ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 23, št. / n-ro 3 september / septembro 2018 Uvodnik Frontartikolo V zgodovini slovenskega naroda so bili izidi slovarjev vedno pomembni kulturni mejniki, kot na primer leta 1894 izid Pleteršnikovega slovensko-nemškega slova-rja. Za slovenske esperantiste in mnoge druge jeziko-slovce pa je prelomni trenutek letošnji izid spletnega slovensko-esperantskega slovarja s preko 42 tisoc gesli in realno perspektivo za nadaljnje posodobitve in raz-širitve v teku uporabe. Za primerjavo naj navedemo slovensko-portugalski slovar, ki ima 14 tisoc gesel. Izid našega slovarja je tudi posthumna pocastitev prizade-vanj naše cenjene clanice in prijateljice Mice Petric. Še dolga leta, prav do svoje smrti, je dopolnjevala svoj slovar iz leta 1963, ki je še vedno najboljši tiskani slovensko-esperantski slovar. In letos smo slovenski esperantisti izpolnili dano obljubo, zlasti po zaslugi požrtvovalnega dela mag. Janeza Juga, da zapušcina Mice Petric ni šla v pozabo. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL 20-a Esperanto-Konferenco Alp–Adrio Glede na zaporedno šte-vilko jubilejne esperantske konference Alpe-Jadran, ki je potekala med 8. in 10. junijem 2018 v Bjelovarju, so se iz Slovenije udeležili predsednik ZES Janez Jug in clani delegacije Anton in Reneja Mihelic, Davorin Jurac ter Milan Škrlj. Vodilna tema konference je bila morebitna razširitev tradicionalnega sodelovanja še na obmocje Podonavja, za kar je Anton Mihelic pripravil svoj pisni predlog in ga na konferenci tudi predstavil. V zvezi s tem je bilo med drugim sklenjeno, da si bo sekretariat konference prizadeval vzpodbuditi avstrijske esperanti-ste, da bi organizirali naslednjo konferenco in pritegnili zlasti mocno madžarsko esperantsko srenjo. Sicer pa spodnja resolucija 20. konference izraža namero širitve dejavnosti na obmocje Podonavja in vkljucevanja v druge aktivnosti Skupnosti Alpe-Jadran. Vec o podrobnostih vzorno organizirane konference, obogatene z mnogimi kulturnimi in družabnimi prire-ditvami, lahko preberete v esperantu in hrvašcini na spletni strani Društva esperantistov Bjelovar ter na spletni strani Antona Mihelica (poglejte še v današnjo rubriko Iz dejavnosti KEP). Na tem mestu povzemamo porocilo ED Bjelovar: REZOLUCIO de la 20-a Alp-Adria Esperanto-Konferenco Ni, partoprenantoj de la jubilea 20-a Alp-Adria Espe-ranto-Konferenco, kunvenintaj inter la 8-a kaj 10-a de junio 2018 en Bjelovar (Kroatio), - festante la 40-an datrevenon post la fondo de Alp-Adria Laborkomunumo, – subtenante kaj aprezante la celojn de la Alp-Adria Alianco kiel gia posteulo - kaj diskutante pri la temo Alp-Adrio kaj Danubio: 1. Invitas la esperantistojn de la regionoj de Alp-Adrio kaj Danubio profundigi kaj ampleksigi la transliman kunlaboron de siaj organizajoj kaj unuopuloj en la kultura, eduka, sporta kaj ciu alia senco, por bonfarto de la popoloj vivantaj en la respektivaj regionoj. 2. Invitas la esperantistojn de la regionoj de Alp-Adrio kaj Danubio disvastigi Esperanton kaj uzi gin cele al translima kaj regiona kunlaboro, establi rilatojn inter siaj naciaj Esperanto-ligoj, fortigi siajn organizajojn en personara, materia kaj eduka sencoj, por povi alfronti la defiojn de nia epoko. 3. Invitas la Alp-Adrian Aliancon kaj giajn repre-zentantojn kaj funkciulojn de lokaj kaj regionaj autoritatoj turni sian atenton al la rica aktiveco de esperantistoj en tiu regiono dum la pasintaj 29 jaroj kaj certigi al ilia laboro la necesan materian kaj moralan subtenon. En Bjelovar, la 9-an de junio 2018 Post 29 jaroj da agado de la Esperanto-Rondo de Alp-Adrio kaj 19 organizitaj konferencoj, la jubilea 20-a Alp-Adria Esperanto-Konferenco okrazis inter la 8-a kaj 10-a de junio 2018 en Bjelovar, la unuan fojon en la konti-nenta parto de Kroatio. Gi okazis en la jaro dum kiu la Alp-Adria Alianco, kiel dauriganto de la Alp-Adria Labor-komunumo (fondita en 1978 en Venecio) festas la 40-an datrevenon de sia ekzistado. Ekde la unua konferenco de alp-adriaj esperantistoj, okazinta en Arnoldstein ce la triangulo inter Austrujo, Italujo kaj Slovenujo, gis la dudeka arango, en Kroatujo okazis kvar tiaj konferencoj (Crikvenica 1997, Pula 1999, Rijeka 2002 kaj Opatija 2015). Bjelovar kandidatigis por gastiganto dum la pasintjara konferenco en Brežice, kaj per la sukcesa realigo de ci tiu arango gi pravigis la ricevitan komision. En Bjelovar tion konfirmis preskau ciuj partoprenintoj, cento da ili el Austrujo, Bosnujo kaj Hercegovino, Kroatujo, Italujo, Hungarujo kaj Slovenujo. La konferencon sukcese organizis Bjelovara esperantista societo, vaste konata pro siaj aktivecoj, pro kiuj pasintjare gi ricevis la Jaran premion de Kroata Esperanto-Ligo kiel la plej bona Esperanto-societo en Kroatujo. Partoprenintoj el Slovenujo (Anton Mihelic fotis) La oficialan malfermon de la arango anticipis la Inter-kona vespero en la Dolcajejo Zagorje la 8-an de junio kaj plantado de Arbo de internacia amikeco la 9-an de junio. En ci tiu eksterordinara evento kolektigis multaj esperantistoj kaj logantoj de Bjelovar. La plantadon de la Arbo permesis kaj financis la urbo Bjelovar, kaj gi estas plantita en vere simbola loko, ce la Placo de Stje-pan Radic, persono kiu apartenis al raraj politikistoj de sia epoko, estante ankau esperantisto, guste en la periodo kiam li estis ministro de edukado. La malferma solenajo okazis sabate en la Urba muzeo je la 11-a kun partopreno de la departementestro, sinjoro Damir Bajs, la estrino de la departementa Fako pri edukado, kulturo kaj sporto, sinjorino Snjejana Misir kaj reprezentanto de la Urbo Bjelovar, sinjoro Ivica Vrhovnik. Menciendas, ke la konferenco okazis enkadre de la festado de Tago de la Departemento Bjelovar-Bilogora, kiu estis gia oficiala auspicianto. Dum la malferma ceremonio la ceestantojn alparolis la departementestro Bajs, la urba reprezentanto Ivica Vrhovnik kaj la sekretariino de la Esperanto-Rondo de Alp-Adrio Edvige Ackermann el Triesto, kaj estis legita salutletero de Radimir Cacic, la estro de la Varajdina departemento, kiu estas la aktuala prezidanto de Alp-Adria Alianco. Prezidanto de SIEL Janez Jug dum la prelego La labora parto de la arango estis dedicita al la temoj Alp-Adrio kaj Danubio kaj Publikaj rilatoj de esperanti-stoj kun neesperantistaj medioj. Prezentitaj estis ses temoj de la prelegantoj el Austrujo, Kroatujo, Italujo, Hungarujo kaj Slovenujo, kun aparta akcento pri la bjelovaraj spertoj. La muzikan pauzon inter la prelegoj plenumis la lernantino de la kvara klaso de la bjelovara Muziklernejo Vatroslav Lisinski Marta Cukovic, kiun por ci tiu okazo trejnis profesoro Sinisa Pauska. Dum la sa-bato okazis ankau la asembleo de alp-adriaj esperanti-stoj, dum kiu oni diskutis pri la pluaj direktoj de ilia la-boro kaj diskonigis konkurson por gastiganto de la 21-a konferenco. Estis akceptita rezolucio, sendota al repre-zenantoj de Alp-Adria Alianco en la statoj-membroj. Kunigantoj ce la arbo de la internacia amikeco Antau la konferenco en la Popola biblioteko Petar Preradovic oni starigis modestan ekspozicion De Arnoldstein gis Bjelovar - la urboj gastigantoj de Alp-Adriaj Esperanto-konferencoj, kaj la kultura programo, en kiu kantis la zagreba operkantisto Neven Mrzlecki kaj la virina koruso Feniks el la hungara urbo Komló, okazis post la komuna tagmango en la Hotelo Central. Ce la fino la sekretariino de la Esperanto-Rondo de Alp-Adrio Edvige Ackermann kaj la prezidanto de la loka organiza komitato de la konferenco Franjo Forjan kune trancis la jubilean torton, kiun okaze de la 20-a konfe-renco donacis la Dolcajejo Zagorje. La dimanco estis rezervita por ekskurso al Daruvar, kie la partoprenintoj helpe de la loka ciceronino trari-gardis la urbon kaj la ekspozicion Vinodar kaj banis sin en la Daruvara varmobanejo. Dan odprtih vrat Svetovni dan esperanta 26. julij smo že lani praznova-li v Ljubljani z javno prireditvijo, ki ni ostala neopažena. Še vec, bila je za esperantiste nepricakovano odmeven dogodek. Med kasnejšo analizo smo ugotovili, da je cas »kislih kumaric« ugodna priložnost za prodor v najvaž-nejše medije, ce je naš program ustrezno kakovosten. Po drugi strani pa smo sklenili nadaljevati s prakso prirejanja proslave dneva esperanta, ker se le malo naših esperantistov udeležuje istocasnih svetovnih esperantskih kongresov. Letošnjo prireditev smo si zamislili kot dan odprtih vrat s petimi dogodki, med katerimi je bilo veliko prostega casa za razgovore in okrepcilo. Vabljeni so bili esperantisti in prijatelji esperanta, pa tudi jezikoslovci in drugi, ki jih esperanto zanima. Prostori na Štefanovi 11 so bili odprti od 9. do 16. ure. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke, ki so imeli svoj prostor in vodstvo z igracami, ucili in primerno hrano. Vabilo je bilo usklajeno z mednarodnim plakatom Pri organizaciji prireditve smo poskrbeli za obvešca-nje clanstva in evidentiranih prijateljev po elektronski in klasicni pošti, preko naših spletišc in fejsbuka, z objavo v glasilu MOL Ljubljana (naklada 121.800 izvodov), z vabili uredništvom medijev ter s tiskanimi barvnimi plakati. Plakate smo namestili na nekaj vidnih oglaševalnih površinah in vitrinah (na Štefanovi 9 in 11, v parku Ajdovšcina, v avli Filozofske fakultete, v dveh javnih knjižnicah, na Taboru, v avli WTC, v podhodu železniške postaje itd.). Za brezplacno oglaševanje kar dober dosežek! Letošnji osrednji dogodek in magnet za strokovnjake in javnost je bil zacetek delovanja spletnega slovensko-esperantskega slovarja. Mag. Jug, ki vodi projekt in je opravil veliko vecino uredniškega dela, je imel dve predavanji: ob 10. uri predstavitev slovarja in ob 13. uri delavnico o uporabi orodja Termania, ki brezplacno omogoca brskanje po preko 50 slovarjih in pojmovni-kih, med njimi odslej tudi po zapušcini spoštovane slovaristke Mice Petric. Predstavitve slovarja se je udeležil tudi g. Romih, direktor programerske firme Amebis d.o.o. iz Kamnika, ki je vzpostavila in vzdržuje spletišce Termania. Med drugim je zbranim tudi pove-dal novosti o nacrtih firme za razširitev nabora razpo-ložljivih slovarjev in o novih funkcijah programov. Za tiste, ki so našo prireditev zamudili, in pa tiste, ki želijo slišano in videno posvežiti, bo dobrodošla informacija, da si lahko na spletišcu ZES ogledajo kratko vest in del predstavitve slovarja na 16 prosojnicah. Povezava: https://esperanto.si/sl/slovar-na-dnevu-odprtih-vrat, tam pa kliknite na power-point prilogo. Vec o novem slovarju in njegovem nastanku ter prvih izkušnjah z uporabo kdaj drugic. Zavedati pa se je treba, da ima ta slovar 42.350 gesel in se bo z uporabo in uredniškimi dopolnili še znatno razširil, saj se je po smrti Mice Petric leta 1985 pojavilo kar nekaj novih besed in pomenov, zlasti na podrocjih tehnike in informatike. Predstavitev spletišca Termania in novega slovarja Potem ko so si prisotni malo razgibali ude in se okrep-cali s skromno zakusko in pijacami, smo se ob 11. uri razdelili v vec skupin. Mag. Kristan je vecino popeljal skozi power-point predstavitev mednarodnega jezika esperanto, otroci pa so se zbrali okoli Nike Rožej, ki je pripravila nekaj igric in ucnih pripomockov z esperant-sko vsebino. Prosti clani vodstva ZES pa so bili na razpolago novinarjem. ZES-ova standardna predstavitev esperanta ima 50 prosojnic, ki tvorijo tri poglavja: zgodovina in poslan-stvo esperanta, slovnica z besedotvorjem ter organizi-ranost pri nas. Predstavitev je le okvir, katerega predavatelj prilagodi starosti in znanju poslušalcev ter razpoložljivemu casu za predavanje. Predavanje je torej vedno malo drugacno in odvisno od vprašanj in interesov poslušalcev. Predstavitev je prevedena tudi v esperanto in tako po nezahtevni adaptaciji na razpo-lago za propagiranje esperanta v katerikoli državi. Razstava je pokazala le majhen del strokovne knjižnice ZES Razstava esperantske literature, knjig, revij in propagandnih letakov je pritegnila veliko zanimanja. Poleg dela knjig, ki so v prodajni zalogi ZES, so bile razstavljene nekatere zanimive knjige iz strokovne knjižnice (ki je še v teku obnove) in iz zasebnih zbirk treh naših clanov. Razstavljeno gradivo je bilo grupi-rano po vsebini: slovarji, ucbeniki, esperantsko gibanje, otroška literatura, poezija, romanistika in ostalo, revije ter letaki. Poleg štirih razstavnih miz so bile posebej še mize za prodajo in brezplacne izvode. Na dnevu odprtih vrat je bilo prisotnih najmanj 36 oseb, ceprav ne vsi hkrati in ves cas. To je za naše raz-mere in za dopustniški cas dober obisk, nekaj je bilo novih obrazov. Vzdušje je bilo prijetno, ni bilo pritiska urnika kot na skupšcinah in proslavah. Upamo, da so vsi ohranili dober vtis in bodo še prišli na naša druže-nja. O.K. Zahvala Prireditev Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu esperanta je lepo uspela. Preko 35 udeležencev in nekaj opaznih medijskih najav in porocil, zlasti intervju mag. Ošlaka na radiu Slovenija 3 - Ars ter porocilo v osrednjem dnevniku TV Slovenija 1, je še en znak ponovnega oživljanja našega gibanja. Vsem udeležencem in izvajalcem prireditve hvala za njihov prispevek, še posebej predavateljema, vodi-teljici igralnice, tistim, ki so prispevali zasebne knjige za razstavo, in tistim, ki so prinesli sadje in pecivo za pogostitev. Pa ne pozabimo še fotografa Skribasa in drugih, ki so prispevali slike za porocila in clanke. Sicer pa je na dan esperanta 26. julija 2018 zacel delovati na portalu Termania slovensko – esperant-ski slovar. Zacnite ga uporabljati! S tem je pomem-ben projekt ZES in Esperantskega društva Ljubljana prešel v zadnjo fazo, to je vzdrževanje in dopolnjeva-nje slovarja v obratovanju. Za zdaj pa zahvala mag. Jugu za izvedbo tega projekta in EDL za financiranje vseh zunanjih stroškov. Torej skok na http://www.termania.net/ in pišite nam o izkušnjah. IO ZES Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Parado de lernado en Kranj La budo en Kranj kaj la teamo (Foto O: K.) Esperanto-Societo Ljubljana (ESL) la 16-an de majo 2018 partoprenis la Paradon de lernado enkadre de la Semajno por dumviva lernado (SDL) 2018 en la urbo Kranj. En bele dekoraciita budo kvin gemembroj de la societo prezentis la internacian lingvon Esperanto, la eldonaktivecon de slovenaj esperantistoj kaj instru- respektive lern- metodojn de la lingvo. Du lernantinoj carme recitis tri poemojn en Esperanto. La kunlaboro kun la organizanto de SDL en Kranj, la Popol-Univerzi-tato Kranj, jam bone firmigis kaj ampleksas ankau prelegojn en la Intergeneracia medio kaj en elementaj lernejoj en Kranj. O.K. Z esperantom v svet barv Kun Esperanto en la mondon de koloroj – La autoro priskribas la metodojn kaj spertojn dum instruado de Esperanto en infangardeno en Ljubljana. V Vrtcu Viški gaj v Ljubljani že drugo leto uspešno sodelujemo z Esperantskim društvom Ljubljana. V Enoti Zarja smo v sodelovanju z Niko Rožej in Andrejem Žumrom – Skribasom v tem casu izvedli vec uspešnih delavnic za otroke treh skupin. Najbolj smo bili aktivni v skupini Metuljcki, v katero so vkljuceni otroci od cetrtega do šestega leta starosti. O izvedenih dejavno-stih smo sproti seznanjali starše, ki so bili nad tovrst-nim sodelovanjem navdušeni. Prav zaradi tega smo se odlocili, da bomo v okviru Tedna vseživljenjskega ucenja 2018 pripravili predstavitev dejavnosti za starše z naslovom Z esperantom v svet barv. Z dejavnostjo, ki smo jo 21. maja 2018 izvedli Dragica Ropret Žumer, Saša Repovž in Nika Rožej, smo zaokrožili naše skupno delo s to skupino, saj otroci v jeseni odhajajo v šolo. Dejavnost je imela vec ciljev. Poleg seznanjanja otrok in staršev z esperantom in usvajanja esperantskih be-sed smo nacrtovali tudi cilje s podrocja zgodnjega opi-smenjevanja in matematike. Delavnica je bila razdelje-na na vec delov, med seboj pa jih je povezovala zgodba Gosenica spi. Za prevod besedila iz slovenšcine v esperanto sta poskrbela Nika in Andrej ob pomoci Tomaža Longyke. Dejavnost smo zaceli z izrazom telesa ob glasbi in nadaljevali s predstavitvijo zgodbe, ki jo je otrokom v esperantu in ob slikah povedala Nika. Otroci so ob minimalni pomoci Dragice zgodbo obnovili v sloven-skem jeziku. F:\ESP za kljucek\ESP\+MVI_+++0788_Moment.jpg Sledilo je urejanje slik v pravilnem vrstnem redu gle-de na potek zgodbe, v nadaljevanju pa tudi razvršcanje pravega besedila k pravi sliki. Da bi bila naloga zahtev-nejša, je bilo besedilo zapisano v esperantu, prebrala pa ga je Nika. F:\ESP za kljucek\ESP\+MVI_+++0790_Moment.jpg Nadaljevali smo z delom v treh skupinah. V prvi skupi-ni so otroci ob pomoci legende vstavljali manjkajoce slovenske besede v zapisano zgodbo na plakatu. V drugi skupini so se otroci skupaj z Niko igrali igro Pokrij sliko. Poudarek je bil na utrjevanju poimenovanja barv v slovenskem jeziku in v esperantu. G:\Fotografije Metuljcki 2017-18 - za starše\2018_05_21 Z esperantom v svet barv\IMG_0800.JPG V tretji skupini pa je bil poudarek na samostojnem reševanju razlicnih delovnih listicev. Vecina otrok je ob pomoci legende povezovala barve z besedami za po-imenovanje barv v slovenskem jeziku in v esperantu. Predstavitev smo zakljucili z izvedbo kamišibaj (= sli-kovno gledališce) predstave Barve – koloroj. Predstava je nastala po pesmi, ki jo je v ta namen napisala Dra-gica in jo otrokom povedala že nekaj dni pred izvedbo dejavnosti. Takrat so se otroci seznanili z esperantskimi besedami za poimenovanje barv, kar jim je kasneje olajšalo razumevanje zgodbe. Tokrat pa smo vsi skupaj želeli preveriti, ali so se tudi starši naucili kakšno espe-rantsko besedo. Bili smo prijetno preseneceni, saj so se zelo dobro odrezali. BARVE – KOLOROJ (Dragica Ropret Žumer) BLANKA je bela kot sneg, VERDA pokriva zeleni breg, BRUNA v zemlji rjavi pociva, GRIZA siv mišji kožušcek pokriva, BLUA na modrem nebu živi, FLAVA kot sonce rumeno žari, RUGA makov cvet pordeci, NIGRA v crni noci zaspi. Predstavitev dejavnosti je bila zelo uspešna, saj smo staršem v najboljši luci predstavili svoje delo in nacin vkljucevanja drugega jezika v obicajno delo v oddelku. Kljub temu, da otroci te skupine odhajajo v šolo, bomo z Niko in Andrejem še sodelovali. Dragica Ropret Žumer Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot obmocna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvece-no dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokal-no organiziranost v neformal-nih skupinah, ki nastopajo kot obmocne sekcije ZES ali kate-rih drugih kulturnih, vzgojnih, ljubiteljskih in podobnih društev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite zasebno spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Parada ucenja v Novem mestu V sredo, 16. maja 2018, je potekala tudi v Novem mestu, v okviru Tedna vseživljenjskega ucenja (TVU) Parada ucenja 2018. Na prireditvi, ki sta jo v idilicnem okolju ob reki Krki odlicno organizirala Andragoški center Slovenije (ACS) in Razvojno-izobraževalni center (RIC) Novo mesto s številnimi izvajalci, sta nastopila tudi esperantista s Cateža ob Savi Anton in Reneja Mihelic. Ob posebni stojnici pod naslovom Esperanto – jezik za enakopravnejši svet sta bila Reneja in Tone na raz-polago obiskovalcem s pojasnili o esperantu in o vsem, kar je povezano s tem mednarodnim jezikom. Novi transparent na stojnici v novem mestu (Foto A.M.) Mimoidoci so lahko dobili zgibanki Mednarodni jezik esperanto s podnaslovom Esperanto je gibalo jezikovne demokracije Združenja za esperanto Slovenije in Kako se lahko ucim esperanta Antona Mihelica ter se vpisali v listo prisotnosti. Nekateri obiskovalci so se preizkusili v mini testu iz esperanta in se igrali igro spomina, ki so jo sestavljale kartice z esperantskimi besedami in ustreznimi slicica-mi. Navedeno igro je zasnovala Reneja in je bila pode-ljena že nekaterim udeležencem lanske uspešne 19. Mednarodne esperantske konference Alpe-Jadran (Alp-Adrio) v Brežicah. Kar nekaj obiskovalcev »Parade« je pokazalo zani-manje za esperanto in za ucenje tega krasnega jezika. Posebne pohvale je vredna podpora širjenju esperanta iz ust nekaterih udeležencev prireditve. Posebno presenecenje sta izvajalca doživela ob stoj-nici esperanta, ko so ju obiskale nekatere udeleženke esperantskega krožka, ki ga je Anton izvedel pozimi 2017-2018 na RIC Novo mesto. Z navdušenjem so pripovedovale prisotnim, kako lepo je, ker znajo nekaj esperanta. Krožkarica Nežka But pa je celo navdušila clane pevskega zbora, oblikovanega na RIC, da so se naucili peti v esperantu pesem Marko skace (Marko saltas) in Lepo je res na deželi (Gojigas min vivo kampara). Pesem Marko saltas so si izbrali tudi za odrski nastop na »Paradi«, kar je še en lep dokaz, kako se da navdušenje za esperanto na prijeten nacin širiti v javnosti. Ucenki iz Novega mesta z zakoncema Mihelic (Foto A.M.) Ob koncu se Anton in Reneja iskreno zahvaljujeta marljivim sodelavkam na RIC Novo mesto za odlicno organizacijo prireditve in vzorno tehnicno podporo izvajalcem na Paradi ucenja 2018. A.M. Raporto de Anton Mihelic pri la 20-a konferenco Alp-Adrio En la bela kroata urbo Bjelovar dum la 8-a gis la 10-a de junio 2018 okazis jubilea, la 20-a Internacia espe-ranta konferenco de "Alp-Adrio". En la grupo de multaj raportistoj ankau aperis kiel aganto por Esperanto el la vilago Catež ob Savi (sud-orienta Slovenujo), mag. Anton Mihelic. En la unua parto de la konferenca temo "Alpoj-Adrio kaj Danubio" per helpo de projekcioj de PP-diapozitivoj li prezentis sian verkajon, nomitan Iniciato por komuna agado de esperantistoj el la regiono Alpoj-Adrio-Danubio (AAD). La raporton tre bone pritaksis multaj partoprenantoj. Mihelic montris kelkajn kampojn, en kiuj oni fortigu kunlaboron inter la esperantistoj en tiu regiono (integrigo de la esperanta komunumo en plivastan negocan kaj politikan komun-umon de la Alpoj-Adria regiono, edukado, kulturo, sporto, turismo kaj informado). Tion farante, li elstarigis la fakton ke oni »ne kreas iluziojn por ekmovi ci tion en mallonga tempo, precipe ne en pluraj proponataj medioj samtempe«. La deta-lojn de la verkajo oni povas trovi sur la retligiloj: la raporto, PP-folioj. La unuan temon ankau prezentis Edvige Tantin Ackerman, sekretariino de Esperanto-Rondo de Alp-Adrio, el Italujo, prezentante artikolon pri la temo "Alpoj-Adrio kaj Danubio - europaj regionoj", mag. Janez Jug, prezidanto de Slovenia esperanto-Ligo (SIEL), prezentis la artikolon de Janez Zadravec (kiu ne povis ceesti la konferencon) pri la temo "Pasintaj atingoj, nunaj cirkonstancoj kaj estontaj eblecoj". 018 La delegacio el Slovenujo, sen la autoro, kiu fotis. La bazo de ci tiu tema konsisto estis aspirado al dis-vastigo de la esperanta agado de la regiono de Alp-Adrio ankau al la regiono de Danubio. La dua konferenca temo "Publikaj rilatoj de espe-rantistoj kun neesperantistaj medioj" estis servita per tri prelegoj: "Rilatoj kun neesperantistaj medioj – bjelovaraj spertoj" de la diligenta kaj sukcesa espe-rantisto Josip Pleadin el Kroatujo, "Esperanto retradio" de la esperantisto el Austrujo, Anton Oberndorfer kaj "La kontakto de la religio kun la arto" de la esperanti-stino el Hungarujo, Marie Eszes. 099 Anton prelegas, dekstre estas Edvige Ackerman Post ciuj prezentoj ekestis vigla debato, kiu kontribuis multajn bonajn konceptajn solvojn. Dum la asembleo de Esperanto-Rondo de Alp-Adrio la debato montris aliajn eblajn temojn por la sekvanta konferenco. Donitaj estis multaj proponoj, sed la fina decido estas prenota dum postaj kunordigoj inter la Sekretariejo de la Konferenco "Alpe-Adria" kaj la lando-organizanto de la 21-a Konferenco venontjare. Inter la oficialaj partoj de la konferenco ludis gitaron la juna gitaristino de Muzika lernejo Bjelovar, Marta Cukovic, instruita de prof. Siniša Paruska. La partoprenantoj povis vidi bonege preparitan retrospektivan ekspozicion en la Urba Muzeo, kun lokoj kie okazis ciuj 20 konferencoj, de la unua en 1989, en Arnoldstein (Austrujo) gis la cijara, en Bjelovar - inter ili ankau estas la 19-a Konferenco, pasintjare, en Brežice. En la parko, ce Trg Stjepana Radica, la partoprenantoj ceestis la plantadon de la "Arbo de internacia amikeco" kiu memorigos pasantojn en la estonteco pri ci tiu grava jubilea historia evento en la movado por Esperanto. 059 Edvige Ackerman akvumas la arbon de internacia amikeco Ce la Pavilono en la cefa urba parko, okazis komuna fotado por la memoro pri la agrabla jubilea internacia renkontigo de esperantistoj. En Hotelo Central, la esperantistoj kunvenis ce komuna vespermango kaj poste okazis la kultura-amuza programo kun elstara tenoristo de la Opero de Kroata Nacia Teatro en Zagrebo, Neven Mrzlecki kaj koruso Feniks de Komlo (Hungarujo). AA-2018-skupna Reneja kaj Anton tenas la esperantan flagon Ankau estis organizita ekskurso al Daruvar, kun ciuj tieaj vidindajoj. La eventon ceestis cirkau 80 partoprenantoj el Kroatujo, Hungarujo, Slovenujo, Italujo, Austrujo kaj Bosnujo kaj Hercegovino. El Slovenujo ceestis Janez Jug, Milan Skrlj, Davorin Jurac, Anton kaj Reneja Mihelic. La konferenco signifis denovan amikan kun-venon de esperantistoj, kun multaj man-premoj, diritaj vortoj pri diversaj spertoj, memoroj, sed antau cio elstaris la escepta gastamo de la kunven-organizantoj. A.M. Fotoj: A.M. kaj R.M. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Predstavitev Blejskega zvona v Ljubljani Esperantsko društvo Maribor (EDM) je v aprilu 2018 izdalo drugo, dopolnjeno dvojezicno izdajo romana La sonorilo de Bled | Blejski zvon. Original v esperantu je nastal okoli leta 1925 izpod peresa Stevana Živanovica, srbskega esperantista. Prvo izdajo slovenskega prevo-da, ki je bila predstavljena decembra 2017 v Lendavi, je urednik Mario Vetrih dopolnil s komentarji in odpravil razne napake, zlasti v esperantskem besedilu. Po prvi predstavitvi nove izdaje 19. aprila na Bledu je bila to-krat, to je 14. maja, knjiga obravnavana v Slovenskem centru PEN v Ljubljani. Omizje, ki ga je vodila predsed-nica Slovenskega PEN centra Ifigenija Simonovic, so tvorili še trije avtorji: predsednik ZES mag. Janez Jug, mag. Vinko Ošlak in prevajalec Milan Jarnovic. Ker se esperanto redko ali sploh prvic pojavlja v slo-venskem PEN, je gostiteljica najprej povprašala o nastanku in vlogi esperanta v svetovni zgodovini in zlasti pri nas. Publika, med katero je bilo precej espe-rantistov, je slišala mnogo novega o esperantu, saj sta poznavalca Jug in Ošlak nanizala vrsto podrobnosti in novih podatkov iz zornega kota jezikoslovja in družbe-ne vloge esperanta. Glede na cas, v katerem je avtor romana Stevan Živa-novic deloval in delo napisal, je bilo prikazovanje ozadja v kraljevini SHS oz. Jugoslaviji posebej zanimivo za prisotno veleposlanico Republike Srbije v Ljubljani, Zorano Vlatkovic. Poudarjeno je bilo pozitivno sodelovanje dveh filantropov, koroškega Slovenca dr. Jakoba Štefancica in Srba Stevana Živanovica, ki sta po prvi svetovni vojni vec let vodila esperantsko gibanje v Srbiji in posredno v kraljevini SHS oz. Jugoslaviji. Ker sta ti dve osebnosti vredni spomina, je bilo sklenjeno, da slovenski PEN pozove Obcino Bled, da obeleži Stevana Živanovica s spomenikom ali poimenovanjem ulice, srbski PEN pa, da podobno predlaga obeležitev spo-mina na Jakoba Štefancica, ki se je med drugim tudi boril kot prostovoljec na srbski strani, potem ko je bil izpušcen iz ruskega ujetništva v prvi svetovni vojni. To naj bi tudi vzpodbudilo preucevanje življenja in dela teh dveh skoraj pozabljenih esperantistov in cloveko-ljubov v Sloveniji in Srbiji. Omizje v centru PEN – od leve: Jug, Simonovic, Ošlak in Jarnovic (Foto: Ostoj Kristan) Dogodek v Slovenskem centru PEN je minil v prijet-nem vzdušju in je prispeval k boljšemu poznavanju vloge esperantskega gibanja in esperantske literature, kar ima pri kulturno visoko izobraženi publiki Centra PEN posebno težo. Pohvaliti je treba sotrudnike slo-venske izdaje Blejskega zvona, ker so s svojim prosto-voljskim delom veliko dodali v zakladnico esperantske kulture in razumevanja med narodi. O.K. O izidu knjige Blejski zvon in o njeni predstavitvi na Bledu poroca tudi esperantska revija Literatura foiro v junijski številki 239 na strani 139. Clanek je opremljen tudi s sliko naslovnice knjige. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Pobuda za varuhinjo clovekovih pravic V Veceru sem pred kratkim zasledil obvestilo o poslo-vanju varuhinje clovekovih pravic Vlaste Nussdorfer v sredo, 9. maja 2018 v mestni obcini Maribor. Ker ima-mo že nekaj izkušenj s tem, in po temeljitem tuhtanju, sva se z Adelo Kancler Lešnik odlocila za vlogo pobude, da bi varuhinja clovekovih pravic prevzela pokrovitelj-stvo nad jubilejnimi prireditvami ŽED ob 60. obletnici društva. Torej danes sva na MOM-u imela 15-minutni razgovor z namestnikom varuhinje gospodom Horva-tom in sem mu pobudo predal. Sedaj bomo pocakali na odziv varuhinje.. K.K. 60. obletnica ŽED Dejavna sekcija društva je 9. junija v Lendavi na 10. predstavitvi kulturnih društev »Medgeneracijsko so-žitje med društvi« bila pocašcena že z uvrstitvijo na zacetek programa v dvorani kulturnega doma. Predsednik ŽED med nagovorom Po uvodnem govoru je predsednica ZKD predsedniku društva izrocila tudi zahvalno listino za sodelovanje na tej prireditvi. Potem ko je povezovalka programa napovedala pricetek 10 minutnega programa društva, se je na velikem platnu in preko ozvocenja pricelo predvajanje treh popularnih pesmi kitarista in pevca Emanuela Rovere iz Italije, seveda v esperantu. Po pricetku predvajanja druge pesmi je bil zvok nekoliko utišan in na oder je stopil predsednik društva, ki je v kratkem govoru pozdravil številno obcinstvo in dejal: »V društvu smo ponosni na dejavno sekcijo v Lendavi, saj se uspešno vkljucuje v delo Zveze kulturnih društev in drugih asociacij mesta. K temu prispevate na eni strani prijazni in odprti domacini, na drugi strani pa vodja sekcije gospod Mirkovic, ki je gonilna sila in že vec kot 10 let živi tu nad mestom med vinogradi«. Poudaril je še mednarodno znacilnost esperanta, ki jo posredujejo tudi pravkar predvajane pesmi. Svoj nagovor je zakljucil s podelitvijo priznanj, najprej gospe Danijeli Hozjan, predsednici ZKD, za dobro sodelovanje s sekcijo ŽED in še dvema zvestima clanicama društva: Matildi Grosek, blagajnicarki društva iz Maribora, Miri Lipicar iz Kopra pa za pred leti preveden izjemni ucbenik esperanta (priznanja je podelil g. Mirkovic kar v parterju, da jim ni bilo treba na oder). In cisto na koncu je še izrekel parolo železnicarjev esperantistov: »Tiri povezujejo dežele, esperanto narode« ter dodal dvojezicni Hvala / Dankon. Mira Lipicar in Jovan Mirkovic Po 10-minutnem programu društva ŽED/FES, ki je ucinkoval kot se rece »kot cešnja na torti«, so vsi prisotni (tudi predstavniki ED Maribor in ZES-a) spremljali bogat kulturni program in si potem v preddverju dvorane ob prigrizku ter kozarcku izmenjali vtise z doživetega dogajanja. K.K. Tecaj v Lendavi Opazili smo zanimivo porocilo Daniele Hozjan na spletni strani Zveze kulturnih društev Lendava o tecaju esperanta. Spodnje porocilo spremlja 6 fotografij tecaj-nic in snovi v ucbeniku. Porocilo si sicer lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.zkd-lendava.si/tecaj-jezika-esperanto/: ZKD Lendava je skupaj z Železnicarskim esperantskim društvom Maribor, Sekcijo Lendava, organizirala tecaj jezika Esperanto v ponedeljek, 12. februarja 2018 od 13. do 15. ure, pod vodstvom esperantista Jovana Mirkovica. Prvo srecanje je bilo v prostorih ZKD v Glavni ulici 2. Na tecaj je prišlo šest oseb, ki so bile zainteresirane za ucenje mednarodnega jezika Esperanto. Vodja tecaja g. Mirkovic je uvodoma zbranim razložil namen ucenja jezika Esperanto, kako je nastal in kakšne znacilnosti ter prednosti ima sam jezik. Tecaj se je izvajal na podlagi Ucbenika Mednarodni jezik Espe-ranto, ki sta ga pripravila Gvozden Sredic in Karl Kovac, izdalo pa Železnicarsko esperantsko društvo Maribor maja 2014. Na prvem srecanju sta se obravnavali 1. in 2. lekcija (uvod, abeceda, izgovor in naglas) ter (-o, -a, mal-,-j). Besede, ki se koncujejo na o, so imena oseb, stvari, raznih pojmov ali živali, to so samostalniki; besede, ki se koncujejo na –a, povedo, kakšne so te osebe, stvari, pojmi ali živali: to so torej pridevniki. Na drugem srecanju smo ponovili 1. in 2. lekcijo, nato pa obravnavali 3. in 4. lekcijo (osebni in svojilni zaimki, glagoli, sedanji cas) in (clen la, glavni števniki, de). Tecaj v Lendavi v prostorih ZKD Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Sprehod po slovenskem Cobissu Ta prispevek je ljubiteljski in je namenjen tistim esperantistom in prijateljem esperanta, ki niso prav vešci pri delu z racunalnikom, pri brskanju po spletu, pri raziskovanju raznih podrocij zanimanja itd. Popravki in dopolnila so dobrodošli, saj se vedno da še kaj nauci-ti in je pametno svoje izkušnje posredovati tudi dru-gim. Opisati želim svoje brskanje na naslovno temo, pri cemer se bom izognil bližnjicam, da bodo koraki ra-zumljivi tudi zacetnikom. V brskalnik, lahko je Google ali kateri drugi, vpišemo cobiss. V ponudbi okoli 6,5 milijona povezav izberemo na prvih mestih cobiss.si ali neposredno cobiss+. To je skupni katalog 849 slovenskih knjižnic z okoli 2,5 mili-jona gradiv. Na vhodni strani je iskalno okno, ki nam ponuja vnos iskalnega niza (na pr. naslov knjige, ime avtorja itd.) ter izbiro vrste gradiva (knjige, revije, clanki, e-knjige, note, DVD, CD itd.) in knjižnice (kraj, ime, oddelek, akronim knjižnice ali vse knjižnice). Pa vpišimo iskalni niz esperanto. V trenutku dobimo preglednico za 532 zadetkov. Nabor zadetkov lahko filtriramo z izbirnimi meniji na levem robu zaslona, ki so urejeni po pogostosti zadetkov za konkretni primer, in sicer vrste vsebine, vrste gradiva, jezik, ciljna skupi-na, avtor, leto izdaje in predmet (strokovno podrocje). Pri avtorjih nam na primer ponudi na prvem mestu Vinka Ošlaka s 46 zadetki. Osnovno ali katero filtrirano preglednico si lahko z izbirnim menujem na desni strani glave preglednice organiziramo po pomembnosti, abe-cednem zaporedju naslova ali avtorja ali po letnici izida. Ce si ogledamo posamezen zadetek v razpredelnici, vsebuje zapis po stolpcih: 1 – zaporedna številka v pre-glednici, 2 – vrsta gradiva, 3 – naslov, avtor, vrsta vse-bine, jezik, leto izida in elektronski dostop, 4 – možnost izposoje. S klikom na naslov gradiva pa dobimo širši opis gradiva in preglednico knjižnic, ki to gradivo imajo in kako je dosegljivo. Na primer V zlatem colnu / En la ora boato je dostopna v 51 knjižnicah, knjiga Zamen-hof: oce esperanta avtorice Marjorie Boulton (prevod Franc Šrimpf) iz leta 1987 pa kar v 70 knjižnicah. Glede na leto izida je najmlajši Blejski zvon / La so-norilo de Bled, najstarejši pa ucbenik Ludvika Zamen-hofa za nemško govorece iz leta 1891 (izposodite si ga lahko pri MKL). Najstarejše slovensko esperantsko gradivo pa je Popolna slovnica esperantskega jezika Ljudevita Kosijera iz leta 1910 (v roke jo lahko vzamete v 4 knjižnicnih citalnicah). Zanimivo si je ogledati vrsto vsebine zajetega espe-rantskega gradiva. Najvec je ucbenikov (50), nato slo-varjev (30), poezije (29) itd. Romanov je 13, pravljic je 5 (manjka Mojca Etulino, ki pa je med slikanicami, kjer so tudi 4 od 5 pravljic). Med slikanicami (7) je tudi Mil unuaj vortoj: en esperanto, ki bi lahko bila tudi med ucbeniki. Torej je treba biti pozoren na opredelitev vrste vsebine in iskati v vec možnih opisih, ki ocitno niso enoveljavni in so odvisni od opredelitve vpisoval-ca. Zato med ucbeniki ne najdete ucbenika Medna-rodni jezik Esperanto za železnicarje in druge Gvozdena Sredica in Karla Kovaca iz leta 2014, ker je opredeljen samo kot »knjiga« in ne kot ucbenik. Zato velja iskati še po avtorjih ali letnici izida. Sicer pa je ta ucbenik na razpolago v 16 knjižnicah (Ali so povsod zadovoljni z netocnim zapisom gradiva?). Še eno podrocje nezanesljivosti je v Cobissu pri opredelitvi jezika esperanto in španšcine zaradi podob-nosti in mešanja tricrkovnih oznak za jezike in države. ISO standard za jezike: španšcina: es oziroma spa Esperanto: eo oziroma epo (esp) ISO standard za države: Španija: es oziroma esp Sicer pravilna oznaka za jezik »esp« je enaka standard-ni oznaki za Španijo kot državo (za španšcino je jezikov-na oznaka »spa«). Zato je sedaj priporoceno za espe-ranto uporabljati tricrkovno oznako »epo«. Tako se mi je zgodilo, ko sem iskal Modrijanov esperantski prevod drame Ferda Delaka po predlogi Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ga je leta 1936 izdal Esperantski klub Ljublja-na. Ni ga bilo med esperantskimi deli in šele po brska-nju po španskih prevodih Cankarja sem ga odkril. Poslal sem ogorceno elektronsko pošto na Cobiss oziroma IZUM in jih opozoril na napako. Napaka je zdaj že od-pravljena. Nabor esperantskih in z esperantom povezanih gradiv, ki so dostopna slovenski javnosti, bi se bistveno povecal, ce bi zacela delovati strokovna knjižnica ZES. Na vec mestih pri funkcionarjih ZES se hrani na stotine knjig in drugih gradiv, ki jih zdaj še ni popisanih v slo-venskih knjižnicah. Gre za dokumente iz zgodnjih let esperantskega gibanja v Sloveniji, pa tudi za darila esperantskih organizacij in založb iz vsega sveta. Uredi-tev kataloga strokovne knjižnice ZES in zagotovitev primernega prostora za izposojo knjig je prvenstvena naloga Združenja. Z ureditvijo strokovne knjižnice bi bila zagotovljena tudi možnost oddaje gradiv iz zaseb-nih zbirk in s tem preprecitev velike kulturne škode, ce bi taka gradiva koncala med odpadnim papirjem ob preselitvi ali smrti lastnika. Priporocam, da obcasno pobrskate po Cobissu ali drugih podobnih bibliotekarskih programih, si poišcete zanimivo gradivo, odkrijete kaj novega, najdete kakšno pomanjkljivost itd. Z veseljem bomo objavili vaše ugo-tovitve, premislili predloge, predvsem pa se priporo-camo za pomoc pri ponovni vzpostavitvi esperantske strokovne knjižnice. O.K. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Uradne ure ZES in EDL Redni termin za uradne ure v društvenem prostoru na Štefanovi 9 v Ljubljani vsak prvi in tretji torek v mesecu od 18. do 20. ure kljub pocitniškem casu se izvaja. Vsakokrat doslej je dežurstvo delovalo, a obisk je bil skromen, v glavnem so prihajale iste osebe, ki so tudi sicer najbolj aktivne v ZES in EDL. Cas pa smo dobro izkoristili za razprave o tekocih zadevah, pripra-ve na akcije in strokovno izpopolnjevanje. Pridite v klub, ceprav ni napovedan poseben program ali sestanek! O.K. Antologio de landoj de 1 Zono kaj 1 Vojo En la lasta numero de nia bulteno ni aperigis deziron de la kunlaborantoj de la Esperanto-muzeo de Zaozhu-ang Universitato en Cinio. La muzeo planas eldoni la “Antologion de Landoj de 1 Zono kaj 1 Vojo” kaj nun klopodas kolekti materialojn el koncernaj landoj. Sekve SIEL decidis kontribui kvin gravajn librojn, eldo-nitajn en Slovenujo. Ni sendis ilin per ordinara posto la 9-an de majo 2018. Post 19 tagoj ni ricevis de D-ro BAK la dankesprimon kaj du interesajn fotojn. La pakajo post la longa vojo (foto: D-ro BAK) Krome ni sendis al D-ro BAK liston de la esperanta literaturo, disponebla en la stoko de SIEL, kaj kelkajn ligilojn al digitigitaj fontoj en slovenaj bibliotekoj. La senditaj libroj je la celo (foto: D-ro BAK) Ni deziras al la Zaozhuang Universitato esperantista teamo bonan sukceson kaj strece atendas la antolo-gion. Cu iu de vi iam vizitos la Esperanto-muzeon en Zaozhuang? O.K. Komisiono de UEA 'Meza Oriento kaj Norda Afriko' Cu vi volas la disvastigon de Esperanto en Meza Oriento kaj Norda Afriko? Temas pri problema regiono, en kiu estas malpacoj diversspecaj, kaj tie Esperanto kaj justaj internaciaj rilatoj per Esperanto povus helpi pli ol en aliaj mondo-partoj. En la lasta jardeko ni atingis kelkajn rezultojn (vidu la pagaron www.esperanto.net/ar/ , la serion de niaj Mezorientaj Kunvenoj, la lernolibron en la araba, ktp.) sed la situacio de la parolantoj de Esperanto en tiu regiono restas tre malforta lau la nombro de la paro-lantoj. Ni volas daurigi nian retan anoncadon en tiu regiono kaj ni volas venigi junajn homojn el tiu regiono al inter-naciaj Esperanto-arangoj. UEA starigis la Fondajon MONA kaj nun ni bezonas helpon de unuopaj esperantistoj, kiuj pensas, ke ni semu kaj semu konstante. Sendu vian esencan ec se malgrandan kontribuon al la konto “arabio” ce UEA. Pagmanieroj en http://www.uea.org/alighoj/pagmanieroj. Indiku “por arabio”. Esperantska polica v javni knjižnici Slucajno smo dobili v roke sliko lepe postavitve espe-rantskih knjig v knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu. To je del od 170 knjig, ki jih je pred nekaj leti podaril MOCIS-u Vinko Ošlak, ker so v okviru te ustano-ve za izobraževanje odraslih potekali tecaji mednaro-dnega jezika. MOCIS pa je knjige izrocil za vkljucitev in rabo knjižnici KM, s cimer v celoti dobivajo svoj smisel, ker so dostopne javnosti. Esperantska polica v knjižnici Ksaverja Meška Vinko Ošlak namerava tudi v prihodnje izrocati knjiž-nici še druge esperantske knjige, da bodo na razpolago javnosti. Za dejanje se je odlocil tudi zato, da da svojim somišljenikom, kakor se privrženci mednarodnega jezika tudi radi imenujejo, zgled, kako bi bilo pametno ravnati s knjižno zapušcino, ki po esperantistovi smrti navadno gre v izgubo. Zelo žalostno je spremljati smrt in pokop esperantista, ce vidiš, da bodo njegove knjige in drugo esperantsko pisno gradivo odpeljali med odpadke. S tem pa se izgublja kulturno bogastvo – in to velja prepreciti z razumno odlocitvijo, da tudi ta zaklad še v pravem casu predaš v javne roke, da bo služil tistim, ki se bodo odlocili nadaljevati esperantsko dejavnost. O.K. Nova spletna stran Peter Grbec in njegovi prijatelji z Obale so na spleti-šcu WordPress.com postavili novo spletno stran z ime-nom Esperanto Slovenija, ki je namenjena zaintere-siranim za esperanto s slovenskega govornega ob-mocja. Stran je preprosto organizirana: na levem robu je seznam raznih tem, kjer izberete sestavek s podrob-nejšimi informacijami. Zacetna ponudba clankov je obetavna in lepo oblikovana (opazen je Petrov svojski stil oblikovanja), od bodoce ažurnosti in razkošja vsebin pa bo odvisna priljubljenost in koristnost nove esperantske izložbe v slovenšcini. Oglejte si novost s klikom na naslednjo povezavo ter si vzemite cas za pregled vsebin – marsikaj bo novega tudi za vas: https://esperantoslovenija.wordpress.com/. Verjetno bo Peter vesel komentarjev in predlogov za obogatitev strani. O.K. 103-a UK en Lisbono 2018 Moje priprave na 103. kongres UEA v Lizboni so se zacele že dve leti prej, ko sem na svetovnem kongresu v Nitri na Slovaškem izvedel, da bo naslednji kongres v Seulu v Južni Koreji, meni nedosegljiv, za njim pa v Lizboni na Portugalskem. Ker po BDP-ju celo malo zaostajajo za Slovenijo, tam ne bi smelo biti predrago. Jeseni sem se loti iskanja najugodnejšega leta. Septembra sem preko spleta kupil karto Zagreb-Lizbona in nazaj. Rezerviral sem tudi sobo v bližini glavne železniške postaje. Moji nacrti so bili: srecati cim vec prijateljev ter z njimi poklepetati. Obiskati astronomska predavanja profesorja dr. Amrija Wandela. Izprositi predavanja v PowerPointu, da bi jih doma prevedel v slovenšcino in z njimi popestril aktivnosti v astronomskem društvu Polaris, katerega predsednik sem. Obiskati nekaj koncertov. Morda mašo. Pa še kakšno potopisno predavanje in sestanek železnicarjev. Morda nogometno tekmo. Kasneje, ko je postalo jasno, da bom najverjetneje edini Slovenec na kongresu, sem seveda z veseljem pozdravil kongres: »Agrable estas saluti vin en la nomo de Slovenio«. Nekaj nacrtov se žal ni uresnicilo: Amri ni imel predavanja, je pa bilo predavanje španskega astronoma o planetih izven našega osoncja. Maš se nisem udeležil, ker sem se raje družil s prijatelji. V tem sem tako užival, da sem izpustil tudi kakšno predavanje. Sem pa poslušal predavanje o Jakobovi poti, ki ga je imel francoski par. Bil sem na koncertih Jonnya M. in Georga Hanzika s hcerko. Lepo, razlocno in kvalitetno. Med množico sem našel esperantska zakonca Page iz Anglije. Anica je Slovenka, ki je pred mnogimi leti odpotovala iz okolice Brežic na Otok, kjer si je ustvarila dom. Stanoval sem v Amori, to je mesto na levem bregu reke Tajo. Esperantistka Maria, ki sem jo pred petnajstimi leti srecal in bil njen gost tri dni, mi je brez pomisleka izrocila kljuce trosobnega stanovanja rekoc: »To je zdaj tvoj dom. Ce boš imel kaj casa, pa naju obišci.« Sedaj stanuje 10 minut proc. V mesto sem se vozil z vlakom 25minut. Po mestu pa z metrojem, kadar je bilo potrebno. V soboto smo po porciji sardelic na žaru in požirku crnega vina šli k obali, kje smo opazovali lunin mrk. Mars je bil navidezno blizu lune, pa sem se spomnil, da je bil ravno tako blizu zemlje leta 2003, ko smo ga gledali s te obale. Anica Page in Davorin Jurac v Lizboni Bil pa sem sam, zato mi ni bilo prijetno ponoci hoditi naokrog, pa tudi Marija in Carlos sta me skoraj vsak dan vabila na vecerje ob 19h. Seveda nisem odrekel, sem pa izpustil nekaj vecernih prireditev in nogometno tekmo, kjer je mlada vrsta Lizbone premagala espe-rantiste s 7:1. Pozdrav kongresu v imenu Slovenije V sredo je bil kongres zaprt. Bil je dan za ekskurzije. Ta dan sem se s svojima gostiteljema odpeljal na obalo Atlantika, saj je Portugalsko zajel vrocinski val. V Lizbo-ni je bilo 42 °C, tukaj blizu Sintre pa 21 °C! Veliko ljudi se je hladilo ob plaži, kjer je veter delal tri do pet- metrske valove. V »Libroservo« sem kupil nekaj knjig in darilc za tecajnice v Slovenj Gradcu in seveda za Renejo in Antona iz Cateža. Pri njima sem dvakrat prespal, pa tudi iskat sta me prišla na letališce v Zagrebu. V nedeljo pa sta me na poti v Mozirje odložila v Velenju, kjer me je cakala žena. Za pomoc se zahvaljujem: Reneji in Antonu ter Marii in Carlosu. Upam, da jim bom lahko kako povrnil. D.J. Rezolucio de la 103-a Universala Kongreso de Esperanto La 103-a Universala Kongreso de Esperanto, kunve-ninte en Lisbono de la 28-a de julio gis la 4-a de augusto 2018, kun 1567 partoprenintoj el 73 landoj, konfirmas la grandan aktualecon de la kongresa temo "Kulturo, lingvoj, tutmondigo: kien nun?", kiu estis traktita tra la semajno en kvar diversaj sesioj kun abunda partopreno; notas la koincidon de ci tiuj diskutoj kun la 100-a datreveno de la fino de la Unua Mondmilito, kiu markis turnopunkton en la tutmondiga procezo; substrekas ke la radikoj de la nuna kultura kaj lingva diskriminacio kaj soci-ekonomia sufero, spertataj de granda parto de la homaro, trovigas en la longa historio de koloniado europa kaj de aliaj landoj pasinta kaj nuntempa, kaj ke solvoj postulas la malkonstruadon de koloniecaj mondrigardoj kaj potencdividoj; atentigas, ke la neutrale homa lingvo Esperanto estas potenca rimedo por mensa malkoloniado, ebliganta reciprokan interkonatigon kaj komprenigon ekster la kutimaj kadroj de privilegio kaj ekskludado; pledas por urga atento al la defiaj problemoj de lingva, kultura kaj alispeca diskriminacio, sufero kaj mortigo, kunligitaj kun la detruado de la naturo kaj aliaj perfortaj tendencoj de la tutmondigo; deklaras la pretecon de la parolantoj de Esperanto kunlabori en agadoj por helpi kaj protekti homojn kaj popolojn kontrau tia perfortado kaj kontribui al la procedo de mensa malkoloniado en ciuj landoj de la mondo, kaj alvokas la aktivulojn por Esperanto al praktika so-lidareca agado kun la suferantoj inkluzive de migrantoj kaj rifugintoj lau la plej noblaj tradicioj de nia movado. Podrobnosti o dogajanju na kongresu v Lizboni si lahko poišcete na spletišcu UEA oziroma s povezavo: https://uea.org/kongresoj. Objave v slovenskih medijih Clanek na spletišcu Dolenjskega lista Lokalno.si dne 17. maja 2018 o TVU oziroma Paradi ucenja v Novem mestu in o esperantski stojnici je napisal Anton Mihelic in ga popestril s 5 fotografijami. Ogledate si ga lahko na naslovu: https://www.lokalno.si/2018/05/17/196134/zgodba/Posavska_esperantista_na_Paradi_ucenja_v_Novem_mestu/. Radio Slovenija 3 – ARS je v oddaji Jezikovni pogovori kar dva zaporedna torka 24. In 31. julija 2018 gostil Vinka Ošlaka. Oddaji sta imeli naslova Esperanto kot jezik za boljši svet in Esperantist Vinko Ošlak. Trajali sta po dobrih dvajset minut in zgovorni gost je v tem casu povedal mnogo zanimivosti iz esperantskega gibanja in iz svojih osebnih izkušenj. Vredno poslušanja! Upora-bite povezavo na arhiv Jezikovnih pogovorov: https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni%20pogovori. TV Slovenija 1 je 26. julija 2018 v osrednji informa-tivni oddaji Dnevnik porocala o svetovnem dnevu espe-ranta in o dnevu odprtih vrat ZES. Prikazan je bil del slikovnega gradiva, ki ga je na prireditvi posnela ekipa RTVS, in kratka izjava Janeza Juga. Portal Siol.net je 26. julija 2018 v rubriki Novice objavil clanek Kaye Kamenaric o esperantu, ki vsebuje nekaj osnovnih podatkov o mednarodnem jeziku, nekaj primerov esperantskih izrazov ter šestminutni videopo-snetek intervjua s petimi esperantisti od rojstva, tako imenovanimi denaskuloj. Clanek vsebuje tudi povezavo na naše spletišce oziroma na vabilo na dan odprtih vrat ZES. Clanek si lahko ogledate s povezavo https://siol.net/novice/svet/saluton-vas-je-ze-kdo-pozdravil-v-esperantu-video-473595. Vecer je 8 avgusta 2018 na svojem spletišcu v rubriki Lokalno>Koroška objavil intervju Tomaža Ranca z Davorinom Juracem o njegovi udeležbi na kongresu UEA v Lizboni in o njegovi esperantski življensjki poti. Clanek je opremljen s slikami s kongresa. Ogledate si ga lahko na povezavi: https://www.vecer.com/tudi-v-esperantu-se-da-nakladati-6538298. O.K. Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Darilo za napredek esperanta Slovenska davcna zakonodaja omogoca podariti do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine obcana izbrani upraviceni organizaciji v javnem interesu. Ce obcan – davcni zavezanec tega ne naredi, gre ta znesek v državni proracun za splošne namene. Posledicno velja, da darovalca ta donacija ne stane nic. Zahtevo za podaritev dela dohodnine mora obcan vložiti do konca koledarskega leta in velja do preklica ali spremenjene zahteve v prihodnjih letih. Ce ste že kdaj prej vložili zahtevo, bo nova zahteva staro avtomatsko razveljavila. Podrobnosti predpisov si lahko preberete na spletnem naslovu: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Uvodne_strani/Prebivalci/davki123.pdf#page=8. Seznam vseh upravicenih organizacij je izredno velik, objavljen pa je v prilogi Uradnega lista RS, št. 38 z dne 6. 6. 2018. ZES je navedeno na strani 5809. ZES poziva vse esperantiste in prijatelje esperanta ter druge naklonjene osebe, da namenijo zadevni del dohodnine v dobro naše organizacije. Za to plemenito gesto naj nagovorijo tudi svojce, prijatelje in znance, zlasti tiste, ki sodijo med tisti dve tretjini dohodnin-skih zavezancev v Sloveniji, ki sploh nikomur ne na-menijo tega dela svoje dohodnine. ZES bo tako zbrana sredstva gospodarno uporabila za izvedbo programa in projektov v korist vseh slovenskih esperantistov. S temi sredstvi bomo podprli tudi projekte naših kolek-tivnih clanov EDL, EDM in ŽEDM. Kako vložiti zahtevo za podaritev dela dohodnine? Na voljo sta dve poti: izpolnitev obrazca »Zahteva za na-menitev dela dohodnine za donacije« ter dostava tega na obmocno enoto FURS ali pa izvedba zahteve po elektronski poti preko spletišca e-davki, ce imate digi-talno potrdilo. Za tiste, ki bodo poslali ali nesli izpolnje-no zahtevo na pristojni financni urad, navajamo naslo-ve le teh: - Financni urad Brežice, Cesta prvih borcev 39 a, 8250 Brežice - Financni urad Celje, p. p. 2399, 3102 Celje, Aškerceva ulica 12 - Financni urad Dravograd, Mariborska cesta 3, 2370 Dravograd - Financni urad Hrastnik, p. p. 62, 1430 Hrastnik, Log 9 - Financni urad Kocevje, p. p. 53, 1330 Kocevje, Ljubljanska cesta 10 - Financni urad Koper, p. p. 31, 6001 Koper, Ferrarska ulica 30 - Financni urad Kranj, p. p. 122, 4001 Kranj, Koroška cesta 21 - Financni urad Ljubljana, p. p. 107, 1001 Ljubljana, Davcna ulica 1 - Financni urad Maribor, Titova cesta 10, 2502 Maribor - Financni urad Murska Sobota, p. p. 300, 9001 Murska Sobota, Slomškova ulica 1 - Financni urad Nova Gorica, p. p. 45, 5001 Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 2 - Financni urad Novo mesto, p. p. 380, 8001 Novo mesto, Kandijska cesta 21 - Financni urad Postojna, p. p. 184, 6230 Postojna, Tržaška cesta 1 - Financni urad Ptuj, p. p. 115, 2250 Ptuj, Trstenjakova 2 a - Financni urad Velenje, p. p. 204, 3320 Velenje. Kopališka cesta 2 a. V obrazec vpišete poleg svojih podatkov še naslednje podatke o upravicencu: Združenje za esperanto Slove-nije, d. št. 93737777. odstotek: 0,5. Prosimo vas torej za 5 minut casa, da izpolnite obra-zec in napišete na ovojnico naslov financnega urada, ter za eno znamko vrste A. Za uporabnike spletišca e-davki pa je postopek še krajši in ga v celoti opravijo s pomocjo racunalnika, saj je vecina podatkov že napisa-nih in samo vnesejo podatke za ZES in podpišejo zahtevo z digitalnim potrdilom. O.K. Kion oni legos en la sekvanta numero? Por la estonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de novembro 2018, ni antauvidas rapor-tojn pri interesaj okazajoj dum la autunaj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artiko-letojn pri la agado en Esperantujo: - kunlaboro en la preparado de la resolucio pri la slovena lingvopolitiko - Termania – kelkaj unuaj spertoj en uzado de la nova reta vortaro de Mica Petric - du prelegoj de D-ro Silfer en Slovenujo - trilimeja renkontigo Pec/Forno/Hütte - montkabana renkontigo ce Erjavceva koca - inventaro kaj arango de la faka biblioteko de SIEL - aktivecoj enkadre de Europa lingvotago - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuojn pri via agado, proponojn, komentariojn, fotojn kaj rimarkojn, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonve-naj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to… Kaj ankau tio ci… En la stoko de SIEL estas kelkaj ekzempleroj de libre-to, kiu estu deviga legajo kaj posedo por lingvistoj, studentoj kaj amatoroj, kiuj okupigas pri la latina au Esperanto. Temas pri la eseo fare de Prof-ro Franjo Modrijan (1894 – 1954) Elementoj latinaj en Espe-ranto, eldonita de Espe-ranto-klubo Ljubljana en la jaro 1938, presita ce la Presejo Slatnar en Kamnik, havante 48 pagojn. La auto-ro provis rekrei la nedokumentitajn mensajn procedojn de D-ro. Zamenhof dum determinado de vortradikoj kaj de aliaj lingvo-elementoj en Esperanto. Baze de multaj ekzemploj kaj logika konkludado estas pruvita la supozo pri Esperanto kiel raciigita lingvo latina. La prezo de la libreto estas simbola: 1,00 € + postkosto. O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0