LISTEK, Ą"ojm spomini (Dalje.) Prl tem spoznanju me je streslo po vsem živo¦u, da mi je skoro iz roke padel samokres. -Zavest ,-nnrti in sicer strašno mučne z golim nožem, mi je aotela zatemniti razum in razsodnost. Bližali so se nam korakoma Čuti je bilo le medsebojno rahlo cigljanje stremen, puhtela sta nam pod nos znoj in sapa že upehanih aziatskih konj. Njih poveljnik je pobl skaval z očmi na de sno in levo kakor bi si premišljal, od katere straoi bi naj udsnl po nas. V teh odloCilnib trenutkih, ko mi je viselo življenje na lasu, sem stisnil z zadnjimi od straha preostalirai močmi samokres z desnico, oko se mi je zasadilo prisiijeno mirno v sprednjega nasprotnika. Še nekaj utripljajev v smrtni grozirazbarkanega srca — — — čerkezki vodja je zravnalpo nosno glavo, dregnil z nogami korija v bok in pognal v trap naprej po kolovozu .... Njemu so sledili drugi, ne meneC se za od nas tako picio zasedeno zidovje. To je bil pač oddih iz smrtno preplaSenih prs, &i se je dvignil v znak hvaležnosti za rešitev iz naših src. Po nas bi bilo, da se je le eden ganil, zahrznil ali zacepetal le en kcnj. Niso nas zapazili, ker je bila pretemna noč in obzidje visoko. Ne daleC od nas pod klancem so taborili artilerijski konji s municijskimi vozovi. Ker so bili na prostem, so jih zagledali ter potolkli živali in ijudi vse do zadnjega. Od Čerkezov je padel iamo eden in sicer njih vodja, katerfmu je zasadil naš kanonir dolgi bajcnet skozi prsa. Kako se je paC posreCilo tem divjim Aziatom prebiti našo bojno črto ter se priplaziti tako daleC npzaj ? V postojankah ob Dnjestru pri Ba!anrutowJki so tičali naši huzarji. Te lenobe so po noči lepo spali, mesto da bi bedeli in stražili. Čerkezi so preplavali Dnjestr na konjih ia pokabljali — speCe huzarjs. Ko so pa bili enkrat preko prve črte, so zadeli na naši dve r^zervoi kompauiji. Te so bile seveda vae zmedene, še le po hrupu vzbujene iz spanja. S lemi so imeli tudi malo opravila, ker so jih pobili vse do 80 rnož, ki so se rešili smrti z dobro uglajenimi podplati. Na to so še iztikali za trenom; obneael se jitn je nadaljni pohod pri ar tileriji. Ko so pa opraTili svojo krvavo nalogo, m se umsknili nazaj k svojcem preko Dnjestra. Drugpga jutra sva s poročnikom še vsa tr< a od ponoCnega strahu pogruntala, da sva vendarie na ruskih tleh v Balaurutowki. Pripeljani živež s 'v. porazdelila kmalu, ker se je zbralo okrog vozov od dveh močnih kompanij k še 80 mož z jedno strojno puško. Takoj v jutro so dospeie nove Cete, da so zamašile vrzel bojne črte; mi smo pa obraili hrbet za nas usodepolni ru-?ki zemlji Odslej me pa ni več srbela radovedn#st: Kako se pravzaprav poCuti človekvojak na ruskih tleh. Iz postojank za vasjo Okna ob Bnjestro se je pomaknil nsš polk na levo ob reki v vasBrodok. Brodok je pnkupljivo snažno selo in ima na ^rugi strani Dnjestra gališkega soseda, malo selo Siakow. V okolici Brodoka po poljih je nagromadilo naše višje poveljstvo mnogo težke in lahke artilerije. Ta je bruhnila nekega popoldne silovit ogenj preko reke na vas Sinkow in na ruske postojanke za selom. Obstreijevanje je trpelo le nekaj ur, sovražnik je zapustil slrelske zakope in se zaCei umikati. Naš polk so naložili zopet na pontone in ga prepeljali na drugo stran v selo Siakow. Rusa že ni bilo nobenega več v vasi in prebivalstvo aa3je sprejelo ljnbeznjivo postrežljivo Drngega jutra se je začelo naše prodiranje v smeri proii vasi Szuparka in na leve v gozd s selom Wygoda. Ves pohod na;ii še ni ugrabil prevefi žrtev; vendar zapovedane črte le nismo mogii do^ seči, ker so se nam postavili Rusi z mogočno premočjo po robu. •¦-<Ł$ > x7 -j Moštvo se je zakopalo in nikdo nas ni veC silil, da bi rili š-3 dalje. V teh postojankah smo se mudili nad dobre tri tedae. Bil je vedno en bataIjon v jarkih, dragi pa v vasi Sinkow, kjer je bi val tudi polkovai štab/ §*§- f_\ V tem salu smo prazoovali 18. avgust vojnega leta 1915 s sv. mašo in polkovno godbo. Na prostem maševati se mi je dozdevalo preveC drzno; radi tega sem poiskal grško-katoliškega župnika, da bi mi dal na razpolago svojo prostorno cerkeT. |(Konec prifiodnjifi.)