Posamezna številka Din 1,-LETO III Pošftiina plačana t gotovini. ŠTEV. 138. V LJUBLJANI, sobota, dne 4. septembra 1926 Iikaje vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Beeočna naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—, Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. Rokopisi ao no vračajo. — Oglasi po tanin. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamki! za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.635. ti Kriza Zveze narodov. ŠPANIJA TRDOVRATNO VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU. Demontiranje slovenske industrije. Reklo bi se nositi vodo v morje, če bi dokazovali, kako pogubne posledice mora roditi demontiranje slovenske industrije ne samo za Slovenijo, temveč za vso državo. Zakaj industrija v Sloveniji je nastala, ker so v Sloveniji vsi naravni predpogoji za njo in zah’ se ta ne da prenesti, kakor se ne dajo prenesti vodne sile. premogovna ležišča in ugodna geografska lega. Vse to je jasno kc beli dan in zalo tudi vsako dokazovanje škodljivosti demcutiranja slovenske industrijo odveč Ni pa odveč, temveč nasprotno nujno j Potrebno, da se gcvori o sredstvih, ki morejo preprečiti uadaljno demontiranje j" "'enske industrije, ln v tem oziru je 1 a poudariti predvsem to-le: od demantiranja slovenske industrije je priza- < ( J"®8 slovenski narod, samo ves slo- 'ki narod pa more tudi uadaljno demontiranje preprečiti. Nobeu posameznik, noben industrijalec nima te moči, da bi mogel z uspehom nastopiti proti onim beograjskim mogotcem, ki so inte-resirani na demontiranju slovenske industrije. In tudi vsi slovenski industrijal-ci skupaj nimajo moči, da bi preprečili nadaljno demontiranje slovenske industrije. Vse njih številne, a vedno brezuspešne intervencije t< le prejasuc doka- A" ■ M Vse pa kaže. d* se nekateri slovenski industrialci tega ne zavedajo, ker drugače ni mogoče razumeti nastopa nekaterih gospodov pri sedanjih zborničnih volitvah. Ti gospodje namreč mislijo, da S*°yenske industrialce mnogo ko-SDS^6' l'e Se ^e^'a,'irajo za eksponente S, ko pa če gredo s slovenskim narodom. Ce In l)iia SDS še na vladi, če bi bila politična moč še v njenih rokah, potem bi bilo to vsaj deloma razumljivo in opravičljivo. Toda SDS že več ko leto dni ni v vladi iu njen političen vpliv je vsak dan manjši, kakor ravno sedaj razpust ntenega gerentskejs« sveta v Ljubljani jasno dokazuje. Kljub temu pa ,f'čej8 nekateri gospodje, da se Zveza industrialcev deklarira za SDS. Ali ti res nočejo uvideti, da se s tem ‘,ri*'ai0 Proti slovenskemu narodu? Ali so ti gospodje res tako kratkovidni, da ne vidijo posledici Vse stranke in vse skupine v Sloveniji so se združile proli SDS, nekateri gospodje pa hočejo, da gre Zveza industrij-°ev nalašč s SDS! a8n<. je, da je za Zvezo industrijcev samo ena pet: pot kompromisa. Res je tudi to, da bi do-tega kompromisa že prišlo, če bi ne bili nekateri gospodje tako netaktni, da kljub svojim težkim grehom silijo \ ospredje. Gospodje industrijalei sicer tudi sami dol»ro vedo, da je ne-zdruj.ijivc s slovesom slovenske industri-,e" *e jo zast< pajo ljudje, ki so vsekali tako globoke rane slovenskemu gospodarstvu. A kljub vsemu temu se sili Zvezo industrijalcev v naročje SDS! Naj si gospodje dobro premislijo posledice in naj pazijo, da ne IhkIo zvonili po loči, ko bodo iskali pomoči pri SDS. ki niti sebi pomagali ne more. Naj pa 'udi ne mislijo gospodje, da bo slovenski Ha rod pozabil, kako so se v odločilnem trenutku postavili nekateri gospodje od Zveze industrijalcev. proti njemu. Taki nastopi se ne dajo pozabiti in že čast slo venskega naroda zahteva, da nima z ljudmi, ki so proti njemu, nobenega posla. ženeva, 4. septembra. Včeraj je bila prva seja Sveta Zveze narodov, ki ji je predsedoval dr. Beneš. Španski delegat je izjavil, da ne sprejme nobenega kompromisa glede popolnitve Sveta. Če se ne ugodi njeni zahtevi, ho Španija, kakor je že storila Brazilija, izstopila iz Zveze narodov. Ves včerajšnji dan je potekel v napetem ozračju. Iz vsega, kar se je te. dni dogodilo, se vidi, da je Zveza narodov zašla v krizo, ki bi utegnila onemogočiti daljni obstanek Zveze kot društva vseh narodov in pretvoriti Zvezo v skupino držav, ki jih vežejo posebni interesi. Intervencije in kompromisni predlogi, ki so bili z raznih strani stavljeni Španiji, niso imeli do danes nobenega uspeha. Španija nepopustljivo vstraja na svojem stališču. Če se ji ne ugodi, bo ona kar izstopila iz Zveze. Zaradi upornosti Španije utegne priti do tega, da Nemčija sploh ne bo sprejeta v Zvezo in da se bo vse, kar se je storilo zadn.fi čas za utrditev Zveze narodov in za sprejem Nemčije, zrušilo. Zveza sama pa da Položaj je trden in ne Beograd, 4. septembra. Današnja Samouprava«; prinaša pod naslovom Nema promeue članek, v katerem piše o današnji situaciji takole: Politična situacija je popolnoma normalna in ne bo nobene spremembe. Včerajšnji dan je potekel v vladi in v skupščini brez vsakega dogodka. Sani ) v predsedstvu vlade so imeli posvetovanja o raznih vprašanjih in predmetih, ki so na dnevnem redu. Pri tej normalnosti so se čudno odražale verzije nekega beograjskega jutranjega lista, ki piše, da smo pred neko temeljito rekonstrukcijo vlade in da se bo nekaj spremenilo mi položaju dr. Niu-čiea. Te vesti o kaki predstoječi večji rekonstrukciji so brez vsake resne pod-lagc. One bi k večjemu nrgle sloneti na kaki napačni in tendenciozni informaciji. Kar se- tiče položajo dr. Nikiča, je ta popolnoma nespremenjen. Predsednik »»ograd, 4. septembra. Na prihod g. Mil uti na Dragoviča čakajo posebno pri-jetel.ji g. Pasica z velikim interesom. Oni so nameravali sklicati sejo ožjega glavnega odbora radikalne stranke, in sicer že za 5. t. m. To so včeraj tudi že novine objavile. Med tem pa so si pašičevci premislili. ker so videli, da bi mogla ta seja koristiti sanic eentrumu radikalne stranke. Prijatelji Bože Maksimoviča bi mogli na tej seji izsilili kake. sklepe, ki hi jim kesneje, ko se vrne Pašie, prav prišli. Zato so Pašičevi pristaši opustili namero sklicati sejo ožjega odbora in skle-»VH’ ie najboljše, da se skliče seja širšega glavnega odbora stranke, v katerem hi Pa.šio brez dvoma imel večino. Po seji širšega glavnega odbora bi se Kdo pa bo tedaj branil slovensko industrijo, kdo bo tedaj nastopil proti njenemu demontiranju? Na to naj odgovore oni kratkovidni, — da ne rečemo kaj drugega — industrijalei, ki se hočejo eksponirati za SDS. Slovenski narod pa v-e, kaj mu je storiti! zaide v nevarnost razpada. Za francoske in angleške diplomate je to zelo slaba prespektiva, ki bi značila za nje poraz, a hkrati zmaga Moskve, ki se je takoj prve dni vzdignila proti Zvezi narodov, kot tvorbi za podpiranje interesov Anglije in Francije. Vloga Italije v celi stvari se navzlic jako potetičnim izjavam Scialoje smatra za zelo dvolično, ker je brez dvoma, da za špansko trdovratnostjo stoji Italija. Brez njene pomoči bi nikdar ne prišlo do take krize. V odboru, ki naj .reši vprašanje popolnitve Sveta Zveze narodov, je bila sprejeta resolucija, v kateri se španski delegat naproša, naj si pri svoji vladi pri-zadeva, da odstopi ud svojega sklepa in na ta način reši idejo Zveze narodov, ki edina more ohraniti mir v Evropi.. — To se smatra kot poslednji apel na Španijo. Če ta korak ne uspe, se bo Zveza narodov od jutri naprej nahajala v krizi, ki l>i ji mogla postati tragična za daljnji obstanek Zveze. bo nobene izpremembe. | v>arte lT»nnovič ie f*v*»Je i gozdove premerila in zbrala potrebne podatke za izvršitev te transakcije. Poslanca sla rekla, da bosla o zadevi obvestila vodstvo stranke in si zagotovila njegov pristanek. Gospodoma se je res posrečilo direktno zainteresirati vodstvo stranke iu posebno Radiča, takratnega ministra za prosveto kakor tudi Pavla Radiča, takratnega ministra za agrarno reformo. Vsa akcija bi se sploh ne bil dala izvesti, če ne bi bil izdal minister za agrarno reformo s svojim reše-njem odobrenja, da se akcija navzlic v zemljiški knjigi vknjiženi prepovedi izvede. V rešenju ministra Pavla Radiča je bilo tudi govora o odstotnem donosu za kolonizacijski fond. Na seji vodstva HSS je posebno g. Štefan Radič to transakcijo pohvalil, češ, da je to stvar, ki je koristna za kmete. Kar se tiče tretje točke interpelacije-: nakup gozdnega posestva v Slatini za hrodsko i mo vinsko občino, pravi dr. Ni-.kie, da je že leta 1924 predsednik vin-kovske imovinske občine ponudil slatinsko /umo dr. Basaričku, ki je sedaj podpisal interpelacijo. Na podlagi te ponudbe je imovna občina dala komisijsko ugotoviti in preceniti vrednost objektov, na kar je zastopnik imovne občine pristal na nakup. Sklenjena je bila pogodba za ‘26.000 m3 hrastovine. Cena je bila določena po ceni hrastovnic v drugih krajih, kjer je les slabši. Elaborat o stvari je sestavil taksator Markovič. Glede četrte točke, t. j. nakup gozdov cerničkega gospostva, pravi dr. Nikič, da je bila pogodba odobrena še pod njegovim prednikom. Prazni upi pašičevcev. imeli začeti sklicevati veliki strankarski Popolna polomija esdeesarske liste. Esdeesarski tisk hoče nekaj fantazirati, da so podpisali njegovo listo najodličnejši trgovci. Toda, kdor pregleda pazno vsa imena podpisnikov, ta vidi takoj, da je vsega skupaj samo čisto ponesrečen manever, kako prikriti popolno polomijo. Ocl trgovcev v Ljubljani so podpisali esdeesarsko listo razven kandidatov in namestnikov samo ti trije trgovci: Miroslav Ambrožič, Peter Šterk in Anton Sila. Nič boljša ni slika iz Maribora. Razven kandidatov in namestnikov sta podpisala esdeesarsko listo pa celo samo dva trgovca, namreč Rado Lenart in St. Kocbek. Komentar k temu pa naj delajo oni, ki bodo 22. septembra šteli knofe, mesto glasov. _ Kaj ne pove »Slovenski Narod«? Čisto kratek uvod je napisal »Slovenski Narod« h listi esdeesarskih trgovcev, ker se najbrže zaveda, da bo tem bolj škodoval tej listi, čim bolj jo bo priporočal. Toda kljub vsej svoji kratkosti je svoj Uvod vendarle zarobil s krepkimi* ocvirki. Tako piše, da je slišal, da se je čez 1000 IrgoVcev podpisalo esdeesarsko listo. Radovedni smo le, zakaj »Slov. Narod« teh podpisov tudi ne objavi. Sicer pa, kaj bi se čudili, vsaj je stara stvar, da sliši »Slov. Narod tudi travo rasti in planke žvižgati! Znal’ se mora, je dejal tisti, ki so ga obesili. Vendar so nas ubogali. Ko je bila objavljena prva esdeesar-ska lista, smo dejali, da je eden njenih najslabših znakov, da je bila objavljena brez vsakega programa. Esdeesarski trgovci so si očividno vzeli naš opomin k srcu in so objavili svojo listo s programom. Ker se pa ne da programa kar tako stresti iz rokava, so čisto navadno pobrali vse glavne misli iz Jelačin - Ogri-novega programa, pa so imeli program. Je vendar dobro, če skrbi tudi kdo za originalnost. Prepisan program. Ne zadosti, da sc si prilastili esdeesarski listi ime Jelačin-Ogrinove liste, so ;>i prilastili sedaj še njen program. Ne sicer popolnoma, ker malo so gospodje še sramežljivi. Tako na primer zahtevajo po ustavi predvideni gospodarski svet, ki ima samo posvetovalno pravico, da t>i pa šli še korak dalje in zahtevali za Gospodarski svet tudi zakonodajno pra\ ico, toliko poguma niso več premogli. Pač pa so se toliko ojunačili, da so enkrat nastopili tudi proti centralizmu in sicer proti centralizaciji dobav. Nič pa ne briga esdeesarske trgovce gospodarska neenakomernost, niti besede nimajo proti gospodarskemu zapostavljanju Slovenije. O vseh teh stvareh, ki so najbolj bistvene esdeesarski trgovci molče. In kako ne bi molčal, vsaj je vendar protektor njih liste — g. dr. Gregor 'Žerjav. Oh ta »Slovenski Narod«; Čim starejši je »Slovenski Narod«, tem bolj postaja otročji. Tako fantazira stara klepetulja iz Knaflove ulice, da je naredila esdeesarska lista trgovcev na g. Jelačina in klerikalce porazen vtis. Pa je res porazno, do kakšne brihtnost! se povzpne klepetulja iz Knafljeve ulice. Esdeesarski kandidati. Esdeesarski kandidati. Smatramo za svojo dolžnost, da tudi naši. bralci izvedo imena onih g. trgovcev, ki se navdušujejo še danes za slavno SDS. Zato naj bodo njih imena ovekovečena tudi v ^Narodnem Dnevniku«. ... l'o SO kandidati, ki jih priporoča g. dr. Žerjav. I. Kategorija. Kandidati: Ernest Hieng, veletržec z, lesom član načelstva gremija trgovcev, Ljubljana_ Konrad Elsbacher, veletržec. naJfelmk pe mija trgovcev in zbornični svetnik, Laško. Fran Gulda, veletržec, član načelstva gremija trgovcev, Maribor. Fran Tivadar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Dolnja Lendava. II. Kategorija. Kandidati: Ludvik Brumen, trgovec, načelnik gremi-ja trgovcev, Murska Sobota. Lovro Petovar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik. Ivanjkovci. Josip J. Kavčič, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev, urednik »Trgovskega Tovariša«, podpredsednik trgovskega društva >Merkur«, Ljubljana. Anton Adamič, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Kranj. Namestniki: Ivan Ravnikar, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Celje. Janko Kostanjšek, trgovec, načelnik gremija trgovcev za srez Maribor, Sv. Martin pri Vurbergu. Fran Pogačnik, trgovec z moko in deželnimi pridelki,, Ljubljana. Leopold Fiirsager, trgovec in načelnik gremija trgovcev. III. Kategorija. Kandidati: Ivan Gregcrc, trgovec* načelnik gremija trgovcev, Ljubljana. Ferdo Pintar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Maribor. Fran Zehal, trgovcev, načelnik gremija trgovcev za ljubljansko okolico, prvi podnačel-nik Zvteze trgovskih gremijev, Rudnik. Janko Klun, trgovec, načelnik gremija trgovcev, Slovenjgradec. Namestniki: Josip Ivančič, trgovec, Ljubljana. Srečko Kranjc, trgovec, načelnik trgovske zadruge, Sv. Lenart v Slov. gor. Anton do Gleria, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev, Dolenji Logatec, Peter Mravljak, trgovec, Vuhred. IV. Kategorija. *• Kandidati: Alojzij Mohorič, trgovec, namestili član načelstva gremija trgovcev, predsednik Društva sejmarjev za Slovenijo, Ljubljana. Edmund Kastelic, trgovec, načelnik gremija trgovcev. Novo mesto - Kandija. Fran Korošec, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, Gornja Radgona. Ivan Snoj, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Ptuj. Namestniki: Anton Sila, trgovec s sadjem, Pogačarjev trg, Ljubljana. • I ran Mikolič, trgovec, Sodražica. Franc Kolenc, lesni trgovec, Juvanje. Ivan Kos, trgovec, 61an načelstvi*, premija trgovcev. Slovenska Bistrica. obrtnega odseka. Da po 22. septembru s te dobre velje ne bo več, sme biti vsakdo j prepričan. G. Franchetti S nam je poslal neki popravek, ki ga pa j Boj za zbornico. Konec esdeesarske strahovlade. Ko je bila SDS še v vladi, tedaj so bili zanjo v resnici zlati časi. Treba je bi-o samo na knof pritisniti in že je sfrčai uradnik, ki ni hotel SDS na ljubo kršili zakona. Iz tistih časov so esdeesarski li-spodje vajeni, da so strahovali vso Slovenijo. In tako so zaljubljeni v tiste lepe čase, da jim kar v glavo ne gre, da je sedaj strahovanja konec. Zato poskušajo še vedno s terorjem, samo da sedaj brez vsakega uspeha. Tako je napadlo Jutro g. navnatelja Kocmurja, ker la govoril na sestankih Jelačin-Ogrinove liste. In skoraj bi fevdalni gospodje pri Jutru radi rekli, da g. Kocmur nima pravice nastopiti na takih shodih. Le počasi gospodje, kajti ni kmalu kdo tako poklican govoriti na obitniških shodih ko ravno g. Kocmur. Zakaj gospod Kocmur ve najbolje, kako in zakaj je bil od esdeesarjev prenesen denar naših bolniških blagajn v Zagreb. Pa še marsikaj drugega ve g. Kocmur in tudi o tem se je že, pa se bo še govorilo, pa čeprav bo to nekaterim esdeesarjem silno neprijetno. Esdeesarski trgovci, ki v svojem oklicu nekaj klepetajo o socialnih zakonih, svetujemo prav teplo, da gredo na shod, na katerem bo govoril g. Kocmur in da njega vprašajo, zakaj ne ostane slovenski denar v Sloveniji. In potem bomo izvedeli kako kapitalnega kozla so ustrelili, ko so dali svoje ime za esdeesarsko listo. G. Ogrin in obrtni odsek. Brez vednosti g. Ogrina in le vsled prevelike gorečnosti pisarja v volilni pisarni je zašlo v volilni oklic na trgovce in obrtnike, da je g. Ogrin predsednik ' *Vilk W eUl,1U v el et ržec, načelnik’gremija obrtnega odseka Zbornice To pa je ne- reovcev in zbornični svetnik, podnačelnik toguo^ ker je .predsednik tega odseka g- . ---------- -—«-» «•>-»«'" 1 Franchetti. Res pa je tudi to,-da je gosp. Franchetti predsednik odseka le vsled trgov— _ ------- Zveze trgovskih gremijev Maribor Vnton Cvenkel, veletržec, član načelstva gremija trgovcev za srez, Celje, Sv. Peter v Savinjski dolini. Namestniki: Ivan Železnikar, trgovec in član načelstva ne bomo objavili, ker ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona. Politične VRsti Radikali združujejo svoje sile. Političen položaj v Beogradu je že toliko razjarjen, da se smatra kot gotovo, da Nikola Pašič ne pride več na vlado in da tudi ne bo več vodil radikalne stranke. S tem pa je nastala za radikalno stranko nevarnost, da boji za Pa-šičeve nasledstvo razbijejo stranko. Uvidevni radikalni politiki so se zato začeli truditi, da sanirajo razmere v radikalni stranki in da zopet združijo vse najmočnejše osebnosti narodno radikalne stranke. -— To morejo sedaj, ko ni več govora o Pašičevi vladi, storiti tem lažje, ker je javno nasprotstvo proti Pri-šičevi poliliki rodilo vse disidente. Dosledno temu spoznanju so pričela pogajanja med voditelji radikalnega eentruma in Nastasoin Petrovičem. znanim odločnim notranjim ministrom Davidovičeve vlade. Ta pogajanja so končala po soglasnih vesteh popolnoma uspešno in je sigurno, da Nastas Petrovič v kratkem zasede zopet eno vodilnih mest v naši politiki. — Obenem se opaža oživljena delavnost skupine okoli Ljube Jovanoviča. Radikalni centrumaši se trudijo, da tudi s to skupino ustvarijo .sličen sporazum, ko z Na-stasom Petrovičem. To tem bolj, ker je zbral Ljuba Jovanovič okolo sebe najboljše radikalne ljudi in se zato njegova odsotnost iz radikalne stranke dvakrat pozna. Vse kaže, da bodo tudi pogajanja z Jovanovičevo skupino dobro končala in da bo v kratkem prišla ta skupina do vodilne vloge. Zlasti mnogo se je komentiralo v politični javnosti zadnje bivanje bivšega ministra Velje Vukičeviča na Bledu. — Radikalna stranka se tako konsolidira in ostane le še odprto vprašanje pašičev-cev. Ker je čisto izključen povratek Pašičev na vlado, je ta skupina že izgubila mnogo na uplivu in ga izgublja še nadalje. To pašicev-ci tudi sami dobro čutijo in zato skušajo z raznimi grožnjami o povratku Pašiča in nujno sledečim obračunom poboljšati svoj položaj. Vsi ti napori pa so ostali brezuspešni in vedno’ jasnejše, je da so že danes pašičevci postavljeni pred alternativo: ali se centrumu radikalne stranke pokore, ali pa sledi obračun z njimi. Z drugimi besedami se pravi to, da morajo pašičevci ubogati ali pa jih čaka usoda Bobiča. Kajti okrepljen z zdravimi elementi stare radikalne stranke je radikalni centrum v vsakem pogledu kos pašičevcem. — Ni treba še posebej povdariti, da je poraz pašičevcev identičen s popolno brezuplivnost-jo samostojnih demokratov, ki so v naši državi za vselej doigrali. — Ninčič bo izvoljen za predsednika »a-H«,«la.itja Zveze nariHiov Kakor javlja 'Hr- vas«, je zagotovljena izvolitev jugoslovenske-ga zunanjega ministra dr. Ninčiča za predsednika pri zasedanju /veze narodov, ki se prične 6. I. m. — Venizelos ne sprejme predsedništva republike. Poročevalec lista United Press< javlja, da Venizelos v nobenem slučaju ne namerava sprejeti poiuidene mu kandidature za mesto predsednika republike. On bi bil voljan sprejeli edino vodstvo zunanjega ministrstva, pa naj bi bilo to v čegarkoli vladi. Tudi se ne bo protivi 1 iti v državni svet, če se ta reformira. Pred sprejetjem Nemčije v Zvezo narodov. Nemška delegacija odpotuje v Ženevo Sele po sprejemu vesti, da je Nemčija v Zvezo narodov sprejeta in da je -dobila stalno mesto v Zvezi narollov. To se bo zgodilo po vsej priliki med 7. in 8. septembrom, nakar bi 10. septembra že prišla nemška delegacija v Ženevo. -- Vatikan posreduje v Madridu. Papež je prejel svojega madridskega nuncija v daljši avdienci in mu naročil, da posreduje pri španski vladi zaradi konflikta v Zvezi naro-dov. Po mnenju papeža je v interesu evropskega miru, če obdrži Španija svoje mesto v Zvezi narodov in če sodeluje pri njenem delu — V pariških krogih polagajo na posredovanje Vatikana veliko važnost in upajo, da bo ta intervencija vseskozi uspešna. _ Slava španskega diktatorja ugaša. Pričetki parlamentarizma v Španiji. Madridskemu poročevalcu lista »Chicago Tribune« je izjavil Primo de Rivera, da bo meseca oktobra ustanovljena reprezentativna 'skupščina, ki bo sodelovala z vlado pri ureditvi vseli socialnih in gospodarskih vprašanj, l a skupščina bo nadomestovala parlament. Bo pa že naprej onemogočeno, da bi politične stranke napravile skupščino za poprišče svojih medstrankarskih spletk in bojev. V novo organizirano skupščino bodo pošiljale svoje zastopnike vse socialne in gospodarske organizacije v državi. Poslanski mandat bo trajal tri leta ali pet let. Ni izključeno, da bodo tudi ženske dobile .pravico, pošiljati svoje zastopnike v skupščino. == Averescu v Rimu. Službeno javljajo, da pride predsednik runvunske vlade Averescu 10. I. ,m. v Rim, kjer bo ostal do 15. I. m. Službena »Tribuna poroča, da se bo na sestanku med Averescom in Mussolinijem razpravljalo o vseh vprašanjih, ki interesirajo Italijo in Rumunijo. Na teni sestanku se bodo brez dvoma ojačile prijateljske \ezi med obema državama. . = Kulturni boj v Mehiki. Te dni je bil svečano otvorjen s poslanico predsednika Lalle--,•>. -.1.: v svon noslamci no- dekreii. Kongres se bo predvsem bavil s cerkvenimi in socialnimi vprašanji. VLADA ODPOVEDALA TRBOVELJSKI PREMOG. Vlada je odpovedala vsako dobavo premoga iz vseh privatnih premogokopov in torej tudi iz trboveljskih. Posledica tega je, da je Trboveljska premogokopna družba že ustavila obrat v nekaterih jamah in da je nevarnost, da bo v kratkem 4000 rudarjev brez dela. Pravi se, da hoče vlada s tem nastopom doseči znižanje cen premoga in da je TPD tudi že pristala na 30odstotno znižanje. Govore se tudi druge stvari, ki jih za enkrat nočemo še registrirati. Poudarimo pa sledeče: Vsako* izigravanje delavske bede v sedanjem sporu med vlado in TPD je nedopustno. Vlada ima prav, če štedi pri izdatkih za premog, ki je pri nas čisto gotovo mnogo predrag. Toda najbolj učinkovito štedenje je pri raznih posrednikih in tu naj zastavi vlada v prvi vrsti svojo moč. 1-U14U ICIl ■’ . - , ,, ... •sa mehikanski kongres. V svoji poslanici po vdarja Calles, da vlada v državi red m mir ter opozarja na zakonodajno delo, ki ga ima izvršiti kongres. Tudi je omami pogajanja z Kratke Fes tl. Angleška rudarska stavka. Delegatsko zborovanje angleških rudarjev je s 557.000 proti JP 225.000 glasovi sklenilo, da se obnove poga-^' janja z vlado. 8 grških oficirjev je bilo na povelje kon-dilisa v Solunu aretiranih, ker so skušali povzročiti upor vojakov garnizije. Maršal Vupejfu je bil od svojega generala Cin-ju-uao odstavljen in aretiran. Slabi časi se pričenjajo za samozvance. Predsednik panevropskega gibanja Cou-denhove Calergi je bil sprejet od fe IV. dan, nedelja, dne 12. septem1”’'1: Izlet v Celje in Maribor, izlet na Bled. , ^ Sekretariat kongresa dela od »• tembra v sodni palači. ___________________ """žene ljubljanskih pivnik«' imajo zadnji : za Kongres pravnikov v ponedeljek 6. I. m. ob 10. uri v mestni posvetovalnici. goveev, Brežice. Ir- prevelike lojalnosti g- Ogiina in to \ a'i . ^nieriko™žai.adi nekaterih izpremenib v za-šev, zakaj od 15 (eden je umrl) dam- kQnu Q mineralnih oljili in rudnikih. Mehi- 'obrtnega odseka jih je 11 odločno proti kjjngkj škofje s0 poslal! na kongres prošnjo, SDS in se ima torej g. Franchetti zahva- , (la ta premeni vsa ona proticerkvena ustav-, liti le njih dobri volji, če je predsednik j izpreniem r-----— - . „„ • na določila, na katere so opirajo Callesovi Žone tjuoijanskili pra>“\, "““J" t;,. 1 estanek za Kongres pravnikov v ixmedel ek o. l. m. ob 10. uri v mestni posvetovalnici poravnajte naročnino! Spectator: Nemško vprašanje. Pred kratkim sem stal tik ob avstrij-sko-jugoslovenski meji in sem razmišljal o problemu bodočega razmerja med Slovenci in Nemci. Trenutna situacija nas navdaja vse, ki želimo miru in definitivne ustaljenosti, z veliko žalostjo. Medtem ko se slovensko vprašanje pojavlja šele v vsej svoji teoriji, gledamo na lastne oči, kako rase iz tal velika, mogočna stavba nemškega duhovnega edinstva. To niso besede šovinizma, zaslepljenosti ali morda nevoščljivosti. Ne, vsak kulturni človek, ki si je o pojmih država in narod ze nekoliko na jasnem, bo moral prizna-1 nujnost čimprejšnje unifikacije raznesenega nemškega duha. Pa itudi v slučaju, da bi se vsi Slovani temu proti-' ili: preprečiti ne moremo ničesar. Proces nemškega političnega zjedinjenja je v Povojni perijodi tako napredoval, da ga ne more zaustaviti nobena sila: ne diktat in ne papirnate pogodbe. Ker torej ne moremo preprečiti, česar se naši ultranacijonalisti tako silno bojijo, nastane vprašanje: Kaj in kako? Najbolje je, da se v našem tisku, po katerem še včasih vse preveč straši utopistični panslavizem Aksakova in tatička Kramafa, več ne pojavljajo glasovi, iz katerega bi utegnil nemški svet prihajati do sklepov, ki bi nam utegnili za poznejšo dobo škodovati. Če bi se pa povzpeli tako daleč, da ,bi to duhovno edinstvo nemškega naroda priznati v celoti (čeprav tako Priznanje ni merodajno za realizacijo), Potem ni več zapreke na poti nemško-s'°vanskega zbližanja, lci je za Evropo co'?0 ta^i0 miiuo potrebno kakor fran-s^°-nemško zbližanje. * štva^V Sl'e<^‘^e vojskujočega nem-l- i • I- tem obzidju vlada duh, ki je ne-1'° sorodeu pruskemu ki ga pa ne morem primerjati s širino bavarske jo-laJncstL V štajerski prestoliei ne najdem tiste sentimentalnosti, ki se je pod cesarskim žezlom razpasla v cijonizira- nem Wien-u. To je senca potsdamskega duha, toda zabrisana, v nejasnih konturah. Nemec je preveč realen, da bi se udajal iluzijam o restavraciji nemškega cesarstva. »Das heilyge teutsehe Reych« kot ideja je preživela silno evolucijo. Od Spielfelda do Hamburga in od Vogezov do gornješlezijskih rudnikov se razteza novo carstvo nemške delovne sinteze. Dve zakonodaji se po vojni trudite na VHe kriplje, da najdeta čim največ skup-točk. Na kolodvoru nisem razločil veh oficirjev — avstrijskega majorja in nekega Reichswehroffizier-ja — tako sli-cno -sta bila uniformirana in tako edinstvene so bile njune distinkcije. Kamorkoli se ozreš: povsod vidiš napredek. Sr^rk;rSv:toje.prerival av- brodil j? globinePn4VXVVa0SaC ga in ekonomskega pa tudi kulturnSa značaja. Danes so peti očiščene. Avstrija ni več »Wechselbalg« ženevske in evropske politike. Sorazmerno mala dežela, je v par letih nadčloveških naporov pokazala, da noče umreti, da hoče sarno-slalnosti in še več: da si želi popolnega edinstva v Nemštvu. Toda Nemci niso, kakor smo mi: mi se do danes prepiramo o sredstvih (konstitucija, fcentrali-/ein> avtonomizem, federalizem), s katerimi bi se dalo doseči narodno in potemtakem tudi popolno državno edinstvo. In pozabljamo, da regionalne tradicije niso kakor napačna šolska naloga, ki jo šclareek zbriše s svojo radirko. Nemcem ustavni problem ne bo delal težkoč. Ostali bodo brez dvoma pri federativnem sistemu, ker ni misliti, da bi hoteli Štajerci, Tirolci, Solnogradčani itd. kakorkoli žrtvovati tudi najmanjši del svoje pokrajinske tradicije in samobitnosti. Vprašanje priključitve je pa kljub temu v Avstriji neaktualno, da mi ga je orisal zelo pameten kolega z enim samim stavkom: »Predpriprave so itak v polnem teku. Ko pride dan, ugodni trenutek, izruvamo par sto obmejnih kam -nov in stvar je končana.« Voditelj krščanskih socijalcev dr. Seipel se o pri-ključitvenem vprašanju še sploh ni de-cidirano izjavil. To, kar so mu očitali glede njegovih izjav v Švici in v ostalem inozemstvu, je le klaverna rekriminacija, je bevskanje velenemškega tiska, ki je pa vse drugo, samo ne realno-velenem-ški. Avstrijski velenemci forsirajo priključitev. S tem prihajajo v konflikt z normalnim razvojem, ki ga socialna demokracija skoro gotovo boljše pospešuje, kakor pa malenkostna grupa industrialcev in veletrgovcev, predstavnikov velikega kapitala. Narod je miren. Kakor ne mara umetnega pospeševanja, tako se na drugi strani upira vsakemu zavlačevanju. Je to neko latentno stanje zre-volucionirane ljudske duše, Iti ga domači intelektualci tolmačijo tujcu z vedno enim in istim smehljajem okoli usten. Kakor, da bi hoteli reči: »Mi vemo, kaj delamo in kaj hočemo.« * Za nas Slovence je jasno, kako se nam je opredeliti. Isto velja tudi za Hrvate in Srbe. Računati moramo z dejstvom, da bomo v izvestnem času mejili ob Veliko Nemčijo. Do takrat pa se bodo v 'mednarodni politiki dogodile še čudne stvari. Trenutno naša zunanja politika nima kompasa. Magnetska igla čaršijške politike inklinira v smeri proti Rimu. Gospod Hartwig niso več med živimi. In Protiča ni več, ki bi dajal Pa-šiču direktive za vodstvo zunanje politike. Euo je jasno: da bodo ljudje Ninči-čevega kova morali izginiti. On je odpravljal nastajajočo velesilo Nemčijo v svojih ekspozejih navadno s petnajst vrsticami, kakor da gre za Albanijo. Iz tega je razvidno vse: Rabimo novih ljudi, takih, ki nimajo mren na očesih in ki vidijo, da bodo rabili slovanski narodi v podunavskein sistemu in na Balkanu dobrohotnega razmerja napram nemškemu naroda. Tisti, ki so Radoslavova kamenjali, pozabljajo, da je služil s fanatizmom ideji, ki jo je smatral za kulturni, socialni in ekonomski razvoj Bolgarije za najbolj prikladno. Sedaj se govori o tem, da bi vstopili demokrati v vlado. Ali je kandidatura dr. Voje Marinkoviča, enega naših najsposobnejših zunanjih politikov, osigurana? Ali smemo pričakovati, da bodo novi možje odredili naši zunanji politiki novih, boljših smeri, ali je pričakovati, da v svojem zunanjepolitičnem kontu ne bodo vodili Velike Nemčije kot pasivuni, marveč kot velik akti-vum, ki ga moramo znati izrabiti v svojo in v korist miru celokupne Evrope? Pred zasedanjem Zveze narodav. Znani diploma*!* . 'la »se stvari rassvuL-izrek Nikole Pašiča, naslednim putero«, voij', ?™jim vanrednim, vi. Niso se še ipričela niti .v Žene- Zveze narodov, niti plenarne Sv^,:i se opaža v okvira Zveze narodov ij, š^boV' okoli Zveze, kar najživahnejše delovanje, vedno bolj in bolj kaže, da /popolni 'sporazumi«? niso še prav nič kaj trdno sestavljeni. Tudi izredno spomladansko zasedanje se je vršilo v kar najboljšem soglasju in vedno sporazumno, vendar je ne ravno mala ‘blamaža ostala edini vidni efekt. Toda nekaj so «e od spomladanskega zasedanja sem le naučili. Imamo namreč privatne »informativnem sestanke 'posameznih grup zaintere-diplomatov, ki se vršijo neprestano L ,?n u ‘"I*1 oficielnimi sejami. Neprijetni v Vlili čk ■rad' te&a’ ker ^ o njihovih za ključ h obijajmo ničesar pozitivnega ne izve m to daje nasprotnim grupam povod do sumničenja ter dovede do kompliciranih nejasnosti, la nejasnost in nervoznost pa se podvojuje, ker 'se tudi nasprotne politične grupe združujejo k tajnim pogajanjem ter tudi one iščejo podzemeljske stike in vezi. Način, da se vrše separirane tajne seje neobveznega značaja med posameznimi gru- ženeva, 1. septembra 1026. pami ali pa državniki, je-bil poznan tudi preje in je bil v gotovem obsegu tudi v modi, toda šele v letošnjem letu je doživel svojo veliko 'konjunkturo. N.i potrebno preveč pameti, da'človek, opazujoč ta razvoj, spozna, da je delo, ki se tukaj vrši, zelo slično delovanju zloglasne Pf^ojne .»tajne diplomacije« in da ta tajna ne i?n',a<^a’ ki ie z zaključkom svetovne voj-sedai 7o™te^?Jlmatičnega delovanja kar najresnejši memento. Nehote pa se nam vsiljuje vprašanje, ali so smernice velikega locaraskega sporazuma mogoče res nekaj tako umetnega, nenaravnega in neizpeljivega, da so potrebni toliki napori, da ise omogoči nadaljevanje politike odkritega sporazumevanja pod zaščito demokratičnega, treznega in miroljubnega duha? Ali so že poziabili na grozote svetovne vojne in ali naj ostanejo vsi, dosedaj že doseženi sporazumi in uspehi res le na papirju? Da se paralizira upliv teh tajnih struj, ka torih moč so končno morali priznati tudi prizadeti državniki, se je takoj marca meseca ustanovila posebna komisija, ki naj bi malo natančneje preštudirala1 isvetovni meddržavni položaj ter naj bi potem na podlagi dobljenih informacij izdelala predloge, kako naj se organizira Svet Zveze narodov na novi, širši in pravičnejši podlagi, kar bi zajamčilo pozitivno sodelovanje vseh držav. Prepozno pa so se zavedli te že več let obstoječe nevarnosti, ki bi izzvala krizo tudi, če ne bi Nemčija želela vstopiti v Zvezo narodov. Ta kriza, katero je Briand imenoval v marcu mesecu tega leta konstitucionelno krizo Zveze narodov, bi morala izbruhniti pri dosedanji organizaciji, ki je bila. plod gori omenjenih diplomatičnili sistemov, četudi Nemčije niti ne bi bilo. Nevidne vodilne sile so bile v letošnji pomladi povsem enake onim leta 1914, Tudi takrat bi bila izbruhnila svetovna vojna, pa tudi če ne bi bilo iPrinčipa. Toda tempora mutantur in kljub vsem še postoječim nedostatkom, se vendar že pričenjajo 'pokoravati imperialistični in šovinistični interesi poedinih držav interesom skupnosti in mogoče bomo dočakali, da se bodo že v najbližji bodočnosti še nekoliko trdoglavi diplomati pokorili zgledu kompromisnega delovanja drugih držav. Z malo več razumevanja in preudarnosti bi se že pred Locarnom ali pa vaaj v Locar-nu samem moglo preprečiti tako odkrit izbruh krize, ki je ponižal Nemčijo in vsled katere je izstopila Brazilija in na katero je odgovorilo ijavno mnenje s favorizacijo Pain-amerike, Panevrope in Panazije. Vsega tega ne bi bilo treba, ako bi Zveza narodov bila tudi resnično zveza vseh narodov! Da ne leži glavni vzrok krize Zveze narodov v dejstvu, da je Nemčija zaprosila za vstop v Zvezo, pa povsem jasno dokazuje sedanji razvoj dogodkov. Kakor bi se dalo pričakovati, bi to vprašanje ravno sedaj moralo tvoriti središče vseh še spornih problemov, medtem pa se vidi, da se o tem vprašanju sedaj sploh več ne razipravlja, temveč se ga smatra kot popolem fait accompli. Sporni in še nerešeni problemi ležijo sedaj nekje povsem drugje. Ko so že vse zainteresirane države pristale na to, da se vprašanje razširjenja Z vezena rodov prepusti mednarodni posebni komisiji, ter da se bodo potem države ravnale po predlogih te komisije, je naenkrat nastopila Španija ter zahtevala stalen sedež v Svetu Zveze narodov. To svojo zahtevo je stavila ne glede na delo posebne komisije, v kateri je Španija tudi bila zastopana Kje ležijo tu vodilni motivi? Ti motivi so zunanje- in notranjepolitične narave. Španija ni demokratično, parlamentarno vladana zem-■ ja, temveč ima diktaturo in diktatorji potrebujejo velike »zmage«, da pokažejo, kaj da znajo, laka »zmaga« je prijateljski dogovor s se drugo tudi diktatorsko vladano državo, našo sosedinjo Italijo. In po tej veliki »zmagi« pride španski diktator ter zahteva najprej Tanger in 'takoj nato tudi stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Zakaj kar preko noči tolika mednarodna ekspanzivnost? Diktatorji ne priznavajo kompromisne politike, temveč želijo i™iko te. Drugo pa je vprašanje langeija. Tudi to vprašanje nočemo tu raziskovati, ako ravno je po svoji vsebini dokaj zanimivo. Kon&tatirati pa moramo, da to vprašanje nikakor ne spada pred forum društva narodov, česar ee Španija tudi popolnoma zaveda ter hoče napraviti iz cele te zadeve le malo kupčijo: ali Tanger ali /pa stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Vsekakor bi bilo želeti, da se taki in slifini kupčijeki predlogi ne prinašajo pred svetovni forum in to v času, ko bi tako vprašanje lahko v drugih vitalnejših problemih izzvalo škodljive posledice. j( jJ_ Prosveta. Mozart >>Figm>va svatba«. Danes v soboto dne 4. septemba\a ae poje v operi večno letoa klasična Mozartova komična opera v štirih dejanjih »Figarova svatba«. Predstava se vr-ši ^ abonente reda D in so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1, in fKi 3 fi0 5 popoldne. y nedeljo zvečer točno ob pol osmi uri se poje v open Calmanova opereta »Grofica Marica*_v običajni zasedbi. »Grofica Marica«. V nedeljo zvečer ob pol uri se poje v ljubljanski operi priljubljena Calmanova opereta »Grofica Marica« z go. Poličevo v naslovni vlogi. Abonente reda D opozarjamo, da imajo v soboto, dne 4. za svoj lanski abonma predstavo Mozart »Figarovo svatbo«. Za to predstavo veljajo še lanske izkaznice. P. n. obo-nente vljudno prosimo, da se pri vstopu v gledališče izkažejo z lansko izkaznico. Konservatorij in šola Glasbene Matiee v Ljubljani. Iz konservatorijske pisarne smo prejeli sledeče obvestilo: Vpisovanje v oba zavoda se vrši še v petek in soboto od 9. do 12. ure dop. in od 3. do 5. ure pop. V ponedeljek dne 6. t. m. popoldne ob 3. uri se začne redni pouk v vseh instumentalnih predmetih in v solopetju. Urnik teoretičnih predmetov se objavi tekom tedna. Vsi gojenci, ki so v šolskem letu 1925/26 že obiskovali pouk na Glasbeni Matici, naj pridejo v ponedeljek ob 3. uri vsak v sobo svojega lanskega učitelja. Na novo vpisani gojenci pa naj se zbero isti dan v pevski dvorani, to je v sobi. št. 14 poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici radi razdelitve posameznim učiteljem in sicer v sledečem redu: Na novo-vpisani gojenci klavirja ob 3. uri pop.,’vijo-line ob 4. uri pop., solapetja ob 5. uri pop., klavirja in vijoline na konservatoriju ob 5. uri pop., gojenci instrumentalnega pouka (čelo, klarinet, pozavna itd.) pa ob pol 0. uri pop. Sprejemni izpiti na novo vpisanih kon-servatoristov se vrše v pondeljek, 6. sept. dopoldne v sob štev. 15 v Vegovi ulici in sicer je sprejemni izpit iz klavirja ob 9. uri dop. iz solopeiija ob 10. uri in gosli ob 11. uri dop. V učiteljski zbor ljubljanskega konservatorija sta na novo vstopila gg. Ivan Noč in Anton Ravnik. Ivan Noč je absolvent mojstrske šole »Neues Wienerkon-servatoriuma« na Dunaju in je lansko leto tam tudi že poučeval. Anton Ravnik pa je dovršil dvoletno mojstrsko šolo praškega državnega konservatorija v Pragi in Brnu. Oba gospoda sta priznana in odlična pianista. Tako je klavirski pouk na konservatoriju poverjen sledečim profesorjem: ga Sva/jger-A malce vi, Ivanu Noču ter Antonu In Janku Ravniku. — Ravnateljstvo opozarja vse gojence, da se v interesu rednega pouka vpišejo vsaj do sobote, 4. t. m. INSTRUMENTALNI POUK. V zadnjih letih posveča naša Glasbena Matica posebno pozornost razširjenja instrumentalnega pouka in to ne le vijoline in klavirja, temveč v prvi vrsti tudi drugih orkestralnih instrufnentov. Kakor je razveseljivo dejstvo, da je klavirski pouk zelo številno obiskan, moramo žal povdariti, da ne moremo tega trditi o vijolinskem pouk*, število vijolinskih učencev je na naše razmere še razmeroma malo in naša naloga je, da ta pouk populariziramo. Na konservatoriju in na glasbeni šoli deluje več priznanih strokovnjakov tako profesorji Šlais, Vedral in Jeraj, dalje na novo je došla letošnje leto gdč. Vida Jerajeva, absolventka Šlaisove šole ljubljanskega konservatorija, ki je nadaljevala svoje študije na konservatoriju v Parizu in pa g. Ivan Trost, koncertni mojster opernega orkestra. Tudi iz praktičnih ozirov moramo priporočati vijolin-ski pouk, ker pridejo absolventi tega predmeta kaj hitro do kruha in to do dobrih službenih mest. V tem pogledu bi izmed seznama Matičnih gojencev lahko navedli več pozitivnih faktov. Dalje opozarja vodstvo šole in odbor Matice na instrumentalni pouk iz čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, fagota, roga, trobente, pozavne in orgel. Ves ta pouk uživajo lahko gojenci na konservatoriju do umetniške popolnosti, to je do praktične izvežbanosti za orkestralno službo V tem pogledu je pri nas zelo odprto polje in brez dvoma je, da pride vsak absolvent takoj do dobrega službenega mesta v naši državi. Odbor Glasbene Matice dovoljuje tudi posebne ugodnosti za ta pouk. Podrobnosti se zvedo v konservatorijski pisarni. Vpisovanje v šolo in konservatorij se vrši danes od 9. do 12. m od 15. do 17. pop. Predstave v ljubljanski operi. Za časa jesenske razstave na prostoru ljubljanskega velesejma bo v Narodnem gledališču več opernih predstav. Prva se vrši na dan otvoritve razstave v soboto, dne 4. septembra in sicer se vprizori Mozartova komična opera »Figa-rova svatba« v režiji g. Rnittla in pod taktirko g, Balatke. Zasedba je ista kakor pri premieri junija 1926 in sicer nastopijo v glavnih i vlogah gna. Žaludova, Thalerjeva in ga. Po-ilr xTa’ d?1'ie gm- Potučkova in ga. Ribičeva. Moške vtoge pa ipojo gg. Betetto, Kovač, Mitrovič in Zupan ter Janko, Mohorič, Perko in Sekrila. Začetek predstave je točno ob pol osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic v petek in soboto od 10. do pol 1. ter od treh do 5 ure pri dnevni blagajni v operi. Predstava se vrši za abonente reda I). KKPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI. Opera. Začetek ob po). 20. uri zvečer. 4. septembra, sobota: Ficarova svatba. — Red D. 5. septembra, nedelja: Grofica Marica. — Jzven. 6. septembra, ponedeljek: Zaprto. 7. septembra, torek: Trubadur, gostuje baritonist g. Pichler. — Reti E. 8. septembra, sreda: Zaprto. 9. septembra, četrtek: Hoffmannove pripovedke, gostuje tenorist g. Rijavec. Red C. 10. septembra, petek: Večni mornar. Red B. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. 11. septembra, sobota: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. — Izven. KULTURNOST. Po uvidevnosti sedanjih zborničnih članov dobi Ljubljana s preuredbo palače Zbornice tako impozanten umotvor, da se bo z njim lahko ponašala pred vsem kulturnim svetom. — Ne pa seveda pred cmokavzarji. In eden teh kulturnih analfabetov se je oglasil v včerajšnjem »Jutru« in zapisal, da gre pri se-danjih volitvah v Zbornico za. to, da bi (»dozidal g. Ogrin predrago stavbo.« — Ta dokaz nekulturnosti naj si vtakne slavna SDS za klobuk, da bodo videli njeni ^intellgenli«, kako krasni stranki pripadajo. Dnevne vesti, KIJ IN PRAVILEN PROTIUKREP. Italijanska vlada ne daje več svojim državljanom potnega lista v Jugoslavijo. Ne dobe ga več dijaki, ki niso že obiskovali jugoslo-venske šole, ne dobe ga oni, ki hočejo obiskati jugoslovenska letovišča in kopališča in ne dobe ga niti posetniki ljubljanskega sejma. Skratka, pot v Jugoslavijo je našim Primorcem zaprta. ■ Mnenja smo, da ne moremo biti ravnodušni na ta ukrep italijanske vlade. Ne daje ta svojim slovenskim državljanom prilike doda, da se uče v slovenščini in ne pusti jim sedaj niti to da bi prišli do tega v Jugoslaviji. Vse mora študirati v Italiji, a Italija ne da Slovencu službe. Tudi na tem polju se hoče ubiti naš živelj. Enako pa ne moremo biti ravnodušni, če se ■ škoduje našemu tujskemu prometu in našemu gospodarstvu. Jesenska razstava v Ljubljani je predvsem gospodarska in^ kmetijska razstava in ravno za Italijane važna ko nobena druga. Toda italijanski trgovec ne sme priti v direkten stik s slovenskim producentom. Če bi se to zgodilo kaki drugi državi, potem bi bil njen odgovor pač ta, da tudi ona ne bi več dajala svojim državljanom potne liste za Italijo. Zakaj bi naši ljudje polnili Gradež, Opatijo in druga kopališča, če ja pa Jugoslavija Italijanom prepovedana. Ali pa smemo upati, da bi bila tudi naša vlada tako energična? — Bojimo se, da ne! — Akademičue oblasti na ljubljanski lini-ver*i za Studijsko leto 1926/27. — Rektorat: rektor prof. dr. Franc Lukman; prorektor: prof. dr. Leonid Pitamie; univerzitetni sekretar: dr. Matej Šmalc. — Univerzitetni svet: predsednik: rektor, podpredsednik: prorektor; poslovodja: prof. dr. Gjorgje Ta-sič; člani: rektor in vsi dekani. — Dekanat filozofske fakultete: dekan: prof. dr. Frane Ramovž; prodekan: prof. dr. Nikola Radoj-šič. — Dekanat juridiene fakultete: dekan: prof. dr. Gojmir Krek; prodekan: prof. dr. Metod Dolenc. — Dekanat medicinsko fakultete: dekan: prof. dr. Alfred Serko; prodekan: prof. dr. Ivan Plečnik. — Dekanat tehniške fakultete: dekan: prof. ing. Josip Kropžč; prodekan: prof. dr. ing. Milan Vidmar. — Dekanat teološke fakultete: dekan: prof. dr. Aleš Ušeničnik; prodekan: prof. dr. Lambert Ehrlich. — Univerzitetno sodišče: člani: profesor dr. Eade Kušelj, profesor dr. Ivan Prijatelj, prof. dr. Alfred Šerko in univ. sekretar dr. Matej Šmalc. — Zimski semester na ljubljanski univerzi. Izšel je Seznam predavanj na ljubljanski univerzi za zimski semester 1926/27. Inskriocija traja od 1. do 9. oktobra, zimski semester traja od 1. oktobra 1926 do 27. januarja 1927. fnskripcijski rok se v zimskem semestru ne bo podaljšal.Naknadna inskripcija se bc dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. — Frekvenca na ljubljanski univerzi v poletnem semestru 1925/26. Na filozofski fakulteti je bilo 216 rednih, 16 izrednih slušateljev ter 47 rednih in 11 izrednih slušateljic, skupaj torej 232; na juridični: 297 rednih, 4 izredni slušatelji in 15 rednih ter 4 izredne slušateljice, skupaj torej 301; na medicinski: 66 rednih slušateljev in 7 rednih slušateljic, skupaj torej 73; na tehnični: 462 rednih, 5 izrednih slušateljev ter 8 rednih slušateljic, skupaj torej 467; na teološki: 94 rednih in 3 izredni slušatelji; skupaj torej 97. Celokupno število slušateljev na vseh fakultetah je znašalo 1161, od teh je bilo 1183 rednih, 28 izrednih slušateljev, 77 rednih in 15 izrednih g« 111 x a t i io — Redni občni zbor delegatov pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. V torek, dne 7. septembra 1926 ob 17. uri se vrši v mestni dvorani Ijun-ljanski redni občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Isti dan dopoldne se pr -čne ob 9. uri v mestni dvorani III. kongres hišnih in zemljiških posestnikov iz naše države, na katerega so vsa naša članstva obvezana odposlati svoje zastopnike. Manife-stacljskega zborovanja na praznik dne 8. sep^ tembra 1926 pa se morajo točno ob 10. uri udeležiti odposlanci vseh društev ter večjih krajev v mnogobrojnem številu. Da bode zastopano vsako društvo in vsak večji kraj, pričakuje gotovo — društveni odbor. — Uradniki beograjske policije morajo nositi uniformo. Minister za notranja dela je odredil, da morajo biti vsi uradniki beograjske policije uniformirani. n„„stVr, — Potovanje v Švico in 1-raneijo. l>iust\o za tujski promet v Zagrebu priredi tekom tega meseca velik izlet v Švico m Francijo. Za ta izlet se je prijavilo veliko število udeležencev ‘Hrvatske in Slavonije. Prometni minister je dovolil izletnikom na naših di-žavnih železnicah polovično vožnjo ki velja, od 7, t. m. do 6. oktobra in sicer razven luksuznih za vse osebne, mešane in brzovlake. Izletniki dobe posebne legitimacije, ki jih morajo dati pred svojim odhodom žigosati na vstopni postaji. .. — Kongres magistrov farmacije. Dne 20. in 27. t. m. se vrši v Beogradu kongres Udruženja jugoslovanskih magistrov Udeleženci imajo od 24. do 30. t. m. poio vičuo vožnjo. „ Clkii. — Kongres u družen ja gradbenikov v SpJi tu. Od 5. do 8. t. m. se vrši v Splitu letni kongres udruženja arhitektov. Prometno mi-miustrstto je dovolilo delegatom kongresa polovično vožnjo, ki velja do 13. t. m. — Kongres »Privrednika« v Beogradu. Društvo »Privrednik« bo imelo 23. t. m. svoj redni letni kongres v Beogradu. Udeležencem knnoresa je dovoljena polovična vožnja na vsehprogali in vlakih razven luksuznih. Polovična vožnja od 20. do 26. t. m. — Kongres zdravnikov v Beogradu. Uprava Jugoslovanskega zdravniškega društva« .je sklenila, da se vrši v Beogradu od 19. do 22. t. m. kongres zdravnikov n cele države. Na ta kongres pridejo tudi delegati čeških, poljskih in bolgarskih zdravniških društev. Našim zdravnikom in njih rodbinskim članom kakor tudi inozemskim delegatom, ki se bodo udeležili tega kongresa je dovoljena polovična vožnja na naših državnih železnicah. Polovična vožnja velja od 17. do 26. t. m. — Za rezervne oficirje. Članom Udruženja rezervnih ofieira i ratnika, je samoupravni okrožni odbor podrinske oblasti z odlokom S. O. Br. 35—1926 odobril 50 odstotni popust na železniški progi Šabac—Kopališče Koviljača za potovanje tja in nazaj, ako potujejo radi kopališkega zdravljenja. Pri postajni blagajni zadostuje, da se članstvo izkaže s člansko legitimacijo. — Udru-ženje rezervnih ofieira i ratnika, Pododbor Ljubljana. — Za rezervne oficirje. Čl. 295 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice iz 1. 1923 se glasi: Oficirjem, podoficirjem in vojaškim uradnikom v vojski in mornarici, ki se zdravijo v domači oskrbi, pripada brezplačno zdravljenje; isto velja za njihove rodbinske člane; tudi imajo pravico do brezplačnih zdravil. V državnih bolnicah imajo oficirji, kapelniki in stalni vojaški duhovni, podoficirji, kaplari in redovi brezplačno zdravljenje. Ravnotako imajo vsi oni, našteti v prvem odstavku tega člena, kakor tudi njihovi rodbinski člani zasigurano oskrbo in zdravlje- . nje v kopališčih, sanatorijih in drugih klimatskih krajih v tuzemstvu pod pogoji, ki jih predpiše minister vojske in mornarice. To velja tudi za rezervne oficirje, ki so se udeleževali vojn. Po prizadevanju Udruženja je bil za izvršitev te zakonite odredbe v državni proračun za 1926-27 vnesen znesek 2,400.000 Din in sicer v partijo 888, poz. 3. V ministrstvu vojske in mornarice se izdeluje sedaj pravilnik za uporabo tega kredita. Udruženie je podvzelo potrebne korake, da se te odredbe poenostavijo, da -bi se lažje prišlo do pomoči, ki nam jih zakon nudi. Ko bo ta pravilnik izšel, bo Udruženje še posebej seznanilo člane z njegovo vsebino. — Udruženje rezervnih ofieira i ratnika, pododbor Ljubljana. — Važno za rezervne oficirje. Brigadno poveljstvo v Ljubljani je izdalo sledeče povelje: Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, se imajo udeležiti v uniformi slovesne službe božje v stolni cerkvi Sv. Nikolaja na državni praznik, rojstni dan Nj. Kr. Veličanstva prestolonaslednika Petra dne 6. t. m. j ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba bo- , žja se vrši ta dan ob 9. uri v kapeli belgijske vojašnice pri kateri imajo prisostvovati vsi • rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z ešarpo. i — Za osebe, ki se želijo vseliti v Kanado. ; Ker dela Kanadski1 Generalni Komisarijat v Parizu izseljencem včasih velike težkoče, ker niso v posesti potrebnih listin in ker jim v mnogih slučajih ne izda potrebnega vizuma, tako da pridejo mnogi izseljenci v materijal-ne neprilike ter povzročajo s tem francoskim oblastim sitnosti, ije izdalo francosko notranje ministrstvo obmejnim uradom strog nalog, da se smejo pripuščati na francosko ozemlje prekooceanski izseljenci samo pod sledečimi jx>goji: Vsak izseljenec mora biti v posesti potnega lista, izdanega od pristojnih oblasti države, kateri pripada; voznega listka, veljavnenga od domačega kraja do pristanišča v Kanadi; mora biti zdrav na telesu in duhu; jugoslov. državljani morajo imeti dovoljenje, izdano od enega treh komisarjev za vseljevanje in kolonizacijo, poslujočih v Vancouver, AVinnipec ali Ottava ali pismeno potrdilo, izdano v domačem kraju po akreditiranem zastopniku Canadian Pacific Rail-way ali Canadian National Railway, ki jamči, da bo prizadeti dobil delo v Kanadi. To potrdilo mora bili opremljeno s sliko in podpisom izseljenca. Vsak izseljenec, ki ne bo odgovarjal zgoraj omenjenim predpisom, bo na francoski meji zavrnjen. — Lepoglavski kaznjenci za poplavljence. Kaznjenci Lepoglavske kaznilnice so imeli te dni malo zabavo. Na to zabavo, na katero so povabili proti mali vstopnini tudi prebival-stvo. Kaznjenci so se namenili darovati cisti dobiček te zabave poplavljeneem. Da bi bil ta znesek čim večji, so darovali kaznjenci prostovoljno še od svoje male »plače« po 50 para ali 1 dinar in tako nabrali vsoto 1500 dinarjev, ki so jo poslali potom kaznilniške-ga upravnika dr. Bohačka »Rdečemu križu«. — Po nedolžnem obsojen na dosmrtno ječo. Meseca februarja 1. 1923 je aretiral v bližini Dunaja orožnik Ertl dva fanta, nekega \Veiningerja in nekega Mayerhoferja radi tatvine živil. Med eskorto je bil Ertl z lastnim bajonetom zaklan. Pozneje sta bila obsojena oba fanta radi umora na dosmrtno ječo. Wei-ninger je sicer priznal, da je zabodel orožnika on, obremenil je pa svojega tovariša, češ, da ga je nagovoril k temu on. Mayerho-fer' pa je zatrjeval ves čas, da je popolnoma nedolžen. Te dni je obolel Weininger na smrt. Pred svojo smrtjo je poklical k sebi kaznilničnega ravnatelja ter izpovedal, da je umoril Ertla iz lastnega nagiba ter da je obdolžil svoje tovariša po krivem. O tem svojem priznanju je obvestil pismeno tudi May-erhoferja. Na podlagi tega je prosil Mayer-hofer za obnovo postopanja, toda sodišče je njegovo prošnjo zavrnilo z motivacijo, da se mu \Veiningerjeva izpovedba ne zdi verjetna. Na dosmrtno ječo obsojeni Mayerhofef je pisal nato znanemu dunajskemu odvetniku dr. Pressburgerju, ki je rešil nedavno p> nedolžnem obsojeno gospo Prusclio, obupno prošnjo, da bi se zainteresiral za njegov slučaj. Dr. Pressburger je že storil prve korake. ševiki. Dr- se osveti nad njimi, je zbrala tolpo političnih pristašev obeh spolov ter prirejala ž njimi prave vojne pohode. Helena Semina — tako se imenuje ta ženski harambaša — je imela v Sibiriji več skrivališč, v katere se je v nevarnih trenutkih zatekala. Končno je padla v krvavi borbi težko ranjena v roke boljševikom. — Veliko ratbuijenje radi enega strela. Te dni je povzročil slučajen strel med neko stražo municijskega skladišča blizu Dunaja veliko paniko in zmešnjavo. Inšpekcijski oficir je bil namreč nekoliko »dobre volje«, v temni noči mu je spodrsnilo. Pri tem se mu je sprožila puška. Na straži stoječi vojaki so pričeli vsled tega drug za drugim streljati v zrak, da alarmirajo na ta način, kot je predpisano, stražo. V stražnici je nastala vsled tega velika panika in zmešnjava. — Mesto psa ujel »Bubikopf«. Te dni se je dogodil v Vukovaru nenavaden slučaj. Neka elegantna gospodična z »Bubikopfoms je šla na svojem sprehodu mimo konjederca, ki je lovil pse brez znamk. Vrgel je žico za nekim psom. Mesto psa je pogodil gospodično. Žica se je ovila precej visoko okrog noge elegantne gospodične. Ker se je ovila žica gospodični okrog noge na precej delikatnem mestu, konjederec ni imel poguma rešiti gospodično iz neprijetnega položaja. Med tem se je nabrala večja množica mladih ljudi, ki so pomagali gospodični odstraniti žico. Gospodična je vrgla žico na konjederca ter izginila urnih korakov v bližno ulico. — Nenavaden dar predsedniku Coolidge-u. Poljedelci iz Michigana so poklonili ameriškemu predsedniku Coolindge-u torto, ki je visoka 10 centimetrov ter meri 75 centimetrov v premeru. Torta je težka 30 kilogramov, v njo pa je vpečenih 5000 črešenj. Posebna de-putacija jo je odnesla v Pol Smithe, kjer se nahaja predsednik na letovišču. — Prvi Čeh justificirau v Ameriki. Ameriški listi javljajo, da je bil te dni v Clevelandu juslifieiran Čeh Liska, ki ga je obsodilo porotno sodišče radi uboja na smrt. Prošnje njegovih ameriških rojakov pri guvernerju države Ohio za pomilostitev so bile zaman. Liska je končal svoje življenje na električnem stolu. Njegovemu pogrebu je prisostvovalo črez 30 tisoč oseb. Močni kordoni policije so morali na pokopališču vzdrževati red. Liska je prvi Čeh, ki je bil v Ameriki obsojen na smrt. — Članom Slovenskega planinskega društva. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva poziva vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže II. kongresa Zveze planinskih društev, ki se vrši dne 4. in 5. septembra v Hotelu Zlatorog. Polovična vožnja iz Vseh postaj Slovenije do post. Bistrica—Boh. jezero in nazaj v dneh od 3. do 9. septembra. Iz Hotela Zlatorog se prirede skupni izleti in sicer na Črno prst in v Triglavsko pogorje. Vsled lepega vremena ifha Bohinjsko jezero tudi še ugodno temperaturo, kar onemogoča osvežujočo kopelj. — Ugodnost otrokom aa vstop na Pokrajinsko razstavo od 4. do IB. septembra 1926. Uprava velesejma hoče omogočiti vstop na Pokrajinsko razstavo prav vsem rodbinam vseh slojev. Zato je dovoljen otrokom do 8. leta. v spremstvu starišev prost vstop. Šolska mladina, ki obišče razstavo v skupinah pod vodstvom 6vojega učiteljstva ima 70% popust, torej na vsakega samo Din 3.— vstopnine Ogled te razstave, ki je prva nu&a Pokrajinska v tako velikopotezni zasnovi, bo v mlada srca veselje do dela. Naj ne bo starišev. ki ne 'bi mladini privoščili, da si ogleda to razstavo. Naše požrtvovalno učiteljstvo pa naj mladino opozori na to prireditev tor jo \ skupinah pripelje na ogled. — Radio tatovi. V neki gostilni v Podsu-sedu se je ustavila boljša družba, ki se je pripeljala z avtomobilom iz Zagreba. Ko so »ga imeli že vsi dovelj pod kapo« so plačali račun, sedli v avto in se v dobrem razpoloženju odpeljali v Zagreb. Ko je pospravljal gostilničar drugo jutro posebno sobo je opazil, da ni v sobi radio-aparata, ki je bil pritrjen na neki mizici v sobi za boljše goste*. Ker ni bilo v lej sobi niti prej niti pozneje nikakih gostov in ker je bila »oba si-cer zaklenjena, je bilo gostdn^arju kma u j jasno, kdo je odnesel radio aparat. Policija , e ugotovila številko avtomobila ter jev na-brže že potrkala na vrata uglednih »športnikov«. — Zlatnike v Zlatorog-terpentinovem milu so našli: Helena Kunaver, Ljubljana, Sv. Krištof; Alojzija Poharc, Šmartno pri Ljubljani; Ivana Kozamernik, Kožna dolina; Marija Re-panšek, Duplica pri Kamniku; Marija Kaučič, Sv. Ana pri Tržiču; Marija Borisek, | Sklendrovo pri Zagorju; Marija Nahtigal, ■ Polje pri Toplicah; Alojzija Zupet, hkocijan, < Anton Armiš, Vareje pri Ptuju; Matija Snaj-* dar, Litmerk pri Ormožu; Marija Holz, Nunska Graba pri Ljutomeru; Gertruda Sticn, Zagreb, Paromlinska c. 84; Franjo Forstik, Karlovac; A. Hrebacka, Kobasičari kod Bje-lovara; Stjepaif Živiea, učitelj, Potok kod Popovača; Milka Lipovac, sopr. rav. učit., Cft-1 »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 16-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega. Dnevnika« zanimiv ccuik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal. umor vo pogosti. — Aretirana ruska »Orleanska devica-«. -7 Sovjetskim oblastim se je posrečilo prijeti po večmesečnem iskanju voditeljico razbojniške tolpe, ki si je bila nadela ime »Jeanne d'Are 1 Urala«. Bojevita ženska je pobegnila iz svojega rojstnega kraja Omska pred boij- LJublJana. 1- Rojstni dan Nj. Veličanstva Prestolona slednika Petra dne 6. septembra t. 1..se p slavi v celi državi na svečan način. V * ■• men se vrši tega dne ob 10. uri v.tuk. ■- ... sv. Nikolaja slovesno blagodarenje z molit\a mi za Nj Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico, Nj. Vis. prestolonaslednika in celega kra jeN ke-sa doma. V tukajšnji pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagodarenje ob .. ui 1, evangeljski cerkvi pa o . . 1- Stanovanja *a pravniški kongres. Kongresnih udeležencev je prijavljenih preko ?->00 Po hotelih Je b,1° mogoče osigurati stanovanja samo za 80 oseb. Na skupna prenočišča je doslej spravljenih okrog 4o0 oseb Odštevši domačine ostane se okroglo za nastanitev po sobah. Polovica teh bo nastanjena s pomočjo stanovanjskega odbora tukajšnjega velesejmskega urada, za drugo polovico pa moramo apelirati na uvidevnost 111 požrtvovalnost ljubljanskega meščanstva, da jo sprejme pod stfeho. Ponovno torej naprošamo cenjeno občinstvo, zlasti pa pravniške kroge, da nam odstopi vsako razpoložljivo prenočišče in da ne dopusti, da bi morali udeleženci kongresa nočiti s svojimi soprogami v vagonih na ljubljanskem kolodvoru. — Stalni odbor za kongres pravnikov. 1— Opozarjamo na veliko poletno veselico nar. žel .glasb, društva »Sloge«, ki se vrši danes v Narodnem domu. Pričetek ob 4. uri popoldne. Naj jo nihče ne zamudi. Sodeluje godbeni in pevski odsek. Poleg tega komični prizori, šaljiva pošta, izvolitev najlepšega dekleta in fanta, ki bosta bogato obdarovana, amerikanski zapor in še mnogo drugega zabavnega. Zvečer v dvorani ples. Izborna kuhinja in pristna prvovrstna vina po najnižjih cenah. 1— Promenadni koncert nar. žel. glasbenega društva Sloga se vrši v Zvezdi v nedeljo o. t. m. od 11. do 12. ure. 1— Otvoritveni koncert velike poletne veselice nar. žel. glasb, društva »Sloga« se vrši jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne v Narodnem domu pod taktirko kapelnika g. Bučarja. Spored: 1. Muhvič: Slovenec, Srb, Hrvat, koračnica; 2. Parma: Pozdrav v Gorenjske, valček; 3. Zajc: Čarovnica bosiška, uvertura; 4. Jakel: Potovanje po kranjski deželi, pot-puri; 5. Schubert: Na morju, pesem; 6. Zaključna koračnica. — Pevski zbor, ki ga dirigira zborovodja g. dr. Svetel, zapoje: 1. Dev: Treba ni; 2. Dev: Vigred približa se; 3. Adamič: Oženil se bom; 4. Dobrenič: Humovima ciganima; 5. Adamič: Lucipeter-ban in še druge pesmi slovenskih skladateljev. Program stane 5 Din, vstopnine ni. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah ob vsakem vremenu. Čisti dobiček je namenjen vzdrževanju naraščajske šole glasbenega društva »Sloge<. — Naj nihče ne zamudi te prire- S ditve. Vsak bo preživel tu nekaj veselih uric, za katere mu gotovo ne bo žal. Maribor. ni— Truplo dr. Alfreda Amschla, ki znano, nedavno v Gradcu ponesrečil, je i- o v sredo pripeljano iz Gradca in odpravljeno v Ptuj. — Pokojnik je bil bivši predseduik okrožnega sodišča in državnega pravdništva v Mariboru. m— Umetniška razstava Cotič. Kos in Me-žana se preloži vsled tehničnih težkoč na 24. oktobra. m— Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru se preseli s 1. januarjem 1927 v hišo velikega županstva na vogalu Gosposke in Krekove ulice, ki je bila prvotno namenjena za veliko županijo in ki jo je država tudi v te svrhe kupila. V hišo na Slomškovem trgu, kjer je sedaj nastanjeno fin. ravnateljstvo in ki je last mestne občine, se po izpraznitvi vselijo mestni uradi kot: knjigovodstvo, tržno nadzorstvo, fizikat ter stavbeni urad. Mestno hišo je imela sedaj v najemu država / pogodba, ki poteče 1. januarja 1927, pa ni bila podaljšana. — Kam se bodo vselile stranke, ki stanujejo sedaj v poslopju, kamor se preseli finančno ravnateljstvo, ni znano. Dolžnost merodajnih faktorjev pa je, da se jim preskrbi streha. m Naknadni pregled letnikov 1901—>> se bo vrsu v soboto 4. t. m. v prostorih vojnega okruga v Mariboru. in— Narodno gledališče v Mariboru. Nova sezona se prične 2. oktobra. Prva vprizoritev bo Zupančičeva »Veronika Deseniška« v reži ii liublj. režiserja g. Šesta. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. Na P>’0granm so tudi: Nestroyevi »Ptiči« m opera »Bajaazo« m- Zgradba nove deške meščanske n osnovne šole v Mariboru odložen« . . sklenila mestna občina, bi se moralo n l krajšem času pričeti z zgradbo nove mesim šole, ki bi stala na vogalu-Smoletove in Valvazorjeve ulice in ki je preračunjena na šest milijonov dinarjev. V prvi vrsti bi služil ta novi zavod otrokom iz Studenca pri Mariboru in iz Pobrežja. Poslopje bi moralo biti že pred zimo pod streho. Zalibog pa se je zgradba odložila. Preje je bilo sklenjeno, da prispeva k zgradbi tudi okrajni zastop mariborski poldrug milijon dinarjev. Veliko županstvo pa tega izdatka ni odobrilo. Vsled tega 7. zgradbo vsaj začasno ne bo nič. Mestna občina pa ima za svoje otroke itak dovolj prostorov. Pozabiti pa se ne sme, da k tej zgradbi ne bi prispevali prav nič občini Studenci in Pobrežje. Mestna občina mariborski! je Sklenila, da s pričetkom novega Šolskega .leta ne sprejme več otrok iz omenjenih ob- "m— Kolesarska dirka. Društvo >Perun- ' Slov, Bistrici je priredilo na progi Slov. Bistrica—Konjice dirko. Proga men 47 km. I 1-venstvo je odnesel g. 1. Žuraj. PRIČETEK ŠOL. Trirazredna trgovska gremijalna šola ' Kranju Upraviteljevo vpisuje novince in dosedanje učenke in učence v nedeljo dne o. septembra od 9. do 12. ure v osnovnošolskem ■poslopju (I. nadstr.). Novinci prineso s seboj odpustnico, dosedanji učenci (ke) zadnjo izpričevalo. Redni pouk lirično v četrtek, 9. sept- ob 8. uri. Vnanji učenei(ke), "j^vlco rahljajo za obisk šole železnico, inVJ*tvo. do dijaških vozovnic. — ^Prf.yl loht v Ce- Državna dvorazrodtia ^®?££cev in gojenk lju. Naknadno vpisovanje »£niz zadevne objave na Njih spored lepr06nje za učne knjige dz pod-uradm 'je oddati do pomieljka, dne 13. po,?fJfr« 1926 do 12. ure. V torek, 14. septembra t. 1. je ob pol 9. uri otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi. Nato se zberejo gojenci in gojenko v svojih razredih, kjer se jim objavi in razloži šoteki m disciplinarni red. — Ravnateljstvo. . r. Pokrajinska razstava »Ljubljana POKRAJINSKA RAZSTAVA OD 4. DO 13. SEPTEMBRA 192G »Ljubljana v jeseni« kot specifično sloven-sko-pokraj inska razstava naj podaja sliko naše domače civilizacije in pa deloma kulture. Ta ipokrajinAa revija naj prikaže plodove slovenskega dela, ne samo dela industrijal-ca, obrtnika in trgovca, ampak delo slovenske pokrajine sploh. »Ljubljana v jeseni«; naj prikaže eno, kar je samoniklega pri nas, kar je vzrastlo na naših tleh, kar se je p-ri nas razvijalo, zboljševalo in procvelo. Ce so nasi proisluli velesejmi manifestacija naše industrijske in obrtniške marljivosti in iznajdljivosti in dokaz gibčnosti našega trgovca, če so 'velesejmi izraz ekspanzije naše industrije in obrti v druge dele naše širje domovine in inozemstva, potem naj služi jesenska Pokrajinska razstava naši ožji domovini v bodrilo, oduševljenje in pouk. Dolžnost vsakega Slovenca ročnega in duševnega delavca mladega in starega je, da poseti razstavo, ki je prirejena s tolikšno ljubeznijo, ki bo vsakomur vzbudila samozavest v slovensko marljivost in inteligenco. Razstava je nameščena na ljubljanskem velesejmu in obsega 40.000 m2. Kmctijjska razstava obsega strokovni poučni. oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vina in dne 5. septembra razstavo plemenski konj. S Vrtnarska razstava prikazuje delo naj-veSjih ljubljanskih umetnih in trgovskih vrtnarjev. Paviljon, ki obsega čez 1000 m2 prostora, je izpremenjen v krasen eksotičen vrt. Umetniška l-azstava je topol prvič zbrala vse slovenske upodabljajoče umetnike rpod en krov. 45 razstavljalcev umetnikov se bo kosalo za priznanja z žez 500 deli v olju, temperi, pastelu, akvarelu,-risbi, grafiki, silhueti, mavcu, kamnu, bronu, lesu. ■Priznano dobro organizirana Higijenska razstava je popolnoma preurejena in bo gotovo vzbujala največje zanimanje. ^ V posebnih paviljonih so nameščeni avtomobili, Radio razstava, ki jo je priredil Ljubljanski Radio .kluib in industrijski proizvodi. One 5. septembra se vrši na velesejinskem prostoru razstava plemenskih konj, kjer so zastopani najlepši žrebci, kobile z žrebeti, zaskočene kobile in dve do triletne žrebice. 8. in 9. septembra pa se vrši mednarodna razstava ipsov vseh pasem, ki jo priredi Jugoslovanski kinološki savez. Pokrajinsko razstavo, ki se vrši pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja, bo pose-tilo gotovo veliko število posetnikov iz cele države. Sprejeli jih bomo s pristno slovensko gostoljubnostjo in željo, da odidej-o z vtisom, da živi tu sicer najmanjše naših bratskih plemen, ki pa ima po svoji resnosti in delavnosti pravico, da se ga vpošteva in ceni kol jednakovrednega našim južnim bratom Srbom in Hrvatom. REKLAMA NA POKRAJINSKI RAZSTAVI »T.|uit>ijuna v jesenit od 4. do 18. septembra 1926. Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu v katerem razstavljajo. Že reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se plača samo ena desetina normalne takse, to je Din 15.— za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča. Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna in se dobe informacije v uradu velesejma. V okviru razstave bo .prirejena'cehi vrsta špecijalnih razstav, ki bodo privabila veliko število iiReresentov za najrazličnejše stroke irospodarstva in športa. Zato bo ta vrsta reki rvme zelo uspešna. O ZLOŽBI ALI KOMASACIJI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ . (K načrtu o zložbi v Turiški wisi razstav-ljenenn na Kmetijski poučni razstavi v Ljubljani.) 1. Razkusanost kmečke zemlje. Mislim, da se je po malem že vsak kmetovale« moral često naučiti, da aiajde na , zemljiški mapi vsa svoja zemljišča. Mnogo- | krat mu mora še pomagati bolj izvežbani sosed ali včasih celo zemljemerec. Vzrok temu | je strašna razkosanost kmečke zemlje, ki jo | neprijetno občuti naš kmetovalec v vseh po-j ležajih njenega obdelovanja. Spomladi sam i ne ve, katero izmed številnih po vsej občini j raztresenih parcel bi najpreje izoral, na to je treba še gnoja zapeljati, ono, na katero ) more le preko sosedove njive, bo moral pred j vsemi drugimi obse jati, ker mu pozneje sosed ne dovoli prehoda in prevoza. Jeseni zopet ne more vsemu kaj. Premalo ima vprežne živine in vozov, da bi mogel od povsod hitro in pravočasno speljati pridelke domov. Ena njiva mu je dala dva in pol voza pridelka, druga pa od prve celo uro oddaljena pa 1 in pol voza istega pridelka, »tako da mora opraviti 5 voženj, dočim hi zadostovale 4 vožnje, če bi bile obe njive v enem kosu. Isto je pri oranju. Njivo, veliko en oral, iz-orjeŠ lahko v eneim dnevu, za tri raztresene parcele po tretjino orala pa rabiš poldrugi dan, ker prvi dan opraviš sicer na dveh to delo, a ti nedostaje časa še za tretjo, ako-ravno moraš predčasno domov. Kolika potrata dragocenega časa, pa 'tudi kolika potrata rodovitne zemlje, kajti vsaka teh številnih parcel ima svoje dovozne poti, svojo mejo in mejne brazde, ki ostanejo neobdelane in ^neplodne. In še ne veš povsod točno za svoje meje, ker ni mogoče stavili od dolgih in vijugastih mejah na vseh točkah vidne mejnike. Posledica so mejni spori in pravde, prepir in sovraštvo. Brezštevilna poljska pota so zanemarjena, da se ti kvari orodje in živina. Odvajalnih jarkov sploh ni ali pa so nepravilno položeni, ker jih dela vsak po svoji glavi, mesto da bi 'bili prirejeni po enotnem načrtu. Večinoma so pa čisto opuščeni, ker si sosedje med seboj nasprotujejo; dočim hoče le-ta, da bi redno čistil jarek, mu sosed ne dovoli odtoika preko svojega sveta. Na uporabo strojev z ozirom na majhno ploskev posameznih parcel niti misliti ni. Tudi gojenje z umetnimi gnojili in pa boj proti živalskim in rastlinskim škodljivcem sta otež-koeena, •če ne celo onemogočena. Vse te nedostatke je mogoče odpraviti z zložbo ali komasacijo. 2. Bistvo zložbe kmetijskih zemljišč. Kaj je zložba ali komasacija? Zložba obstoja v lem, da se kmetijska zemljišča cele, občine ali pa tudi samo po naravnih mejah vse zaključeni del istih zložijo, t.-j. da se jih 'fimtvtra za eno celoto brez ozira na dosedanje lastnike ter da se nato po zakonitih predpisih na novo porazdelijo tako, da dobi vsak posamezni posestnik mesto brezštevilnih majhnih parcel le nekaj primerno velikih ill lahkodostopnih kosov. ,Pri teni se na novo uredijo pota in jarki. Vsak posestnik rpo-ra dobiti zopet taka zemljišča, da lahko prideluje na njih vse tiste pridelke, ki jih je prideloval prej po svojih raznih parcelah, t. j. ravno toliko žitaric, okopavin, krme itd. /. 1 ožfn 1 kani nvomjo imeti isto vrednost kakor parcele pred zložbo in srednjo odd_a!je-nost od doma. Izvzeti od zložbe so vrtovi", .sadovnjaki, vinogradi, stavbišča in obzidana zemljišča, nasadi hmelja, ki obstoje več nego tri leta in so večja od pol hektarja, dalje jame za gramoz, pesek in ilovico 'ter skladišča (n. pr. lesa). Taka zemljišča se smejo privzeti v zložbo le z izredno privolitvijo lastnika. . x Nvadno dobi vsak posestnik cini največ svojih starih zemljišč ali vsaj dele istih na-zjij. sploh se pri zasnovi zložbenega načrta po možnosti upoštevajo želje posameznih udeležencev. Povodom zložbe je najlažje izvesti obsežnejša melioracijska dela, kakor n. pr. osuševalne in namakalne naprave, za kar dobivajo udeležencu tudi drž. podpore. 3. Uradni postopek pri zložbi. Za izvrševanje zložb ali komasacij so postavljena posebna »agrarna oblastva«: v prvi Stopinji oblastna komisarja za agrarne operacije'v Ljubljani in v Mariboru, a v drugi stopinji Pokrajinska komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Vsak oblastni agrarni komisar ima prid.eljen agiarno-telinični oddelek, obstoječ iz 'kmetijskih strokovnjakov in agrarnih zemljemercev, ki izvršuje vsa ' tehnična in strokovna dela. Komisija za ' v jeseni". j agrarne operacije pa obstoja iz velikega žu-I patia kot predsednika, posebnega referenta in 4 članov višjega deželnega sodišča ter i kmetijskih, gozdarskih in zemljemerskih j strokovnih svetovalcev, j 'Prošnja za zložbo se vlaga pismeno ali pa I ustno na zapisnik pri oblastnem komisarju i za agrarne operacije. Dolžna pa so spreje-I mati lake prošnje na zapisnik tudi srezka j poglavarstva, okrajni in občinski odbori ter | notarji. Prošnjo mora podpisati najmanj j tretjina lastnikov, ki pa morajo plačevati ! vsaj polovico vsega zemljiškega davka od za ! zložbo v poštev prihajajočega sveia, ali pa ! polovica lastnikov zložbenega sveta brez ozi-I ra sna velikost posestva lin davke. Zakon ho-I če s tem omogočiti zložbe pametnejšim, na-! prednejšim kmetovalcem tudi proti volji na-I sprotujočih starokopitnih posestnikov in zga-! garjev, kakršnih nikjer ne manjka, i 'Na podlagi 'take prošnje odredi agrarni i komisar obravnavo na licu mesta, da ugoto-| vi obseg in udeležence ter vse druge podat-| ke za zložbeni postopek. Slednji se vrši s ’r sodelovanjem udeleženih posestnikov, ki v to i s v iii o izvolijo iz svoje srede poseben odbor t 4—12 članov. Ta odbor je sosvet agrarnega komisarja in podaja svoje mišljenje in predloge osobito v gospodarskih vprašanjih na primer glede načina ocenitve sveta, o napravi nov,ih potov, jarkov in drugih skupnih naprav, o zasnovi zložbenega načrta, o pričetku obdelovanja po novem načinu itd. Preko utemeljenih predlogov odbora naravno ne more iti noben agrarni komisar. Zato je prazna bojazen naših kmetovalcev, da se zložba izvršuje brez njih ali celo proti njihovim željam. Nadaljni potek zložbenega postofpka delimo v tri dele: 1. Cenitev zložbenih zemljišč. (Zemljišča se zlagajo po vrednosti in dobroti na podlagi cenitve in ne po ploskvi. Tozadevni naris in seznam posestnega stanu se razpoloži skozi 14 dni pri pristojnem županstvu na vpogled udeležencem, ki imajo proti cenitvi pravico do pritožbe na .Komisijo za agrarne operaci-ie Obenem zasliši komisar udeležence glede njih želja po dodelitvi novih pripadajočih jim oddelil.) 2. Naprava zlozbenega načrta z osnutkom novih potov, zboljševalnih in drugih skupnih naprav. (Tudi zložbeni načrt se z vsemi pripomočki (računi, seznami itd.) vred razpoloži pri županstvu in to objavi na občinski deski in v Uradnem listu ter naznani vsem udeležencem. Agrarni komisar pa mora določen dan sam pojasnjevati zložbeni načrt na licu mesta. Proti zložbenemu načrtu ima vsak kdor se čuti prikrajšanega, P"1®*® na Pokraj. komisijo za agrarne operacije.) 8 Obmejitev in zakoličenje novih oddelil v naravi in primerne odredbe radi prevzema istih v posest in last po novih lastnikih. Zaključi se zložbeni postopek s tem, da oskrbi agrarni komisar uradoma v zemljiškoknjižnem in davčnem katastru ureditev novega posestnega stanja. Koliko časa traja la'k zložbeni postopek? Ce občina ni prevelika (do 1000 ha) in ni preveč udeležencev (do 250) in če ni posebnih zaprek, je mogoče izvršili zložbo tako, da drugo leto po vloženi prošnji na jesen (pred ozimno setvijo) že lahko prevzamejo udeleženci svoja nova oddelila v obdelovanje. (»lede stroškov je treba povdariti, da po v Sloveniji veljavnih zakonih plačajo udeleženci samo zemljemerske stroške, ki so razmeroma majhni. Vse druge stroške za obravnave itd. nosi država. Tudi so vse (prošnje in vloge, vsi zapisniki, vse listine in izjave koleka (taikse) proste. Končno se brezplačno, uredita tudi zemljiška knjiga in kataster. Tako sem podal v glavnih obrisih vse, kar morajo vedeti o zložbi naši kmetovalci. Želeti je le, da bi se .tudi pri nas začela izvajati ta moderna ureditev zemljiške posesti v večjem obsegu. Lansko leto se je izvršila zložba v občini Oolavabuka (srez Slovenj-grajski), letos pa se izvršuje komasacija v sosedni Turiški vasi, dokaz, da vzgledi vlečejo. Načrt te zložbe v povečanem merilu je razstavljen na sedanji kmetijski poučni razstavi v Ljubljani. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 3. septembra 1920. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 194, zaklj. 194; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. BORZE. Zagreb, 3. septembra. Devize: Ne\vyork ček 50.465—56.705, London izplačilo 274.95 do 276.15, Pariz izplačilo 169—0, Praga ček 167.637—168.637, Curih izplačilo 1094—1098, ček isto, Berlin izplačilo 1349—1353, Dunaj ček 798.75—802.75, Milan izplačilo 202.9 do 204.1. Curih, 3. septembra. Beograd 9.1275, Berlin 123.275, Newyork 517.75, London 25.14125, Pariz 15.30. Praga 15.35, Milan 18.8625, Dunaj 73.1375, Berlin 123.275, Bukarešta 2.60, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007245. Šport. SK Ilirija, tenis-sekcija, priredi na svojih tennis-igriščih pod Cekinovim gradom dne 8., 11. in 12. septembra t. 1. 5. pokrajinski tennis-turnir za prvenstvo Slovenije. Začetek turnirja dne 8. septembra ob 8. uri. Dnevna vstopnina 5 Din. Kolesarske dirke društva »Sava< se vršijo v nedeljo 5. I. ni. popoldan na progi šiška— Kranj—Tržič in obratno. Zvečer srečkanje za 10 dobitkov. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo v šiško. 1. Glavna skupina s težkimi kolesi za prvenstvo društva Šiška—Tržič in obratno; prvo darilo diploma in pokal svetovne tovarne »Torpedo« kateri priredi v last prvega dirkača pni dvakratno zaporednim ali trikratno v presledkih. 2. Skupina z lahkimi kolesi. 3. Dirka kolesarskega društva »Zarja«. 4. Dirka kolesarskega društva »Sora«. 5. Dirka novincev. 6. 1-Tirka senijorjev od 45 let naprej. 7. Dirlca senijorjev od 35 do 45 let. 8. Damska dirka zvezjiih društev. 9. Invalidska dirka zveznih društev. Start in cilj pri km 2 pri gostilni Kos v Zg. šišlki. švicarska mojstrstva v težki atletiki, ki so se vršila v Ženevi, so prinesla nove švicarske rekorde in nov svetovni rekord. V lahki srednji teži je potegnil Aeschmann oboje-ročno 102.5 kg, Eichholzer jpa z levico 80 kg, oba uspeha švicarska rekorda. V težiti teži je zboljšal Iliinemberger v obojeročnem potegu dosedanji švicarski rekord Lanconda od 105 kg na 107.5 kg. Slednjič je Aescihmann postavil nov svetovni rekord s tem, da je v petoboju dosegel 500 kg. V clistančni vožnji Pariz—Saint Etienne (037 km) je zmagal Belgijec Van Hyfte v 21:11:32. Njegov rojak Devaele je bil v 21:16:49 drugi, in šele za njim je prišel na cilj prvi francoski vozač N or m and v 22:11:41. Ravno tako je zmagal v vožfiji okolu Gham-pagne na 300 kim od 69 konkurentov Belgijec Delbeque v 10:25:35 pred Luksemburžanom Frantzom ki je rabil 10:35:28. — Nepričakovano pa je bil poražen v vožnji okolu Toskane italijanski vozač Girardengo, ki ga je potolkel Binda v 11:56. Girardengo je prišel 7 minut kasnje kot drugi na cilj in je potolkel v finalu Piemontesija, Brunera in Ne-grkiija. Nemški bokser Breitenstraeter je knoch-out potolkel v 3. rundi Fred Younga. Izborni uspehi enonogih plavačev. Preplava nje Kanala po Ederlovi, Corsonovi in Vier-kotterju vzbujajo v6eobče občudovanje, toda te uspehe so dosegli ljudje v polni posesti fizičnih moči. Sedaj sta pa dva enonoga plava-ča dosegla naravnost fenomenalen uspeh. Tako je preplaval dunajski kava mar Oton Pollak, ki je zgubil v vojski levo nogo, miilstad-sko jezero samo z rokami, ker je pač moral rabiti mogo za vzdrževanje ravnovesja. Ko je pristal, mu je mnogošlevilno občinstvo priredilo burne ovacije. — V Budapešti pa si je priboril Oger Halassy med 70 konkurenti rečno mojstrstvo na 9 km; prišel je namreč na cilj 150 m pred drugim zmagovalcem, kjer ga je burno pozdravila množica. Njegov oče je. jokal od veselja, ko je dojel svojega sina, ki si je kot invalid priboril tako odličen uspeh. Rudyard Kipling: 33 Knjiga o džungli. Nag pa je imel svoje misli in je pozoruo gledal v travo za iiiki-tikijem, če hi opazil tam kako.gibanje. Dobro je vedel, da je mongus na vrtu pomenil prej ali slej smrt zanj in njegovo družino; hotel je napasti Riki-tikija neopreznega. V ta namen je nekoliko povesil glavo in jo sklonil v stran. Le pogovoriva se,« je dejal. »Ti ješ jajca. Zakaj tie hi jaz jedel ptičev?« Za teboj! Ozri se nazaj! je zapel Darzee. Riki-tiki je bil preoprezen, da bi z zijanjem tratil čas. Poskočil je v zrak, kolikor je -mogel visoko, in v tistem hipu je tik pod njim švignila mimo glava Na-gaine, Nagove zločeste žene. Med razgovorom se je priplazila za njega, da ga pokonča. Slišal jo je, kako je divje siknila, ko je zgrešila udarec. Riki-tiki ji je padel skoraj na hrbet in da bi bil star, izkušen, bi bil vedel, da je bil bas takrat pravi čas, da ji z enim vgrizljajem zlomi hrbet; toda imel je strah pred drugim silnim udarcem naočarke. Vgriznil je pač, a ne dovolj dobro, odskočil od švigajočega repa in popustil Naga i no razgrizeno in srdito. »Hudobni, hudobni Darzee!« je siknil Nag in se /agnal proti gnezdu v trnjevem grmu, kolikor je mogel visoko; toda Darzee ga je bil naredil v taki višini, da nobena kača ni mogla do njega, in gnezdo se je samo zazibalo. — Riki-tiki je čutil, da mu postajajo oči rdeče in vroče (kadar se mongusu oči pordeče, je znamenje, da je jezen). Sedel je na rep in zadnje noge, se oziral okoli sebe in kričal od jeze. Toda Nag in Nagaiua sta bila izginila v travo. Kadar kača zgreši svoj udarec, ne zine nikoli besedice niti ne pokaže drugače, kaj namerava storiti zatem. Riki-tikija ni bila volja iti za njima, ker ni bil gotov, če l>i se mogel meriti z dvema kačama naenkrat. Tako je odstopical do peščene poti blizu hiše in je sedel, da razmišlja o celem dogodku. Ako prebiraš stare knjige o naravoslovju,* boš našel v njih, da mongus, ki ga kača v boju piči. hitro zbeži in poje neke rastline, ki ga ozdravijo. To ni resnica. Zmaga je stvar hitrosti očesa in hitrosti nog — gre za udarec kače zoper %iongusov skok — in ker nobeno oko ne more slediti hitremu gibanju kači ne glave, kadar udari, je stvar še bolj čudovita kot vsako čarobno zelišče. Riki-tiki se je zavedal, da je bil še mlad, in zaradi tega je bil še bolj zadovoljen ob misli, da se je znal izogniti udarcu od zadaj. Ta zavest ga je navdajala z zaupanjem v samega sebe, in ko.je po stezi pritekel Tedy, je bil Riki-tiki- pripravljen,"da se da božati. V trenutku pa, ko se je Tedy sklanjal, se je v prahu nekaj zganilo in droben glasek je siknil: »Pazi se! Jaz sem smrt!« Bil je Karait, majhna prašna rjava kača, ki rada polega po prašnih tleh; njegov vgrizljaj je prav tako nevaren kot naočarkin. Majhen je pa tako, da nihče ne misli nanj in zaradi tega povzroči toliko več zla ljudem. * Kiki-tikiju so se iznova pordečile oči in odplesal je h Karaitn z onim zibajočim, majajočim se gibanjem, I'i ga je bil podedoval po svoji rodovini. To gibanje ,je videti silno šegavo, a je tako popolno uravnovešeno, da more žival odskočiti v vsako smer, kamor se ji ;:ljubi; v boju s kačami je t ovelike koristi. Da bi bil Riki-tiki vsaj vedel, da se je spustil v vse bolj nevaren pesel kakor je boj z Nagoni! Karait je namreč tako majhen in se zna tako urno sukati, da bi pri drugem udarcu gotovo zadel Riki-tikija v oči.ali ustnice, ako bi ga ta ne zagrabil tik za glavo. A Riki-tiki tega ni vedel; oči so mu bile vse rdeče, zibal se je naprej in nazaj in prežal, kje bi mogel dobro zagrabiti nasprotnika. Karait je iznenada udaril. Riki je odskočil .v stran in poskusil iznova naskočiti; toda zločesta majhna prašna rjava glava mu je švignila tik mimo rame, tako da je moral poskočili čez kačo, ki mu je bila takoj zopet za petami. Tedaj je zavpil Tedy proti hiši: Ej, glejte! Naš mongus ubija kačo!« Tedyje*a mati je zakričala od strahu, njegov oče pa je stekel s palico v roki iz hiše; p redno pa je pritekel, je bil Karait udaril predaleč; Riki-tiki je poskočil, skočil kači na hrbet, povesil glavo globoko med sprednje noge, ugriznil kačo v hrbet in se odvalil. Ta vgriz je ohromel Karaita in Riki-tiki ga jc> bas hotel pojesti pričenši pri repu, kakor je navada njegove rodovine, kar se je spomnil, da naredi poln želodec mongusa počasnega in da mora ostati vitek, če je hotel imeti vso moč in vso hitrost pripravljeno za vse. NARODNI DNEVNIK, 4. septembra 1 KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM registiovana zadruga z neomejeno zaveza V LJUBLJANI Tavč rjeva (Sodna) ul. 1, prtlicja VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obresto vanju. — ČEKOVNI PROMET, NAKAZILA. - INKASO. - - - Račun poStna hranilnica St. 14.257. — Brzojavke „KMETSKIDOM“ - - POSOJILA NA VKNJIŽBO, proii poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — KREDITI v tekočem računu. — ESKONT MENIC. -- BLGSAiKišKE URE: od 8. 12 dopoldne in od 3.—4‘/s popoldne. - - pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000,000 strojev v prometu in rabi. ^£&$fopnilc LlID. BARAGA, Ljubljana Selenburoova ul. 6. — Teiefon 980. UNDERWOOD Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino izraža obraz gospodinje katera uporablja za namakanje perila TRI in ^a izpiranje »Zlatorog« ter-pentinovo milo. TRI je produkt nalte, zato tudi naj finejšemu perilu popolnoma neškodljiv! Tri razkroji sam od sebe vso nesnago ter se ne uporablja samo za namakanje perila, nego tudi I pomivanje kuhinjske posode, slekla, čiščenje podov, parke-tov itd. J »Zlatorog« terpentinovo milo ie simbol neprekosljive kakovosti in čistosti. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila. Čevlji znamke ,,MARA." so ročno trpežno delo najnovejše oblike in iz najboljšega blaga se dobijo lf 1 v promenadne, bele ln barvaste, <31 ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznlce, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri S Tri in »Zlatorog« terpentine vini milem oprano perilo je lepše kot novo, bleščečebelo in ima prijeten vonj! JOSIP PETELMC-U LJUBLJANA ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, inTWiCf!nrns! MODROCE iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, o to man e, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7 Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111-pod j vi neko trgovina«. CAHHSKO POSHtKDNlŠKI IM ŽP*®1, CIJSKl BUSKAU ( LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 4t ■ulov bmolavkmi .OBOM*. Telefon Int. st. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. OJbsvljs vss v te stroko spadajoče posle najhitreje In pod ku-lantnimi pogoJL ^ Saslopnlki drukbe spnlnth vo* S. O. N. asa trtupresne poSIlJlce. TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 352. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. Knjigovodja- korespondent popolnoma e a m o s t o -j e n delavec, bikmeist, z znan jem slov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, /strojepisja, 10 - letno prakso išče prinerno službo. Ponudbe na upravo lista pod »Nastop takoj«. Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1—. Naročajte , Narod. Dnevnik1 Proda se pe ugodni ceni dal-nogled »Trider« tvrdke Zeise, kateri poveča šestkrat. Naslov pove uprava Mata- Na dobro domačo hrano se »prejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata St. I. Stekleno ■treino opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. ^■,r-vM^„^l.r->l.r-.IIOIICDIlC3IIQtlOIIOIIC3IIOIIOij. Uprava ..Narodnega Dnevnika prodaja . makulaturni PaPir k0 Din 4*30. Iv. Brunčii & Fr. Rebernik pleskarja In ličarja • Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno ! Cene zmerne 1 Ljubljani Andr«) Sever. IsdajatelJ ln odgovorni »rednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR