Naše šole — amerikanske palače. Je res značilno, kako se včasih stvari ujemajo. Našc učiteljstvo, o katerega uspešnem narodno-izobraževalnem in občekulturnem delu nihče ne dvomi, se je zbralo uprav pretekle dni v Beogradu, da v kraljevi pre« stolici iznova začrta m utrdi smotre jugoslovenski državni šoli. Slovensko časopisje je zborovanju močne stanovske organizacije JUU sledilo z razumljivo pozornostjo in obveščalo javnost o poteku in zaključku impo* zantne m vsestransko dostojanstvene glavne skupščine. S simpatijami in priznanjem so bili pisani članki. Pa se je po zaključitvi skupščinc pojavil v »Slovencu« uvodni čla= nek izpod peresa starega šolnika, članek, ki pod geslom skromnosti govori o prcrazkoš^ nih novih šolskih stavbah. Da je skromnost, varčnost in preprostost v dobi hudc gospodarske krize in občega de* narncga položaja nad vse potrebna in pripo= ročljiva, je izven dvoma za vsakega trezno mislečega človeka. Solidnost na vseh 'koncih in krajih je lepo sredstvo k ublažitvi križev in tcžav, ki tarejo danes nas vse. Drugo pa je vprašanje, ali je res najnujnejše, najvažnejše in najpotrebnejše pričeti z zahtevano skromnostjo pri šolskih zgradbah in učitelj* stvu. Osnovna šola je narodna šola, ki služi najširšim plastem naroda in ji je ravno iz tega vidika posvečati vso skrb in ji dati kar najboljšc pogoje za vzgojo jugoslovenske mladine. Vsi odločilni činitelji se tega dejstva tudi zavedajo. Osnovna šola po Sloven* ^kem je razširila svoje delo do slehernega sela in koče, in lcto za letom se dvigajo po Dravski banovini iz tal novi prosvetni hra* mi, ki pa se zdc izkušenemu šolniku veliko preko. aaere, preko naših razmer in preko naših potreb. »Šola naj bo dovolj prostorna, higienična in svetla, amerikanska palača pa ni treba da bi bila,« pravi stari šolnik. Ali morda niso zgrajene naše šole v znamenju tch načcl, ali se je morda z denarjcm ra/sipavalo in po nepot?ebnem trošilo? Prepričani smo, da so vsi krajevni šolski odbori izdatke rajc utesnili nego z njimi na široko šarili. Vsaka šola ima samo ono, kar se nujno rabi, kar v sedanjem času mora biti in kar odgovarja napredku sodobne šole. Ako se zde dopisniku osnovnošolske zgradbe ameri-kanske palače, naj raje pove, kje so te pa= lače. Prosvetni delavci bodo gotovo taki po* jasnitvi vse bolj hvalcžni, ka'kor pa pavšalni trditvi. Je pa še drugo poglavje. Vsatc, ki zida, misli tudi naprej. Te šolske stavbe bo= do morale ustrezati celi vrsti desetletij, cclo več generacijam. Kam naj gredo otroci po= znejc, ako bo novo poslopje s prostori odmerjeno natanko za čas trenutnih potreb. Komaj novo stavbo bi bilo treba dozidavati, razširjati in večati, ker je v največ slučajih tako, da se število šoloobveznikov viša. In kam potcm z njimi? Res je da so izdatki za nove šole za mnoge občine težko breme. Res pa je tudi, da se je od leta 1914. pri nas zclo malo z\dalo, zato je nastalo vsepovsod veliko pomanj'kanje učnih kakor tudi stanovanjskih prostorov. Zato je pa zclo razveseljivo dejstvo, da so mnoge občinc same uvidele, da z odlašanjem ne bodo izboljšale položaja ter sklenile zidati zadostna. zračna in zdrava šolska po? slopja, ki naj ustrezajo vsem zakonitim predpisom. Le vprašajte tc občine in krajevne sreske odborc, pa boste zvedeli, kako ponosni so na posrečene nove šole. Vso nenaklonjenost do učiteljskega stanu pa je izpovedal šolnik, ko se jc dotaknil perečih stanovskosučiteljskih zadev. Po mne= njo pisca ni izobrazba ljudstva in izomika množice poprečno v zadnjih 30 leti'h nič pri= dobila Smo torej tam, kjer leta 1901.! Pač lepo priznanje prizadevanju, trudu in brigi učiteljstva in vsem prosvetnim činiteljem, čeprav pisec zatrjuje, da te, rccimo stagna= cije, ni kriv učiteljski stan kot tak. Napak se zdi g. šolniku, da se grade uči* teljska stanovanja, akoravno smo močno prepričani, da člankar ve, da bo z učiteljskimi stanovanji občina razrešena plačevanja stanarin, tistih stanarin, ki jih na breme ob« čin ni navrglo učiteljstvo. Soglašamo pa z mnenjem g. šolniika, da je hiperprodukcija učiteljskega naraščaja. Kje pa hiperprodukcije dandanes ni? Nadštevilnost učiteljskih moči se da brez dvoma najlepše omejiti z zatvoritvijo odvišnih učitcljišč. Pisec smelo trdi, da bi naša šola z eno tretjino učiteljev dosegla prav toliko, najbrže pa še več, nego sedaj! Ne vemo, 'kako bo pisec to svojo trditev utcmeljil, vemo pa, in to ve tudi pripro^ stejši človek, da dosežemo pri 30 do 40 otrocih boljše in trajnejše uspehe, kakor v raz= redih po 50 do 70 ali celo več otrok. V spodtiko so mu tudi kraji z večjim šte* vilom učiteljstva. Je pač tako, da nekateri kraji, posebno industrijski, hitro naraščajo, da se množi število otrok, z njimi raste šte= vilo razredov in naravno tudi število učiteljev. iJn tako gre pesem od kraja do konca na račun našc šole, prosvetnega napredka, narodne omike in njegove prosvitljenosti, na račun prosvetnega pokreta in njegovega stanu. Kopica izvestnih predlogov — ki pa ne morejo zadeti, ker slone na nepoznavanju razmer in ker niso prežeti iskrenosti do na= predka šole. Naše vprašanje pa je: Zakaj je vendar pisec tako previdno opustil vsa ostala polja javnega življenja čisto nedotaknjcna? Se res ne da prav nikoder nič skromneje urediti kakor baš pri osnovnošolski prosveti? Menimo, da bi se vendar še našlo kako torišče za načcla skromnosti. Samo cn primer. Dan za dncm polnijo rubrike naših dnev* nikov 'kolone o pretcpih, pobojih. umorih križem naše zemlje. Zakotne žganjarne, točilnice in zatohle beznice izžemajo iz ljudi zadnjc pare Milijoni in milijoni narodnega premoženja gredo vsako leto v nič — ogromna vsota dinarjev, ki bi narodno blagostanje in njegovo srečo pojačili. jo okrepili. Koliko grozot in nesreč, zlega in hudega bi bilo pri= hranjenega, da bi se te gorostasne vsote, ki jih požre alkohol, uporabilc za povzdigo naše narodne šole. Da bi se le del za alkohol izdanega denarja porabil za gradnjo novih šol« skih stavb, pa bi res lahko imeli po Slovens skem šole — amerikanske palače in še bi bilo obče zadovoljstvo in socialno stanje našega človeka bc4jše nego sicer. S tako enostranslkimi nasveti sc ' le ruši — namesto gradi. Pisec je hotel biti modern, pa bo pač mor.al priznati, da ga je čas pre» hitel in je ostal kakor sam pravi »star šol= nik«. Tudi šolnik.