Ta je svojevrstna in bogata. O tem nam priča zlasti edinstvena zbirka muzikalnih instrumentov v domačem muzeju. Ptuj je poznal v preteklih sto letjih prav bogato glasbeno življenje in v Ptuju so slovenski rodoljubi v zadnjih desetletjih preteklega stoletja osnovali znamenito Slovensko pevsko dru štvo, ki je obsegalo tako rekoč ves slovenski štajer in ki je tako uspešno delovalo na polju narodne pro- buje in pevske kulture. V poznem srednjem veku in v začetku novega veka so v Ptuju gospodovali solnograški nadškof]e, ki so cesto tudi tukaj skozi delj časa bivali. Cerkveno življenje se je vsled tega uspešno razvijalo. Omeniti sta zlasti minoritski in dominikanski samostan. Ptuj ski muzej shranjuje iz te dobe dva pergamenta s ko ralnimi notami. (Popis v ČZN 1933.) Izza dobe po reformaciji in pogubonosnem požaru shranjuje mi- KRONIKA noritski samostan psalterij in antifonarij iz 17. sto letja. O razvitem cerkveno - muzikulneni življenju nam pričajo orgle, od katerih najdem pri nas najstarejše iz 17. stoletja. V gradu Borlu pri Ptuju se nahajajo orgle iz prve polovice tega stoletja in ki so še ohra njene v prvotni obliki. So brez pedala (positiv) in imajo že klinast meh. Obseg tastature je F—c;!. Re gistri so: principal 8', kvinta 5 '/J, oktava 4', flavta 8' in 16'. Intonacija je za celi ton višja kot je danes običajno (tako zvani zborov ton). Omara je arhitek tonsko skrbno izdelana, s krilnimi vrati. (Slika 1.) Potrebno bi bilo, da bi prišle orgle v kak muzej, oso- bito danes, ko je grad vedno v prodaji. V cerkvi Sv. Roka pri Ptuju najdemo izza druge polovice 17. stol. orgle, katerih omara predstavlja po sebno umetniško vrednost. (Sliki 2 in 3.) 171 IZ PTUJSKE GLASBENE PRETEKLOSTI HINKO DRUZOVIČ Slika 1 Foto: Weingerl Slika 2 Foto: dr. Stele Iz ptujske proštijske cerkve so prenesljive orgle (portativ) z letnico 1729. in ki se nahajajo v mari borskem muzeju. Meh je na vzglavju in dva registra sta kovinasta (8\ 4') in dva lesena (8', 4') ter krita. (Slika 4.) Nazorno sliko o muzikalnem življenju dobimo, če si zbirko instrumentov v muzeju natančneje ogledamo. Najdemo tukaj instrumente vseh dob in vrst, kakor tudi slike, ki nam nekaj o tem povedo. Na oljnati sliki, ki predstavlja pot na Kalvarijo, vidimo biriča v vlogi muzikanta, z instrumenti, ki so bili v rabi v 15. in 16. stol. Birič piska na žvegljo in udarja ob enem na bobnič. Na sliki 5. vidimo izrez iz te podobe. Instrumentalna zbirka je obsežna in vsebuje pihala, brenkala, godala in tolkala. V tej obliki in v tem obsegu je edinstvena in največja v naši državi ter za služi pozornost zlasti zastran glasbenih krogov. Slika 6. nam predočuje pihala. Pod št. 6. vidimo alpski rog. Bilo je to primitivno, staro pihalo, ovito z lubjem. Rabili so ga pastirji v Alpah v svrho signa liziranja. Zvok je bil močan in slišalo se ga je daleč. Ustnik je bil kotlinast in instrument ni imel lukenj za prijemanje. Št. 2. Isti instrument, pa vpognjen. Je to praoblika fagota, št. 3. Ruski fagot (serpent - fagot) z nastav kom, kakor kaka pozavna, pa s fagotovim ustnikom, št. 4. Fagot starejše oblike, kvintni ali tenorski fagot 172 (fagotino). Bil je za kvinto višje uglašen nego običajni fagot. št. 5. Oboa. št. 6. Oboe da caccia, je slična angleškemu rogu, s hruškastim zvočnikom, št. 7. Dude, prej kedaj udomačene v naših krajih, št. 8. Klarineta starejše konstrukcije, št. 9. Base t ni rog, kateremu tukaj manjka spodnji del (zvočnik). Ustnik je ne pravilno obrnjen. Bila je to neka vrsta bas-klarinete, ki je bila priljubljena v 18. st. št. 10 in 11. Ustni flavti (Schnabelflote, Langflote) ali žverglji. V 15.—17. st. so se take gradile v raznih velikostih in oblikah, žverglji se je rad pridružil boben ali kako brenkalo (glej si. 5). št. 12. Poprečna flavta (flauto traverso, Querflote), ki je tukaj v obliki palice, pri kateri je bilo treba odviti ročaj, če se je hotelo igrati. Instru menti te vrste so bili priljubljeni v 18. st., v rokoko dobi. Gradili so se v raznih velikostih in tudi v Ma riboru in v Ptuju so nam znani izdelovatelji flavt. Bil je to v Ptuju neki Pohm, čigar izdelek se nahaja v mariborskem muzeju. Št. 13. Vrč z vdelanim trobi lom v svrho signaliziranja. Vrč igrača, ki je tudi dokaz cveteče lončarske obrti. št. 14. Domače orgle iz 19. st. Imajo samo lesene piščali, ki so pa v ležečem položaju. Mariborski izdelek. Slika 7. Zbirka brenkal. št. 1. Harfa (Hackenharfe). V 17. in 18. stoletju je bila razširjena, zlasti še v domači glasbi. Potujoči muzikantje pa so kaj radi na njo brenkali. št. 2. Citre so bile v naših krajih dobro znane, kakor vobče v alpskih deželah, šuman pravi (»Die Slovvenen«, str. 17), da j? mladina kaj rada zaplesala k citram. št. 3. Cimbal (oprekle), novejše izdelave, z ubiralnimi kaveljčki na obeh krakih, s katerimi se tonska višina lahko dvigne za polton. št. 4. Cimbal, starejšega, domačega izdelka. Pri teh instrumentih so se strune udarjale z dvema tolka- čema. Pri nas se najde ta instrument danes še v Prekmurju, kjer so znani še tu in tam kaki izdelo- Slika 3 Foto: dr. Stele KRONIKA vatelji tega glasbila. Cimbal is t, basist in kak pihalist ali violinist so tvarjali muzikantsko družbo, ki je nastopala pri raznih veselih prilikah, št. 5. Vmesna oblika med citrami in cimbalom je bila cistola, ki ima tukaj obliko skrinjice in je napeta s strunami na obeh straneh. Igrala se je s prsti. št. 6. Citre na lok so poznejšega izvora in se uporabljajo še danes. št. 7. Tamburica, ki je prišla sem gotovo iz hrvatskega Za gorja. V zagrebškem etnografskem muzeju se najdejo slične oblike, št. 8. Spinet iz 18. st. Je to predhodnik našega klavirja s kladvici. Oblika je prečna. Slika 8. Zbirka godal. št. 1. Kvinton, je prednik naše violine, pa v manjši obliki. Št. 2. Viola (viola di brac- ciaj. Pri godalih so bile v 17. in 18. st. priljubljene umetniške rezbarije na glavi, s katerimi so izdelova- telji kazali svojo umetnost. Izdelovavli so te dele po sebni mojstri. Št. 3. Viola d'amour, s 7 strunami, pod katerimi se nahajajo še enakoštevilne jeklene strune, ki ojačujejo ton (resonančne strune). Bil je to pri ljubljen solo-instrument v 18. st. št. 4. Violon (kon trabas) s tremi strunami, kot polovičen instrument iz 18. st. Gradili so pa takrat tudi instrumente s 4 strunami (glej sliko 9). št. 5. Klavicimbal, t. j. cimbal s klaviaturo iz 17. st. Je to predhodnik spineta Slika 4 Slika 5 in klavirja. Lahko se prenese in strune se udarjajo s kovinastimi jezički. Obsega štiri oktave. Pod št. 6 so tukaj prideljene še orglice v raznih velikostih. So to naši izraziti narodni instrumenti, ki si jih izdeluje narod sam. Pričujoče orglice izvirajo iz ptujske oko lice in odgovarjajo narodnemu harmonskemu čute nju. Cevke na eni strani vsebujejo sestavne dele to- ničnega trozvoka, na drugi strani pa dominantnega četverozvoka. V nadaljevanju slede toni tonske lestve. Poznam orglice z 11 do 35 cevkami. Kažejo o mu- zikalni nadarjenosti naroda. Danes pa izginjajo, pri tem, ko so bile pred 40—50 leti močno razširjene. Uporabljale so se tudi v skupnem sviranju in gradile so se tudi orglice z dvema vrstama cevk. K igranju je treba muzikalnega čuta in spretnosti. Kako je bilo z instrumentalno glasbo med narodom v bližini Ptuja, izvemo iz pesemske zbirke: »Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem«. (1827.), katero je izdal Peter Dajnko, dekan pri Veliki Nedelji. Najdemo v tej pesmarici najrazličnejše pesmi, med stanovskimi tudi kako o »Gostuvajskih igercih« in »Popotnih igercih«. Posebno pozornost vzbuja basist, kateremu je posvečena še posebna pesem (»Igerc v bas«). Omenjajo se pa sledeči instrumenti: gosli, bas, cimbal, žveglje, citre, klarinet, veliki rogel (rog) v obod, trobenta in bernbica (brunda, brumhica, Brummeisen, Maultrommel). Bil je to tudi pri KRONIKA 173 Slika 6 Foto; dr. Remec, Ptuj Kako pa je bilo z muziciranjem v Ptuju v 18. st., nam kaže slika 9, kjer se nam predstavlja slavnost no zborovanje ptujskih usnjarjev (1169.). Na levi zgornji strani so trije muzikantje: prvi ima rog, drugi violino in tretji bas. Slika K). Tolkala, ki se nahajajo v muzeju: št. 1. visoki boben (Riihrtrommel) z letnico 1799. Bil je last mestne garde in se je lahko uporabljal v hori zontalni legi. Mali boben (VVirbeltrommel) št. 2. Na njem se vidi čelada mestne garde (št. 3), ki je imela svojo godbo na konjih. Godbenik s tako čelado se vidi na sliki 11. Na desni strani čelade se nahaja čaka z belo perjanico (št. 4), kakor je bila v rabi pri god- nas razširjen instrument, ki je obstojal iz železnega ob ročka v velikosti ustne dupline. Na eni strani pritrjeno jekleno pero se je spravljalo s prstom v tresenje, instru ment pa se je držal z zobmi in z izpretninjanjem ustne dupline so se proizvajali različni toni, kakor pri petju. Ta instrument je dal neposredni povod izumitvi ustne harmonike, ki jo danes najdemo med našim ljudstvom. Doba, o kateri smo slišali, je bila doba podeželskih band, oz. harmonij, ki je zatrla dosedanje cimbaliste in njihove sodruge. Nastopale pa so te bande pri raznih prilikah, svečanostih, procesijah i. dr. Zadnja znamenita godba v okolici ptujski je bila Kocmutova, ki je združevala naj boljše godbenike, nekdanje vojaške godbenike iz Sloven skih goric in je bila svojevrstno organizirana. benikih in tamburjih nacionalne garde. Drugi gardisti so nosili črne perjanice. Slika 11. Relief na hiši št. 7 v Slomšekovi ulici v Ptuju iz 1. 1815. Predstavlja godbenike - konjenike mestne garde s kapelnikom. Vidimo torej, da je bilo muzikalno življenje v Ptuju v minulih stoletjih lepo razvito. Prva poročila imamo iz 17. in 18. stoletja. Pri slovesnih obhodih, ki so se vršili v pregledovanje mestnega okoliša v določenih razdobjih, je bilo vselej navzoča tudi godba.1 V drugi polovici 18. st. je bila ustanovljena Meščan ska garda na konjih, ki je nastopala s trombami in bobni;2 pozneje pa je imela svojo turško muziko.:t O njej čitamo že leta 1837.4 V istem času, kakor v Mariboru in v Celju, so začeli tudi v Ptuju prirejati diletantje odrske nastope (1786.). Zveza med temi mesti je bila torej živahna. Ob nedeljah in praznikih v adventnem in postnem času so prišle na vrsto igre, pri kateri ni smela manjkati godba.5 Ptuj je imel takrat za Gradcem največ vojaštva in to je dalo tudi muzikalnemu življenju posebno lice. Ob času vsakoletnih velikih vojaških vaj v bližnji okolici, so bile nastanjene v mestu vojne edinice z godbami, pa tudi stalno se je nahajala včasih tukaj vojaška godba skozi daljšo dobo. Tako je bilo n. pr. leta 1843. združenih v Ptuju osem vojaških godb, ki so koncertirale skupno in pri kateri priliki je igralo okoli 300 godbenikov.0 Vse to je seveda vplivalo na muzikalni razvoj mesta, kar se je pozneje zlasti videlo pri delovanju godbenega društva. Ustanovil se je diletantski orkester in zabeleženi so tudi solistični koncerti, ki so našli svojo publiko.7 Glasbeni pouk sta opravljala dva učitelja mestne vzgledne šole.* Eden je bil kantor (z letno plačo 36 gl, in 12 kr.), drugi pa organist (z letnimi 22 gl. in 20 kr.). Mesto je dalo povrh še 50 gl. priboljška in prosto stanovanje, cerkvena uprava pa 120 gl. in hrano. Posebej so bili še dohodki od pogrebov in privatnega pouka.9 Leta 1848. ustanovljena Nacionalna garda je imela svojo muziko in lastnega kapelnika. Meseca septem bra t. 1. je bilo slavnostno blagoslovljenje zastave in pri tej priliki je igrala lastna godba. Slišimo pa pri Slika 7 Foto: dr. Remec, Ptuj 174 KRONIKA tej priliki še o nastopu ptujskih pevcev,10 ki so se združili za ta namen. Z razpustom nacionalnih gard je nehala tudi njena godba v Ptuju (1851.), ki je štela ob razpustu razen kapelnika 14 godbenikov. Na njeno mesto je stopila Mestna godba, ki se omenja 1. 1855. kot glasbeno dru štvo.11 Članov je bilo 16, in ti so sodelovali tudi pri instrumentalnih mašah v mestni cerkvi. Pozneje se je ta godba vedno bolj izpopolnjevala in skrbelo se je, da so dobili godbeniki stalno zaposlenost v raznih službah, in tako je Ptuj vedno razpolagal z dobro uporabljivo in organizirano mestno godbo. Z ustanovitvijo »Mannergesangvereina« (1863.) in Čitalnice (1864.) nastopi doba pevske diferenciacije; vendar pa še ostanejo v Ptuju obojestranski stiki skozi nekaj časa. Uporabljivi pevci so bili včlanjeni v obeh zborih. Povodom prve čitalniške proslave (1864.) se je pelo v mestni cerkvi prvič pri maši slovensko; proizvajala se je Miklošičeva maša. Sodelovali so razen domačih pevcev še mariborski, framski in slovenjebistriški; skupaj okoli 60 glasov, katere je vodil Miklošič, či- talniški pevovodja iz Maribora. Ljudi se je nabralo okoli 1200, in to zlasti iz okolice,1'2 ker v Ptuj teži velik del Dravskega polja, južni del Slovenskih goric in Haloze. Čitalnica je v početku živahno delovala in prirejale so se besede in igre. Pevovodja je bil mestni učitelj Jakob Ferk (1837.—1897.), ki je pozneje, ko so nastale razmere bolj napete, prestopil v nasprotni tabor, da je lahko postal nadučitelj. Leta 1866. se zabeležuje skupni izlet z mariborsko čitalnico k Sv. Lenartu v SI. gor. in 1. 1867. so čitalničarji sodelovali pri Krempljevi slavnosti pri Mali Nedelji. Lepemu početnemu razmahu je sledila v sedemdesetih letih doba hiranja in petje je včasih popolnoma zaspalo. V Mariboru in tudi v Celju so gimnazijci vzdrževali še nekako kontinuiteto, ker so s pridom sodelovali v čitalniških zborih. Vsega tega pa v Ptuju ni bilo. Ptujska gimnazija, ki je bila ustanovljena 1. 1869. kot nižja in se razširila 1. 1898. v popolni zavod, je bila deželna ustanova in je veljala kot nemška posest. Dijaštvo torej v pevskem oziru ni prišlo v poštev. Tudi cesto ni bilo pravih pevovodij. Nekaj časa se je brigal za petje prof. Kari Glaser.ri V letih 1878. do 1882. je bil ravnatelj ptujskega »Musikvereina« Anton Stbckl, ki je bil poprej vodja glasbenih predstav pri Dramatičnem društvu in či talnici v Ljubljani. Udejstvoval se je tudi v ptujski Čitalnici in povzdignil sploh ptujsko glasbeno živ ljenje na znatno stopnjo. Od tukaj je šel v Zagreb, kot učitelj na Glasbenem zavodu.14 L. 1879. so ob priliki proslave čitalniške petnajst letnice nastopili ljubljanski čitalniški pevci, o katerih je obširno in navdušeno pisal narodni voditelj Božidar Raič v Slov. Narodu (1879., št. 214, 222, 233, 239). V tem letu je bila med Avstrijo, Nemčijo in Italijo sklenjena trozveza. Rasti je začel vpliv Nemčije in izmed avstrijskih Slovanov smo pač najbolj mi Slo venci začeli občutiti posledice zavojevalne nemške politike, kateri so služile tudi nemška pevska društva na našem ozemlju. Ves ta položaj je začel združevati tudi slovenske pevske kroge. Posamezni čitalniški zbori so bili prešibki ali pa so hirali, in tako je na stala zamisel vseobčega slovenskega pevskega dru štva, v katerem bi bili zbrani vsi številni pevci iz Slika 8 Foto: dr. Remec, Ptuj slovenskega, osobito pa štajerskega ozemlja, kar bi spet omogočilo prireditve v večjem obsegu. Pri na rodnih proslavah, katere je prirejal v tem času na rodni borec Božidar Raič, v spomin narodnih odlič- njakov in ki so bili zamišljene kot ljudski tabori, se je pogrešalo organizirano petje. L. 1880. se je vršila v Cerovcu Vrazova slavnost, I. 1881. v Središču Mo- drinjakova in 1. 1883. v Ljutomeru Miklošičeva. Za to zadnjo slavnost so se začeli pevci že pripravljati, in sicer v Ptuju, kjer so bile takrat pevske razmere v to najbolj pripravne in kjer so ljubljanski čitalniški pevci zapustili tako lepe spomine. Organiziral je pevce mestni učitelj dr. Tomaž Romih, duša vsemu podjetju je bil sodnik (/;•. Franc Gros, katerega najdemo po zneje v Ljubljani. Misel, osnovati pevsko edinico višje vrste, ki bi vzdrževala stik s podeželjem in imelo svoje jedro v ptujskem čitalniškein zboru, je rodila Slovensko pev sko društvo s sedežem v Ptuju. Ustanovni občni zbor, zvezan s koncertom, je bil v Mariboru, kamor teži Ptuj. V Mariboru so bile tudi poznejše jubilejne pri reditve in da se ni tekom časa prenesel semkaj dru štveni sedež, je bilo odločilno spoštovanje do prvih ptujskih ustanoviteljev. Glavni namen društva je bil zlasti prirejanje ve likih koncertov (zborov). Kakor smo slišali, se je iz takih okoliščin tudi razvila misel te združitve. Ob KRONIKA 175 Slika 9 priliki narodnih svečanosti naj bi se znašlo vse to, kar ljubi slovensko pesem, in to brez ozira na stan in politično mišljenje. Tudi pevke so se pritegnile in zraven dosedanjega moškega zborovega petja se je začelo gojiti še mešano in žensko zborovo petje. Le z mnogoštevilnim zborom je mogoče vplivati na šte vilno občinstvo in s tem je bilo treba računati, če se je hotel zasnovati uspešen protiutež nemškim pevskim zborom, ki so se ustanavljali ne samo v spodnješta- jerskih mestih, temveč tudi že v trgih in drugih večjih krajih. Veliki pevski nastopi naj bi tudi vplivali na široke mase in pevska misel naj bi se kar največ širila. Kjer so podane prilike, bi bilo treba ustanav ljati lokalne pevske zbore in kakor bomo videli, se je ta zamisel tudi uresničila. Pri tem se ni mislilo samo na spodnještajerski del, temveč na vse slovensko ozemlje. Udeleževali so se pevskih koncertov rodoljubi iz vseh slovenskih krajin, iz Gradca in Dunaja, kakor tudi osobito še iz Hrvaškega, število izvajajočih pevcev je raslo od koncerta do koncerta, od začetnih 50 je bilo v dobi najbujnejšega razcvita že 250. Koncertni nastopi so se vršili v naslednjih krajih: v Mariboru (1884., 1890., 1893. in 1904.), v Celju (1886., 1889. in 1898.), v Ptuju (1886., 1891., 1895. in 1902.), v Slovenjem Gradcu (Trstenjakova proslava 1887.), v Krškem (1888.), v Šoštanju (1892.), v Bre žicah (1896.) in v Rušah (1906.). Bili so to pravi ljudski tabori, ki so dosegli svoj višek ob priliki nastopa v Brežicah. Najpripravnejši čas za prirejanje je bil poletni, ko je bilo dijaštvo na počitnicah. In s tem je bilo računati. Izbrale so se vedno nedelje; predpoldne so bile nastavljene vaje, in popoldne, na vadno ob pol petih, je bil koncert, po koncertu pa prosta zabava. Note so se pošiljale že prej posameznim pevcem, da so lahko vadili; manjše skupne vaje so se pa prirejale tudi na raznih pripravnih krajih. Na koncertni dan se je vršil še občni zbor, ki je sklepal o prireditvi naslednjega koncerta in ukrenil vse potrebno za pred priprave ter določil zunanje poverjenike, ker glavni odbor je bil v Ptuju. Vzpored koncerta je obsegal vedno tudi orkestralne točke, kakor še zbore s sprem ljavo orkestra; v ta namen so se najele vojaške ali civilne godbe. Posebno v zadnjem času so prišle v poštev le civilne godbe, večkrat tudi take iz Hrvaške. 176 Slika 10 Foto: dr. Remec, Ptuj Odbor je vsako leto razpisal še natečaj za primerne skladbe. Komponisti so se pridno odzvali in zlasti sta oba Ipavca pridno zalagala koncerte s svojimi deli. Pozvani so bili kot dirigentje najboljše naše moči, kakor dr. Gros, Pirnat, Gurbič, Vilhar i. dr. Koncerti SI. p. dr. tvarjajo pomembno dobo v zgo dovini naše skla'dbe. Bila je nekaka doba romantike, ki je s slovensko pesmijo navduševala vse, kar je takrat čutilo narodno. Navdušenje je bilo cesto ne popisno in veselje nad uspehi je bilo veliko in iskreno. Dvigal se je narodni ponos, kajti videlo se je, kaj zmore slovenska pesem. Organizacija teh prireditev pa sčasoma ni več ustrezala izpremenjenim zahtevam. Kakovost izvajanja seveda ni mogla biti neoporečna, osobito, ko je tudi naša skladba napredovala in so se množile tehniške zahteve. To se je zlasti kazalo v devetdesetih letih, ko je začel Hubad s svojim kon certnim delovanjem pri ljubljanski Glasbeni Matici. Zanimanje se je začelo osredotočiti na njegovo umet niško podajanje in koncerti SI. p. dr. so izgubili na pomenu. Stopati so začeli v ozadje in prirejali se niso več .vsako leto, temveč v daljših razdobjih. Nazadnje so zaspali po večletnem hiranju. Na plan so začela stopati lokalna pevska društva, in ta so se združila v Zvezi slovenskih pevskih društev, s sedežem v na slika 11 Foto: dr Remec, Ptuj KRONIKA šem kulturnem središču, v Ljubljani (1903.). Orga nizacijo teh je izvedel Hubad. Bil je to naravni potek razvoja, pot k temu pa je pripravljalo SI. p. dr. s sedežem v Ptuju. Zgodovina tega društva tvori torej pomembno po glavje v naši glasbeni in osobito pevski zgodovini. 1 Raisp: Pettau, Steiermarks iilteste Stadt (1858.), str. 181. -' Il)id. str. 195. 3 Ibid. str. 196. 1 Ibid. str. 203. 5 Ibid. str. 240. 8 Ibid. str. 170. 7 Stvria 1. 1845., str. 07. Pripomniti je treba, da se je rodila ta zamisel baš v Ptuju radi tega, ker je bila tam zraven osebnosti, ki so to idejo uresničile, še živa glasbena tradicija tega mesta, na drugi strani pa je bil srditi narodnostni boj ista gonilna sila, ki je dala neposredno pobudo za vztrajno delo. s Dom in Svet, 1890., str. 723. 9 Povoden: Beschreibung der Stadt Pettau, str. 19-21. 10 Raisp: str. 208. 11 Ibid, str. 226. 12 Novice, 1864., str. 37. 13 Slov. Nar., 1869., št. 64, 66. - Dr. A. Dolar: Prof. dr. K. (ilaser. ČŽN. 1934., str. 8. 11 .širola: Pregled povijesti brv. muzike (1922.). KRONIKA 177