gospoda gostilničarja Kumarona in njegove gospe Ivuniaronovke.
Preprosta spodobnost in moja krvava pisateljska dolžnost mi nareka-vati prccej težko nalogo, da opišem najprej vsaj nekoliko gospoda Ku marona in gospo Kumaronovko, pre dem se spravim nad njiju spoštovane <_roste. Saj pravijo: kakoršen gostil ničar, taki gosti, in narobe: kakoršnd gosti, tak gostilničar!
Nad vse obrajtani gospod Kuma-ron naj pride alfabetu na ljubo prvi na vrsto. Kratkovidnemu in lahkomiselnemu poročevalcu bi se vsaj na prvi pogled zdelo, da na vsem umrlji-vem telesu Kumaronovem in tudi v vsej njegovej neumrljivej duši ni bilo nič posebnega in nič takega, kar bi utegnilo dražiti pisatelja, da bi mazal nedolžno beli papir s pregrešno črno tinto. To pa ni kar tako. Gospod Ku-maron res ni bil s kostmi in z ozkima zimskima škornjema vred mnogo težji nego izhujšan in nevarno prehlajen lovski pes. Gospod Kumaron je bil suh in vitek kakor slovenski gimna-zijalee pred velikimi počitnicami in poskočen je bil, kakor tisti plesni učitelj v Ljubljani, ki je konec prejšnjega stoletja učil naše višje in najvišje hčerki v silno težavni umetnosti, kako se moderno poskakuje od tal in kako se suče človek najlepše 710 umetnem zgledu nedolžnih ovac, ki imajo hudo nalezljivo bolezen vrtavico. Mršavi crospod Kumaron se je sukal res kakor vrtavka in se je kakor umazana glista skozi največjo gnečo svojih gostov. Bilo je namreč vsako leto več dni. da so bili prostori Kumaronove trostilnice vsi polni; sicer pa je obhajal dog čas tukaj svoje praznike ob petkih in svetkih.
Glas Kumaronov je bil nekako prijetno hripav in njeerov nos prijetno rdeč, dasiprav je pil gospod kremar le belo vino in rumeno pivo. Vsak mesec se je šel gospod Kumaron kopat in vsakih štirinajst dni si je porezal na prstih svoje bujno rastoče kremplje. Vsekakor je bil v tem oziru mnoijo čednejši od neke velerodne ljubljanske in jako slovenske dame, ki noševa ta elegantni znak žalosti po cele mesece za svojimi neohrezani-mi nohti. Tak je bil gospod Kumaro" •gostilničar in meščan v beli Ljubljani.
Popolnoma drugačna pa je bila sro-spa Kumaronovka. Z veliko žalostjo v srcu se moramo pokoriti svoji neizprosni poročevalski dolžnosti in povedati moramo navzlic vsej prirojeni sramežljivosti, da si je blaerorodna naša prijateljica Kumaronovka porezala svoje nohtove samo dvakrat vsake kvatre in da bi se dalo po plasteh hranjenih pod streho njenih krem-pljev če ne natanko, pa vsaj površno sklepati, kdaj je odelala to in to jed in mečkala to in to testo. Vrhu tega ie imela debelo glavo in veliko, debelo telo. Nekaj monumentalnega je bilo na njej in kadarkoli sem jo videl, vselej sem si mislil, da je čisto podobna Wagnerjevim valkiram, dokler so bile še mlade, in se še niso. kakor pravijo, razlezle od preobilo zaužitega rjavega bavarskega piva. Prosim pa. da kedo ne zamenja v svoji hudomušnosti gospe Kumaronovke b prej omenjeno elegantno gospo, dasi sta pod nohtovi obedve enako umazani. Taka je bila torej gospa Kumaronovka in mi mislimo, da smo vse najpoelavitnejše omenili o njeni obširni prikazni, ako Še pridenemo, da si je brisala svoj mokri nos kar ob rokav kakor japonski oficirji. Ne moremo si pa kaj. da bi ne povedali, kako zlobni so tuji jeziki, zlasti ljubljanske "goflje" in povdarjamo, da je bila gospa Kumaronovka <rotovo vedno čisto sama in brez vsake zanesljive priče, kadar se j«- vseknila v roko .ali v predpasnik.
O drugih izrednih vrlinah gospoda in gospe Kumaronovih moram, žal, zamolčati marsikako zanimivo malenkost, ker bi sicer dobil ta listek enostransko Oteklino. Zastaviti moram zdaj sulico svojega peresa v nesmrtno proslavo najimenitnejših gostov Kumaronove palače.
Spoštujočemu starost naj mi bode dovoljeno, da imenujem na prvem mestu starikavega gospoda Zabavlja-
la. Gospod Zabavijač je študiral svoj čas za jezičnega dohtarja, to se pravi,; popival je po raznih krčmah dunaj- i skih in dolenjskih. Naučil se je iz- i vrstno biljarda, taroka in preferanse | ter si priigral vselej toliko, da si je plačal vsaj svoje viržinke, včasih pa tudi še kavo in kifelce. Nevedni dunajski profesorji pa žalibog niso čisto ničesar slutili o teh njegovih skritih talentih, se manj pa o njepovi sposobnosti za jezičnega dohtarja. Zato so ga v svoji lahko odpnstljivi površnosti pozabili v pravem časn zvabiti k promociji in Zabavljač je obrnil že po tridesetem semestru hramu učenosti hrbet, ko mu je namreč umrl bogat bratranec, če ne v Ameriki, pa v Avstraliji. Ta čudni bratranec je bil mesar in je na tujem prelival nedolžno telečjo in govejo kri s tolikim pridom, da je zamogel zapustiti Zabav-Ijaču. edinemu sorodniku, več deset-tisoč cekinov. Odslej je Zabavljač samo še kvartal. in to jako zmerno, v odmorih pa je hodil nezmerno zabavljat h Kumaronovim.
Zabavljal je že. predno je vstopil. Zdaj mu ni bilo zadosti zakurjeno, zdaj mu je bilo zopet prevroče. Zdaj je bila juha preveč soljena, zdaj premalo. Zdaj mu je vleklo pri oknu, zdaj mu je bilo v sobi preveč zadulilo. Meso ni bilo nikdar zadosti kuhano, oziroma se mu je zdelo še na pol surovo in na glas je upil, da ga vzame s sabo za nove podplate. Če ni našel bitro drugod napake, si je otel dobro voljo s tem. da je zabavljal pijači. Nikdar ni bil zadovoljen, ziniraj je le godrnjal, a zahajal je le zvesto k Kumaronovem, Bil je namreč hudo kratkoviden, in torej ni videl, kakšen okras ima gostilničarka za nohtovi.
Drugi junak je bil gospod Ričet. Ta možakar ni bil kratkoviden, in vendar ga ni motila Kumaronovkina nesnažnost čisto nič. Poštenjak je namreč ostajal navadno vse dolžan že od dvanajstega dne vsakega meseca. Gospod Ričet je bil že vse mogoče, lajtnant, železnični. poštni uradnik, in naposled nekakšen zasebni tajnik. Neprenehoma v denarnih škripcih, je pri Kumaronovih hvalil vse, kar so mu dali jesti in piti. Bridko je gledal pred-se, kadar je vpil gospod Zabavljač ob drugi mizi, da mora ob takem malem kosilu in ob taki postrežbi poginiti vsak krokodil, če ima le še količkaj časti v sebi. Kumaro-novi pa so imeli Ričeta radi, nekaj zato, ker je bil tako skromen in ker je prvega dne vsakega meseea vendar le plačal vse ostanke, najbolj pa zato, ker je bil zmerom lepo oblečen in je bil v gostilniei nekako reklamni gost.
Tretji gospod, ki ga je povišal krč-niar Kumaron za svojega stalnega gosta, je bil penzijonir^ni major Škar-ta. V teku časa sem slišal od prijaznega gospoda Ričeta mnogo krvavo zabeljenih povesti o hrabrosti gospoda Skarte in o njegovih nevenljivih zaslugah za čast in slavo avstrijske armade. Zapomnil sem si pa le eno izmed teh dogodbic. V vojski na Laškem so namreč neko noč kuhali trije italijanski vojaki pod murvo enemu najboljših svojih generalov polento. Takrat je skočil lajtnan Škarta izza trrma tako hitro nad kuharje, da so zbežali vsi trije z generalom vred. Hrabri Škarta pa je polento sam pojedel. Oni general, ves zbegan in lačen, ni bil drugi dan za nič dpizega nesro za v penzijon, zato je izgubil odločilno bitko pri Kustoei ali kje že. Tako mi je pravil uljudni gospod Ričet. Nihče mi ne more zameriti, če povem, da mu nisem mogel verjeti vsega do pičice, ampak edino le to, da je pogumni Škarta res povečerjal tisto polento, ki ni bila njemu namenjena. Major Skarta je imel namreč tudi v mirnih časih jako blagoslovljen tek in je pri Kumaronu jedel za troje mlatičev. Tudi njega sta Kumarono-va oba visoko cenila, ker je tako rad jedel in plačeval redno svojo obilno menažo.
Drugi stalni gostje so bili opisanim trem kolikor toliko podobni. Ravnokar je nameraval odlični gospod Kumaron tudi mene povzdigniti na imenitno mesto onih izvoljencev, pa sem se še v pravem času zameril gospej Ivumaronovki, ker sem ji obljubil za bližnji veseli god — škarje in kos mila, tako velik, kakor mlinski kamen. Nekaj je pa le pomacralo: mama si snažijo nohtove zdaj trikrat vsake kvatre.
NARA VIVA
KALIFORNIJSKA VINA
SA PRODAJ.
Dobr« črn« vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro bel* vin« od 60 do 70 ct.
galon s posodo vied. Izvrstna tr«pavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljcjo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vcraont St., Saa Francisco, CaL
Sito si namenjen
zeno. otroke
ali pa
Boradidke ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y« ker tu bodeS nar postrežem Fr. nik vseh imenitnih parol
TAJTE NOVO IZŠLO KNJIG
ZDRAVJE!
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga jo napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih or-anih, za torn 1 o cutilih, o Človeški naravi ah temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali zene. \ drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor t;:di tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik ! v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih S spolnih organih.
Sto li zdravi ali l>olni pišite i>o to jig-o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite-p,, knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastoT>ihi, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COI.LTXSU ker je to koristno knji-o napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se.:	' °
20 tisoč knjig- zastonj razdeli moti nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsn. je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
13orito knjigo pazljivo in l>otlote sprevideli kal, o zamorete v slučaju bolezni naj li i troje zadobi nazaj prvotno ZDRAYJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL
140 W. 34th Street,
INSTITUTI
NEW YORK, N. Y.
rOZOK! Rojake, kateri so knjige že liaroiili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko easa čakali za nje, kajli nant ni bilo mogoče poprej postreci, ker so knjige še le sedaj gotove.	,
ROJAKOM NA ZNANJE !
"V New Yorku prične izhajati še koneem tega meseca šaljivi list

KOIVIAR
99
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga. bode tiskarna "Glas Naroda'', kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
JTAZNAKTLO*
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo tirejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, CaL
Vedno točim .aveže pivo, dobra ialifornijska vina, vsakovrstni vrhiakey ter brandy, fine sinodka itd. Preskrbim stanovanje in hrano i najboljšo postrežbo.
T obilm obisk ae priporoča:
ktf^ff. fatal,
A A A - " ^ ^ "
1
Ako hočei dobro postreibo
z mesom in groceri jo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av., Pmeblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno soho meso, udinrič:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim a« aa otofl nicbiak.
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * * * * * 4- Philadelphijo in Antwerpenom
^^ -.SILT*:, "Urn
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAHO d?a vijaka 12 (on. ZEELAND..............11905 ton.
KROONLAND............12760 toa
FINNLAND..............12760 ton.
i
Pri cenah m medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša ooatr«žba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetneiših za potnike Iz ali <v Avstrijo: ra krMjsko, Štajersko. kor*ško, Primarje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. i! ob vznožju Fulto* Street. — Iz PHILADEL^ PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Gled^ vDraSaiii ali kupevania vciniih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njeno zastopnike.
NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS.
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
Mi tržimo na veliko « pravim bosanskim in tur. dtclm tobakom in zamorerr.o zato prodajati cigarete, cigare a1! tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska trrdka.
5 zavojčkov o&jboljsih cigaret, v vsakem po 1T>, toraj sk-iono S00 cigaret, vas velja samo — 5 zavojčkov najbeiJsD: ti-ar, v vsakem po 50, toraj skupno 350 cigar, stane samo	— 6 velikih zavojčkov neih >iišcga
bosaaskega tobaka	— Clgarot«, cigare al t^-^c poši-
ljamo vsakemu a:ca«tori J na poskušn jo, če se nam poilie50c v znamkah, s ktero svoto ss pokrije samo poštnina. Namenite n?m v oismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
43 Jefferson St.
NEW YORK, IX. V-
Moje ječe.
6pi*al Silvijo Pellie«, prevel —ar—
{Mi*.) XLIII.
Na oknih stranskih ječ videl sem lest druiih, zaprtih iz političnih ozirov.
Glej, pripravljen sem bil na reč jo •anioto kot prej, sedaj pa vidim, da Km nekako med sTetotn. Začetkoma mi to ni bilo prijetno, bodisi, da me je bilo dolgo osamljeno življenje napravilo nedružnega, bodiai da me je ne-povoljen izid moje-a znanja a Juhja-nom napravil noeaupneafa.
In vender »delo m mi je t kratkem •bievanje, katero am«> pričeli deloma a b«*edami, deloma z mamenji. do-Vrota; »ko me prar ni razveseljevalo pa me je render nekoliko raztresalo. Svojca znanja r Julijanom nisem nikomur omenjal. Dala sva si bila mo-čko besedo, da ostane zakopano t naju. Ako govorim v teh listih o njem. zgodi se to radi tesra. ker je vsakemu bodi si kedorkoli, v ■- ^w'e, vedeti, kedo izmei tolikih, ki so h<!i v teli ječah. je bil Julijan.
Novim omenjenim znanjem s sojetniki pridr-ižiln je se drugo, ki mi je bilo posebno prijetno.
Iz velWea okna videl sem rnzun ječ. ki so ru bile r-^proti. vrsto streha. erst. altnn . zvonikov, kupol, ki zf. -j*, i^imbliala v moriu in na nebu.
V i ajbližnej tifi* ki je bila del patri-iarl	••••adn. stanovala je blaga
obitelj, ki si je zaslužila pravico, da se je spominjam skazovaje mi s pozdravi usmiljenje koje sem vzbujal v njej. Pozdrav, ljubezniva beseda nesrečnemu človeku je veliko delo
usmiljenja.
Od	začel je skozi okno stezati
svoii ročici proti meni deček devetih ali desetih let ter kričati:
"Mati. mati. nekoga deli so v svinčeni* o. Ubogi jetnik, kedo bi bil?"
"J:- sem Silvijo Pellico". odgovoril sem.
Drug deček, malo večji.pritekel je k oknu ter zaupil:
"'Ti si Silvijo Pellico?"
i-t vid v a. ' j:ba mi dečka?"
".T?z >< *u Anton S. in tu je moj
bra t .
Pot "t Y>;
In nivi;1
še b< Ti
jih s
mil se je nnzaj. rekoč:
."i še vpraša?:;
r,	• i»1 i> .	l ila
' i ie .-t-a • :•! a zri-lej. ljubeznive besede ljubima ;na, onadva pa -ta jih i>«>-jnz s -m jih ■ • hvaljeval s ljubeznjivo-;t jo.
n -ki, nis '■f kr:r-::1
•eli zlorabiti, da čar; a vsak dan ponavljali «> se. ine-211 v veliko tolažbo, zjutraj, opoludne in zvečer . Kader so pri dali luč, zaprla je gospa okno. otroka pa sfa vpila: "Lahko noč, Silvijo!" in ona, ki je postala bolj pogumna, ponavljala je: "Lahko noč, Silvijo. pogum!"
Kadar sta otroka zajut»kovala ali večerjala, dejala sta mi: "O ko bi ti mogla dati svoje kave ali mleka! O ko bi ti mogla dati svojih prest! Ko bo.š prost, ne pozabi priti k nama. Dala ti bova lepih še gorkih prest in toliko poljubov!"
XLIY.
Meseca oktobra p »vrnila se je najhujša mi obletnica: Zaprli so me bili 13. dne tega meseca, preteklo leto. Nekaj drugih žalostnih dogotkov sporni^;:;! n:- je ta t -e. Dve leti popre; } ;! je <>!:tobni meseca vtonil p) I'.fsrei": veljak, kojtga sem zelo čislal. Tri leta jKiprej. oktobra, bil se je iz t . i-- v"(k| i nstreiil Edvard TV 1 • >. « ' •';'tiie, koje -a > tu ljubil, kakor li bil r: i sin. Y otročjih * - '11 1 Hi bi!a ?r.e je oktobra zadela neki «?mgn velika nesreča.
Ako prav nisem babjeveren. sem hil ve " :■'< ' >■ al< -ien. ko so se tega Ti ' ■ ■ i , '	za me tako nesrečni
I':>>var:;<. ' se p' okno z otrokoma in s ji Is »jetniki, delal sem s v.	a pozi.eje, vrnivši se v
svf»je be*::.!«•(«. ub-v t:.i je neire-
vže drugekrat, a nikdar še ne s tako nočjo kot tedaj, nikdar še ne s takimi krčL
Te reci in grozne težave razlagal sem si presilno razburjenost svojih občutkov; obliko pisem, kojo se-n dajal svojim spisom in ■ tem. ker sem jih nisal osobam, ki so mi bile tako drage Početi sem hotel kaj druzega, a nisem mosrel; hotel sem opustiti vsaj obliko pisem, a nisem mogel. Prijel sem za pero in vrnil se r pisanje, posledica bila je vselej pismo, polno ljubezni in bolestij
"Ali nimam vei proste svoj« volje?" dejal Mm si. Ali j« ta aila, da moram delati, kar noe«m, morda res znak bolazni v možganih? Kaj taeega s« mi ni bilo prej pripetilo nikdar; kaj taeega bilo bi s« dalo razlagati začetkoma mojega sapora, a sedaj, ko sem se privadil življenju jetniškemu; sedaj, ko bi imela biti moja domišljija privajena vsemu. vsemu: sedaj, ko sem se tako podkrepil s filozofičnimi in verskimi premišljevanji, kako morem sedaj biti suženj slepih poželenj srca in tako otročji? Yrnimo se k dru-cbn s t ra rem.
Skušal sem potem moliti ali učiti se nemškega jezika. Zastonj! Zapazil sem. da pišem vže zopet drugo pismo.
XLY.
T.ako stanje bila je prava ljubezen; ne vem, bi li smel reči, nekak som-nambulizem. Bil je brez dvojbe učinek velike utrujenosti, prouzročene po premišljevanju in bdenju.
A prišlo je šo litije. Po noči nisem mogel nikdar spati in večinoma me je tresla mrzlica. Ysled teca nehal srm piti zvečer kavo. spal pa vender lp rišem.
X V]o so mi je, kakor bi bila v me-"i dva človeka, jeden ki hoče vedno • a pisati, drugi ki hoče delati kaj buze«*a. Poravnnjva se torej, le piši nisma. pn piši jib nemški, tako se pri-nčimo nemškeim jezika.
Pi<a! sem torej vse v slabej nemščini. Tako sem vsaj v temu učenju ne-Voliko napredoval.
Zji'tmi =em po dolgem čuvanji j "tru.ienih možcan nekoliko zadremal. Potem se mi je sanjalo, ali bolje: me-"•iln .;e mi je. da vidim očeta, mater ali V on druzega meni drazerra. obu-o moiej nesreči. Slišal sem •i ji'nnv i"k in takoj se vzbudil jokajo I se in prestrašen.
Mroaokrat zdelo se mi je v tem V vrt kom ppaniu, da slišim mater, ka-Vo tolaži druge stopa je v nji"1! v moji ! ječo in covorečo mi najsvetejše besede. o dolžnosti, vdati se v božjo voljo; ko pa sem se jaz najbolj veselil :e'?e<?a poguma in poguma družili, r T-ifekle so jei nenadoma solze in vsi se zjokali. Nihče se ne more misliti, kake muke je prestajala potem moja duša. 1
Da bi se oprostil tako mučnega sta-j nja. odločil sem se. da ne pojdem prav nič več v posteljo. Imel sem ce-j lo noč luč. stal pri mizi, bral in pisal i Pa kaj! Prišel je trenotek, da sem I bral popolnoma vzbujen, a umel ni-| sem ničesar in mi ni bilo nikakor mogoče zbirati svojih mislij. Potem pa sem kaj prepisaval. a prepisovaje mislil sem kaj popolnoma druzega; premišljeval sem žalostno svojo usodo.
In ko sem se vlegel v posteljo, bilo je še slabe je. Nobene lege nisem mo-gel prestajati, premetaval sem se sem ter tja, tresoč se in moral sem vstati. Ako sem pa malo zaspal, prouzroče-vale so mi brezupne sanje mnogo ve-čje zlo od čuvanja.
Molitve moje bile so brezuspešne. !>a vendar sem jih ponavljal pogosto-m:!, ne mnogo govoreč, a klicaje Bogn r::i pomoč! Roga. ki je kot človek sam -koša! bolesti človeške!
odkar sem -a bil dal pod vzsrlavje. Moral sem bil to storiti ali v sanjah ali pa mešaje se, ne da bi s« ie spominjal. a verjeti tega nisem mogel in od takrat sumil sem vsako noi, da me bodo zadavili.
Vidim, kako se morajo take neslanosti zdeti drugim smešne; a v meni, ki sem jih skušal, prouzročevale so tako zlo, da se še sedaj treeem, kadar se ga spominjam.
Izgubljale so se vsako jutro in dokler js bil dan, čutil sem se tako krepkega duha, da m mi je zdelo nemo-ro«e, da bi moral Š« kadaj prenašati on* strahova. A komaj js solnss ilo, via sem se zašel tresti in vsaka noi pripeljala js s sabo svoja predni-— grda prikaza i.
Čim vaija je bila moja slabost po noi i, tam vaiji bil je moj trud po dnevi, kazati se veselega v razgovoru z dečkoma iz patrijarhata, s svojimi tovariši in čuvaji. Kedor me je slišal šaliti se, nikdo ne bi si bil mislil slabostij, katere sem prenašal. Upal sem, da me ta trud ukrepi; a nič ni pomagal. Te ponočne prikazni, katere sem imenoval po dnevi neumnost, vračale so se zvečer in bile mi strašna resnica.
Da sem imel pogum, prosil bi bil sodišče, naj mi da drugo sobo, a nikdar se nisem tega upal. ker sem se bal. da bi se mi ne smejali.
Ker so bila zastonj vsa premišlje-; vanja. vsi sklepi, ves trud. vse molitve. polastila se me je grozna misel, | da me je zapustil Bog za vedno.
Ysi oni krivi sklepi zoper previdnost. kateri so se mi v stanju razumnem malo tednov prej zdeli neumni, prišli so sedaj in mi neusmiljeno ro-: jili po g'avi in zdeli so se mi vredni premišljevanja. Proti tej skušnjavi sem se bojeval nekaj dnij, potem pa sem se jej udal.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVIJEXI
VABILO NA NAROCBO!
Prva četrtletje j« misel« ia prosimo vas •*« gg. aarečaike, kterim j« aa-raoaima potskla, da j« hlagsvole kma-hi jparavnati.
"GLAS NAKODA", tedaj NAJ-TBOJI SLOTSHKI DXEYNIK, ve $a aa ietrt lata
76 cent: o v
tar je NAJCSNiUii SL^TUTSKl j« plaaatt raaprej. ptt^i s*9«t aeva m»i H sma i Umi !M mmlm^jiL Ckll V1M9A" »rkavs daaaas te vaAaa	aa«e
vrtra«. AhaAeMm vaAsa vsi yedyava, se MU bat ia ras Uril, ker vadaa "ma^raj" j«
SLO v	is »LOVXNM!
Sp: .njajte »e ob razmik prilika] naše ;-rtkoristne družb« sv. Cirila is Metoda v Ljuoljani' Mal palaai da towu na oltar'	(t d)

ttojaJBoai. 81« brat<*«i Hrvakeat v Ifiiwfti k*«. W^u., ia «k»Uai paif«« ( • iwa	»▼•j
SALOON,
aa 171 Aas4 St. t Wk. PmMW
lijite daWa Mil
Jill«
it
SIDRO
99
Pain Expeller;
kot najboljši lek zoper
'i RETJMATIZEM, Si P0EČST1TIC0,
i	PODAGEO itd.
in razne renmatično nepriiike.
ii	SAHC ■• 2Set. in S Oct. v vseh lekarnah
all p rt
F. Ai Richter & Co. J
215 Petri Street., New York.
UpravBištri „6las Naroda".
Cenik: knjig;,
KAT2SX SO DOBITI V ZALOGI F HA NX SAKSEJt-JA, 109 GBJEBM WICH STREET, NEW TOKK.
Mlinarjov Jasez. 40e.
Nezgoda na Palavanu, 20e Narodna biblioteka, posamezno, 20e. Nedolžnost, prekanjena. 20e. Neš cesar Prane Jožef I., 20e. Navodilo za spisovanje raztih pisem, i SO centov.
Neaišč :na brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikalaj Zriajiki 20e. Najdtnček. 20e. Na indijskih otokih, 30c. Nas dom, I. do IV. zezek, po 20e. Naselix:L«va hče, 20e. Narodne pripovedke, I. in H. del.
vsak 20c. Oče naš. povest. oOe. Ob zori, (Cankar), 50e. Ob tihih večsrih, (Meško), povesti.
strašnih teh noeeh
Vze] kak sti!
bil
i. ki zelo po i
] < r , v roko, da bi zložil eeal se s kako drugo kni-. a zdelo >e - i j«-. ,3;1 nie • .a- ! ;iva n < sili pisati a dr;j7t Kaj? dol-
i- :i sv.j<-j drairi rodbi-an izlival T«>lno svoje sr-n jih na mizo ter jih po-:brisavil.Hili -o '_'orki iz-. spomini sr. <-e. kojo sem ri svojih stariših. bratih o I.-iIi tako dohri. ki so
ljubili. Poželenje, ka-
iih obelitil. narekavalo
tero
mi je neizmerno vrlo globoko ob5n-tljenih mislij. Pisal stim ure in ure. a vedno mi je ostajalo še mnogo občutkov v obdelovanje.
Tako sem — v d miri obliki — ponovil svoj životopis in motil samega sebe. predstavlja je si preteklost; kre-pe s tem. da sem obračal svojo pozornost na srečne ease, katerih ni bilo več. Ah. moj Bog! kolikokrat spomnil sem se — ko sem si bil v najži-vejsi podobi predočil doeodek iz lep-šeira svojega življenja, ko sem se bil upijanil s svojo domišljijo tako, da sem mislil, da sem skupaj z osobami, 8 kojimi govorim — hipoma sedanjosti, palo mi je pero iz rok in strah me je pretresel! To so vam bili zares grozni trenutki I Skušal sem jih bil
razburita se v.'-asih moja domišljija tako, da se : i je zdelo, akoravno vzbujenemu. -••■:> j da slišim stokanje, sedaj prikrit v ječi. Od otročjih let sein ni-ii l.ik Tar verjel v čarovnice in strahove. a sedaj me je razburjalo to sto-' je in ta sneli in rišem velel, kako 1 '' to razlaga!: '.il sem ]>risiljen il i. ni 1» to orda nagajanje ne-'nane ni i hudobne moči?
Veekrat sen; prijel trese se luč in T ''.dedal, i i li kedo pod posteljo, ki i nagaja ? V ečkrat začel sem dvo-itine li niso ] rest a vil i iz one v to jobo. ker je tu kaka past ali pa so v -leni kake skrivne duri. skozi katere ii pre?ra?: jalci vohajo vse. kar de-kiru in se razveseljujejo s tem. da me neusmiljeno strašijo.
Ako sem bil pri mizi. zdelo se mi je cedaj. da me kedo vleče za obleko, se-Ir.j. da je kedo si;nil kako knjigo, ki ie pala na tla. seda i. da kedo za mano piha v luč. da bi jo verasnil. Potem pa sem skočil r>o konei. gledal na-I zaj, hodil nezaupljivo sem ter tja in vprašal samega sebe, sem li nor ali . sanjam. Nič več nisem vedel, je li ' stvar, katero vidim ali slišim, resnična ali samo domišljena in vzkliknil sem tesnega srca:
"Moj Rog, moj Bog, zakaj si me zapustil
XLVT.
Nekoč bil sem šel malo pred dnem v posteljo in prav gotovo sem mislil, fla sem bil dal rnbec po<i zirlavje. Po navadi zbudil sem se po kratkem spanju in zdelo se mi je, da me davijo. Čutil sem, da mi je vrat tesno zavezan. Čudno! robec bil je krog njega cvit in v vee vozlov zadrgnen. Prisegel bi bil, da nisem jaz zavozlal teh vozlor, da se nisem dotaknil robca,
Rojakom v Coloradu naznanjamo, da nimamo v Pnebln nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami t zvezi, a potnike pošiljajo, kamor s« jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki ▼ Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želit« pri meni kupiti listek za p%rnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka.	Frajik Sakser.
NAZNANILO.
, Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo fce* Duluth, naznanjam, da sem se preselil z ' mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
Moj SA L.OON se nahaja pod gt.' 409 W. Michigan St., I m ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni aa desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo f naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-I kemu najboljšo postrsibo zago-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
' 409 W. Michigan St„
DULUTH, MINN.
^ASTOINa 2
se naši občeznani
"Jersey električni pascvi'
tembolj udomaiijo, oziroma uvedejo v one kraie ir. pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ijeni na želio vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdkc. Za pas bi-jj ui ;rcta ničesar po-Aiijati, ker to jc darilo.
Kedar- »gubljate vašo telasno moc, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, «ko trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na brbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi danar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagmti, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dooro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporo&li, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Val električni paa je toraj vse učinil, kar ste mi obljubili, in ie več, paa me je ianova npet pomladil. r<-an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, UL Jaz aem uporabljal vrni električni paa za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen tar aem aedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan OuUč, MS K. I5*nd St_, N. T. City.
Kar govorimo, tudi držimo 1 Izreiite to tarifam dopošljii« vaše ime in naslov ter jvidenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastoni.
Pišite i
Jersey Specialty Co,
125 Cedar St-,	New York, N. Y.
MOLITVENE KNJIGE:
Mali duhovni zaklad, fiuo vezane v usnje $1.80.
v šagfrin-usnje $1.50. Sveta tira, fino vezana, šnsrrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, ^ata obreza.
i micen molitvenik), $—40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, z'ata obreza,
00 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 00 centov
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza. $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza. $1.00.
Skrbi za dušo, ša^rin, zlata obreza. $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obreza, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20e. Ahnov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Kofar, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Admiral Tegetthof, 20e. Ave Marija, 10p. Baron Trenk. 2')c.
Balgrajski biser, zanimiva povest. 15c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, lOc. Baaatska vedeževalka, 20e. Surska vojska, 30e. Ba»čai darovi, 20c. BiMireiss, Sloveaaka kuharica, Cvetke, pesmice in povesti, 20c. Casarica Elizabeta, življenjepis, 10c. t-rni bratje, 20c.
Cerkvica na skali, pravljiea, lOe. Cisaneva o sveta, 20c. Cvrtina borosrajska, 30«. Cesar Maksimilijan L, cesar mehikaa
ski, 20c. Caa je zlato, 30e.
Oetrto berilo za slovenske iolt, 50o.
Dimnik, slovensko-nemški besednjak,
vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20e. Doma in na tnjem, 34«.
Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Evstahija, 15e. Evangelij, 50r. Erazem Predjamski, 15c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c.
George Štefenson, oče železnic, 50c.
Gordovnik, I. in II. de!, vsak 70c.
Godčevski katekizem, 15c.
Hedvika, 15c.
Hirlanda, 20c.
Hildegarda, 20c.
Hitri računar, 40c.
Hubad, pripovedke, L in II. del, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izza mladih let, 40c. Izanami, 20e. Izidor, pobožni kmet, 25e. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil. 20e.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $P.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Koltimb, zgodovinski roman,
(novo), 50e. Kneipp, domaČi zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jnrij, 20c. Kako je zfiail gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. L, II., HI. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polksva, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko PoitenjakoriČ 20e. Miklova Zala, 30e. Mrtvi fostač, 20c. May, *ry, 20e.
vezano, 70<». Poduk rojakom Slovencem. 30c. Primož Trubar, (Aškerc), pesmi, 50c. Podobice svete, razne male,. 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20e. Prva nemška vadnica, 35c. Pred nevihto, novela. 20e. Pregovori, 30e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20e. Pod turškim jannom, 20e. Princ Evgen, 2t)e. Prešernove poezije, broširane. 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Pravljice, 2(»e. Potovanje v Lilipnt, 28c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20e. Ročni slov.-nemški slovar, broš., 40e. Ročni slov.-angležki besednjak, novi,
30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3.
$3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 26c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20<». Roparsko aivljeaje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c.
„ narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3» „ velikonočne, »lov., 3c. Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 50 centov.
Spisovnik ljnbavnih in ženitovanjskih
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, iroširana, 80c. Spretna kuharica, vezana, 80c. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, I. in II. knjigi,
vsaka 20c. Stanley vAfriki, 20c. Srečoiovec, 20c. Senilja, 15c. Spis je 15c.
Stoletna pratika, 60c.
Spominski listi, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Sita, mala Hindostanka, 20e.
S prestola namorišču, 20e.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah, 30e.
Strelec, 20c.
baljivi Jaka, I. in II. del, jedna k nji
sra, 20c. »tiri povesti. 20c. Timotej in Filomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20c.
Voščil na knjižica za vse prilike, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, 20c.
Veliki katekizem, 30c.
V	deln je rešitev, 30c. Vrto mirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40e.
V	zarji mladosti, 25e. Vstajenje, 20e.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rnsko-japonske vojne, 25 . Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60e. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., H.
III., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Žirovnik, narodne pesmi z napevi, I.
in II., po 60c zvezek. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti 20c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnin* proti«.
CompagBie Generale TransatSanttqtte.
(Francoska parobrodna dražba.)
MEKTU IHTA N HAVRE, PARIZA, JV/CE, mmik IN USSUAft
PO^TPfl PARNIKI SO«
"La Lorraine" ca chra viiaka............... ..12000 t«e
"La Saroie" « " ^ ........II l u OOQ "
"La Tonraiae" M " * ...............I.Ilo|uet "
"L Aquttaiae" u " * ..............I...100U0 "
JLa Bic'agne"........................I.I'll! 1000 "
Cha* p»gae*...................______III «',000 "
'La Gascogne"........................ t.OUO "
25,000 keajakik
25,000	"
12,000	-
14,000	*
9,000	-
9,UC9	"
9,000	•»

Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
PanSd odp'niejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. nri dopolndoe iz prtt» siičs it. 42 North River, ob Morton St., New York;
•LA TOURAINE •LA SAVOIE La Bretairne •LA LORRAINE •La TOURAINE
11 maja 1005.	*LA SAVOIE	15. junija 1905.
18 Diaja 1905	La Bretagrne	22. junija 1905
25. maja 1905. *LA LORRAINE	29. junija 1905.
1. junija 1905	La Gascosme	6. julija 1905.
8. junija 1905	*LA SAVOIE	13. julija 1905.
Parnlka i ivesdo xaraamsvaiii utiajo oo 4ra vlja^
RARINIKI PLJUJEJO Al H D
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PAŠNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN KBOTU ZA ŠETANJE POTNIKOV
POKRIT PROSTOR NA TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz JShv? Vurka dne fi. maja 1905.
odpluje iz New Torka dne 23. maja 1905.
odpluje iz New Torka dne 6. junija 1905.
ULT0NIA, SLAT0NIA in 'PAOTONIA so paraiki .ia dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnove^šera kroju in zelo prlkladn1 »a tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na aan pr nizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co,, Ltd.,
29 Broadway, New Y«rk.	12S State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago
CTa-coTo
89 E. Macli^on. Street,
Slika predstavlja sr^bnio uro za go spode. i S Sii e Screw B aavijak
Cena nrarn;
Nikel ara........$ 6.00
Srebrna nra......
Screw navijak.....
Srebrn? ^ra.....
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uri s 15. kamni, p«tem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
fieid" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 <4 #18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-xi"? 3 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr, najboljše delo Elgin
in \\ altham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Jscob Stonich,
89 E, Madison Street, CHICAGO, ILI#»
NEBIRO« ASTRO MEDICAL CURE (NEBIROS ASTROLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčac^la vedeževnlka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po nove j as 110-logiČr.pj medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdrav, niki ozdraviti.
Imenc\ana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jibjsania pripravlja.
Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njnj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseli domačih razmerah te» donaša na ta način srečo v hišo. — ITre: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V: 214 E. 25. ST., HEW YORK, MED 2 Ib3 ave
Na pismena vprašanja se točno odgovaria. TEL. 4524 MADISON SQ.