PROLETAREC JE Dt LAV SKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2101. mm. Um. i itn. tl m Act «f Cmrwi « «4 Marcii UH. CHICAGO, ILL., February 4, 1948. Published Weekly at 2801 8. Lawndale Ave. ^ eta LETO—VOL. XLllI. Prostovoljci podirajo na Tržaški cesti v Ljubljani hišo, da bo (cesta) širša in bolj pregledna. Strah Zed. držav pred socializacijo v zapadni Evropi Kako in komu v korist naj zapravimo 17 milijard dolarjev? — Bojazen, da se bo ' (Marshal lov-Trumanov) načrt "ponesrečil nai Bivši predsednik Herbert Hoover, ki je oglašan za vešča-ka v evropskih ekonomskih zadevah, je kongresu priporočil, naj se mu nikar ne mudi pritrjevati takozvanemu "Marshallove. mu planu". On celo dvomi, čemu naj bi se kongresu mudilo določiti $6.-800.000,000 za dobo prvih 15 mesecev ameriške pomoči. Ampak ta je sedaj že v teku. Ne se ozirati "na nujnost" Desi sta Marshall in Truman — posebno prvi, hotela, da ne j se prej omenjeno vsoto odobri takoj, ako hočemo vztrajati pri Trumanovi doktrini "za zajezitev komunizma", je bil Hoover , mnenje, da naj v senatu in v poslanski zbornici vse to dobro preudarijo, predno bi se "ujeli v kake zanjke." To, da je pomoč nujna, je kajpada res. Ampak v ta namen lahko uporabimo navadno relifno akcijo. O Marshallovem načrtu pa je treba preudariti vse do zadnje pike. Kaj prav za prav hočemo doseči z njim? To ne vprašujejo kaki radikalci, ker jih v naših poslanskih zbornicah ni, ampak konservativci. V svojih govorih vsi do kraja na en ali drug način izražajo bojazen, da morda gremo z Marshallovim načrtom v past. V kakšno? In pojasnujejo: V skoro vseh vladah zapadne Evrope so zastopane razne delavske stranke. V Angliji pa je delavska stranka na krmiluX Social-demokratske in sorodne stranke imajo moč v skandinavskih deželah, v Franciji, v Belgiji in močne so na Nizozem skem in Danskem. Social-demokrati v anglo-ame-riški coni Nemčije so spet močan faktor. Vsi ti krogi imajo v svojem programu socializacijo veleindustrije, prometnih in distributivnih sredstev. In pa pri-rodnih bogastev. Torej počakaj mo, pravijo "ljudski" zastopniki v poslanski in senatni zbornici, da vidimo, kako mislijo vlade teh šestnajstih dežel, ki, so se izrekle za Marshallov načrt, potrositi obljubljeno jim ameriško podporo. Naj se nam nikar ne mudi. Predlogi za pomoč privatni industriji Jačanje ameriške bojne sile na Balkanu in v vsem Sredozemlju Ameriška bojna sila /e obnovila svojo letalsko bazo v Mellohi, v bivški italijanski severni Afriki, ki je oddaljena od Beograda in drugih balkanskih mest le okrog 600 do 800 zračnih milj.. Američani so zgradili to bazo že med vojno. V smislu ustmenih dogovorov med veliko trojico so jo po vojni zapustili. A nekaj našega moštva je ostalo tam, da drže to veliko bojno bazo pripravljeno ta moment-no uporabo. Stala je baje okrog 25 milijdnov dolarjev. Sedaj jo ameriški inienirji zboljšujejo in f naši bombniki so se vrnili tja. Sovjetska unija je protestirala na naslov ameriške in drugih prizadetih vlad ie s par notami. Pravi, da je ameriško brodovje v italijanskih pristaniščih in obnavljanje ameriških letališč v bivših italijanskih kolonijah kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Naš vnanji department je protest kratkomalo zavrnil z izjavo, da smo letalsko bazo v Mellahi obnovili v "mirovne namene". In da so naše bojne ladje v italijanskih lukah iz Italiji prijateljskih nagibov in na povabilo de Gasperijeve vlade. De Gasperi je to potidil in Rusiji, Jugoslaviji ter drugim vladam, ki protestirajo, med vrsticami odgovoril, da je pristanek ameriškega brodovja v Italiji njena in ameriška za -deva. Nota sovjetske vlade pravi, da so ameriške bojne ladje napravile v grških in turških vodah demonstrativne manevre. In enako v Trstu ter s svojo najmodernejšo nosilko letal, ki #• s svojimi spremljevalkami plula po Jadranu mimo Trsta v Benetke, menda v "svarilo" Jugoslaviji in italijanskim komunistom. Državni department je zanikal take "domneve", in to ne na preveč vljuden način. Sovjetski, jugoslovanski in bolgarski vladni krogi pravijo, čeprav za enkrat še neuradno, da naša dežela gradi v Sredozemlju svojo bojno silo ne za mir temveč za ustrahovanje malih dežel in za nadvlado nad Sredozemljem v prid ameriškega kapitalizma, ki je sedaj poetal glavni lastnik velikanskih oljnih Miši in oljne f .^š---.-»t- „ juuLilnlL jUlsliili L tnatmrtpe v ouutgiun asisrun. V ta namen smo vzeli pod "zaščito" Grčijo in Turčijo. Prvo smo violi v svojo obla* toliko, da te morajo njeni ministri menjati po navodilih naših vojaških poveljnikov. In ker nimamo v Grčiji drugega na svoji strani kot bankrotirano rojalisfično reakcijo, se je naša vlada oslonila nanjo. O demokraciji pod sedanjim režimom na Grškem torej ni goifora. Minuli teden je moral na ameriški pritisk vsled svojih neuspehov v voini z domovinsko fronto odstopiti general Ventiris, dasi je to nerad storil. Toda ker Amerika plačuje grške ratune, ima tudi "pravico" ukazovati, kdo naj bo v kaki visoki službi in kdo ne. Ob enem ie bilo iz Aten dne 31. januarja poro-čano, da je odšla v severno Grčijo nadaljna skupina ameriških častnikov, ki bo "nadzirala" vojno grške rojalistične armade proti gerilcem (domovinski fronti) in si prizadevala, da se jo za ameriško politiko čim->odjetij po vojni podržavljenih j - jf| {;m uspešnejše zaključi. .er so med vojno z lastniki vred1 r ' ; V « i • ** lužila Hitlerju A v ostalem je Druga taka ameriška baza, kakor \e Grč^a, postaja Italija. Namen naše vlade je storiti vse v njeni moči, da ostane Italija pod konservativno vlado. Do-važamo ji živila in ji pomagamo v oboroževanju vojaštva, kolikor ji je dovoljenega, ter opremljamo njeno orožništvo in milico. Kajti bližajo se volitve v prvi italijanski parlament, od kar ji je Mussolini prejšnjega razpustil.. In kampanja je vroča. Marshall se ne boji "socializacije" % V obrambo svojega načrta Marshall odgovarja skeptikom v kongresu med štirimi sejami in včasi tudi javno, da se nam "nacionalizacije" v zapadni Evropi, če jo otmemo pred ekstremnimi levičarskimi elementi, ni bati. Izgleda, da ni brez vzroka optimist. Angleški laboriti — namreč sedanja angleška vlada vsaj — z našo soglaša. Obe de-lujeti skupno. Lastnik čikaike Tribune, Robert R. McCormick domneva, ali skoro paravno6t trdi, da smo sklenili z Anglijo 4ajno volno zvezo se ko ji Je Churchill načeljeval in da je delavska vlada ni preklicala, te radi tega ne, ker je ves imperialistični ustroj Velike Britanije ?edaj povsem odvisen od ameriške zaščite. McCormick Trumanu očita, la ie vrgel Angliji nad štiri mi-ijarde "posojila" ne da bi si mo-»la z njim kaj pomagati. A v kongresu na skrivaj na-nigujejo. da je delavska vlada >dložila podržaviti jeklarsko in-iustrijo, ki ie ogromna, in pa da e plačala železnice in premogovnike. ter vse drugo kar je po-lržavila, z bondi, katere prej-njim lastnikom jamči ln jamči im visoke obresti tudi če bi pre-/zetja prinašala izgubo. Tudi v Franciji je bilo precsj ; Franciji le nekako toliko kon-role, kot jo je bilo pod Roose-/eltom v času depresije in poem v vojni. Kapitalistični si-;tem ni v nobeni deželi vsled tontrole ničesar trpel in mnenje /isokiji uradnikov državnega ln rgovskega departmenta je. da :e kongres odobri izvajanje vlarshallovega načrta v polni neri, se bo z ameriškimi dajatvami kapitalizem utrdil in v dokaz navajajo Grčijo in posebno Italijo. Nadaljevanje na 5. strani.) Koncert "Napreja" v Milwaukeeju bo dne osmega februarja Poroča ROSE MUSICH Zopet se nam približuje vesel dan v Milwaukeeju in sicer koncert slovenskega pevskega zbora "Naprej". Vršil s« bo v nedeljo 8. februarja v Collins Meyer dvorani. Vabimo vse ljubitelje slovenskega petja, da napolnijo dvorano do zadnjeka kotička. To se pravi, vabimo naše ljudi iz starejše generacije in naše tukaj rojene. Pevci in pevke se učijo z vso vnemo, da bodo zadovoljili vse pohodom "komunistične agresi-posetnike. ; je." V tej "mrzli" vojni se obo- Ker veni po sebi, kako me slo- roževanje pospešuje, atomskih venska peaem ponese v milo foj-1 bomb imamo že precej na raz-stno domovino, kjer sem preži- polago, naše bojne ladje so vse- eeeeooeeeeoeeeeeeeeeeeoeeoeooeeeeoeooeeeoeeo•ooo«»»oo ! KOMENTARJI! » o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooo« * Zbira in presoja urednik "Živčna" in "mrzla" vojna spraviti v Rusiji, ki so jo v re- divjata dalje. Hearstov« tisk se volucionarnih potresih prevzeli duša za obligatno vojno službo boljševiki, Romunijo pa so za- v "mirnem" času, zato da bomo padne sile odredile za desko v pripravljeni "na vojni čas". Ge- "sanitarnem" kordonu. Romuni- nerali in admirali še poudarjajo je je zahtevala svoje zlato nazaj, neizbežnost vojne s slovanskim a ga ji sovj. vlada ni hotela vr- blokom, ker le z njo bo mogoče niti. To je bilo pametno, kajti rešiti "zapadno civilizacijo". To ako bi ga ji, bi bil ekskralj Kari se pravi, (rešiti) anglo-ameriški. še večji multimilijonar in tudi francoski, belgijski, portugalski Mihael ne bi jamral, da je z de- in nizozemski imperializem pred narjem "slabo založen". "Čistke" oglaša naš kapitalistični tisk le kadar se vrše v USSR in v njenih "satelitkah". vela toliko veselih dni, mislim, da bo vsak imel enak občutek, ko bo spet slišal prelepe slovenske melodije. V sedanjem zboru "Naprej" je večinoma tu rojena slovenska mladina. Vse priznanje, ker se toliko zanima za negovanje slovenske pesmi. Le tako naprej, mladi pevci in pevke "Napreja"! Kajti v taki družbi se tudi mi, kar nas je starejših pevcev in pevk, počutimo veseli. Zal nam je, ker je naš dobri pevec in vzpodbudnik Frank Puncer obolel. Želimo mu vsi skupaj skorajšnjega okrevanja, da bi se zopet povrnil med nas, ker ga težko pogrešamo. Sporeda koncerta tu ne bom opisovala, ker bo to morda st6-ril kdo drugi. Torej na veselo svidenje V nedeljo 8. februarja. ie nekaj podatkov o pripravah za Naprejev koncert. K poročilu Rose Musich smo prejeli še nekaj podatkov • veliki koncertni priredbi, ki jo priredi milwauike Naprej" 8. teb. n v« ran a Prvi lin« Ifevto ■•>■ vinmra jnvjvr je na 72S W National Ave. in je znana vsem tukajšnjim Slovencem in drugim, ki ju» prihajali na naše priredbe. Začetek je ob 4. pop. Vstopnina je 70c. V zboru nastopi nad 7S pevcev in pevk. Vsi so uglajeni v petju in izgovorjavi. Poleg petja vsebuje spored tudi razne druge točke, kakršnih tu še niste videli. Po sporedu zvečer bo prosta zabava in ples. — Pridite vsi! Anton Tratnik. Kadar pa uganja preiskave FBI in kongresni odsek, ki odkriva neameriške aktivnosti, so to dejanja za zaščito domovine proti njenim notranjim sovražnikom. Dvojna mera je po svetu pač najstarejša moda in ji še dolgo ne bo konca. Gospodje pri A. D. so odkrili, da so v teku nekake čistke tudi v jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu. Je možno, da ne teče vse gladko, kajti če se svetu, potem je jasno, da bo "kr- j spomnimo na razne zapletljaje v ščanske" ere in "zapadne civili- j Kanadi in tu, je nam lahko pred zacije" konec. "Kar bo ljudi še očmi, da ni vsakdo komunist ki živih ostalo, se bodo lahko po- pravi da je. Nekateri so bili vrnili v "kamneno" dobo, oziro- hkrati v službi dveh vlad. prema v primitivno "divjaško" pro- jemali plačo od obeh, in končno šlast. "Modernega" . di v jaštva izdali tisto, ki jih je prva najela svet ne bi mogel prenesti. Sta- V tem oziru ima Sovj. unija več rega je. « neprilik kot Zed. države, dasi tu- „. _ „ . , . .. < di naša dešela ni imela sreče "A. D." se norčuje iz zahteve jugoslovanske vlade, da bi ji povsod, Grčija je naša varovanka, v muslimanskih deželah podkupujemo, ker je nam za ondot-na oljna polja in vse gre "po starem". Vodimo procesijo "Za trajen mir" v tretjo svetovno vojno. In v veliko večje izgube kot so bile v prejšnji. In ako so naše atomske bombe res take kot jih opisujejo, in če imamo še bakterije za uničevanje, ki jih bodo naši letalci raztrosili po Zed. države vrnile njeno zlato, ki ga ima tu shranjenega. Ampak ali se bi norčevala, če bi ga imela kje v shrambi sevj. vlada in ga ne bi hotela vrniti? Tak slučaj je bil po prvi svetovni vojni z Romunijo. Zlato je dala med vsemi, ki jih je najela, da ji služijo vestno v drugih deželah. To je stara metoda in bo trajala, dokler bodo mednarodni odnošaji taki, da ne bo nobena vladam zaupala drugi temveč da bodo vse le spletkarile in igrale "poker". (Nadaljevanaje na '4. strani.) članstvo kom. stranke na Poljskem Komunistična stranka na Poljskem. ki se po vojni uradno naziva z delavska stranka, ima glasom poročila AP 40.000 članov. V vladi, ki je koalicijska, ima največ zastopnikov ona in pa socialdemokrati. Nekaj jih ima kmečka stranka, ki ji je načeljeval ubežni Mikolajček in par portfeljev imajo tlruge skupine. Vzajemnost med Poljsko in Čehoslovaiko *- Mel vlado v Pragi in Varšavi je bila sklenjena pogodba za koordiniranje (izenačenje) indu-I strijskih in rudniških obratov v »t Nevtralnost" nagradena V sedanji ameriški pomožni akciji, ki je združena z Marshallovim načrtom, bodo dobile dr- žave; ki so bile v vujni nevtral- stirinajstih^trokah. nad $700,000,000* a "ruske Adatnič ne je avtor mso- satelitke", ki so se borile in kr- j ,ih knjig. Naročite si jih is Pro-vAvele za poraz Hitlerja, nič. I letarčeve knjigarne. AFL zavzela skrajno konservativno taktiko Najbolj odkriti konservativci v zvezni zbornici hočejo vedeti, da-li bo Marshallov načrt podpora socializmu, ali pa "našemu načinu življenja"? Med njimi se Na ^ ^ č|ani ekseklliive go-oglašajo taki, ki vprašujejo, če-| vori„ ZKO,j proti radikalizmu, mu ne bi v tistih evropskih de-1 udr[hn]i po -komunistih" in se Kksekutiva AFL (American Federation of Labor) je pričela s svojim letošnjim zborovanjem v Miamiju v Floridi, kjer je toplo in pa veliko priložnosti za zabave, za kopanje v morju in za udeleževanje v hnzardnih igrah. želah, ki jih nima Rusija v oblasti. raj$e pomagali ljudem s 'privatno iniciativo", to je posameznim kapitalistom, ali pa naj bi obrate prevzele ameriške korporacije. Le na ta način — tako argumentirajo — bo naša pomoč zapadni. Evropi zalegla koncem konca tudi nam v korist. delali za največje patriote, re-porterji pa so se muzali, češ, niti direktorji ameriških trustov ne bi mogli biti bolj konservativni kot je večina teh takozvanih delavskih voditeljev. . med njimi, ki bi bil za kaj drugega kot za sedanji sistem. Vsi so zelo dobro plačani, večinoma predobro, posebno^ako se pomisli. da prejemajo od navadnih delavccv nekateri po S2000 in več na mesec za dplo. ki ga vrše tako. da fe zveza industrialcev (NAM) s njimi povsem zadovoljna..* Predsednik William Green, kateremu pišejo govore drugi, v skladu z večino eksekutive, je udrihal po "vojni nevarnosti, ki jo nam prinaša Rusija" in apeliral na unije v kapitalističnih deželah po svetu, naj izstopijo iz svobodne unije Rusije ter drugih totalitarnih dežel." Green zelo zameri angleškim unijam, ker so šle v to zvezo. In kot izgleda, je nova strokovna intcrnacionaiu na poti navsdol. O nji »e le malo čuje, prvič vsled ogromne ameriške ofenzive proti "komunizmu", kar pomeni proti vsakršnemu radikalizmu. in pa vsled strahu raznih vlad v zapadni Evropi,, da ne bi izgubile ameriške pomoči. Wm. Green je bil najbolj smešen, ko je trdil, da je treba "rusko agreaivnost" ustaviti. krfar ni bilo velesile, ki bi kontrolirala toliko vlad kot jih da-ne* Zed. države. Eksekutiva AFL je odločno proti delavski politični akciji. V tem oziru je danes bolj reakcionarna kakor pa je bila pod Gom-pesom. Slednji je politične toke saj razumel, sedanje vodstvo AFL pa je prav tako konservativno kakor ameriška trgovska komora in zveza industrialcev. Vse tri skupine »o enako vnete v napadih na Henryja Wsl-lacea, vse tri se dušajo za naš način življenja in vse so zf "ivo-hr.dno podjetništvo", sa naš se- Par izmed članov eksekutive pred par leti ustanovljene med-ima nekoliko smisla za napre- narodne zveze strokovnih orga-dek, a vzlic temu ni niti enega nizacij, 'zato ker so v nji "ne- Mar ne ve. da smo mi sedaj s danji kapitalizem, v katerem ne svojo armado, letalstvom in najdeš zares svobodnega pod jet-mornarico bolj agresivni kot pa ništvn tudi ako ga iščeš s lučjo je bilo osišČe pred vojno? Ae ni- ob belem dnevu. Nekaj o naših stvareh Na občnem zboru Slovenskega delavskega contra v potek 30. januarja so bili izvoljeni v novi direktorij sledeči: Frank Alesh, predsednik; Filip Godina, I. podpredsednik; Angela Zaitz, II. podpredsednica; Frank Groser, tajnik-blagajnik; Anton Garden, zapisnikar; Frank Zaitz, upravitelj poslopja. Nadzorni odbor, Chas. Pogorelec, John Turk, Fred A. Vider. Drugi člani direktorija, ki je bil povečan iz 9 na 13 članov in ki tvorijo ob enem publicijski odbor, sp Donald J. Lotrich, Anton Konchan, Frank Japich in John Simon. Prejšnji tajnik John Rak ni več kandidiral. Odpravljen je urad blagajnika, ker bo v bodoče opravljal oba posla tajnik. Dosedanji blagajnik je bil Filip Godina, ki je sedaj, kot ie omenjeno, prvi podpredsednik. Na zborovanju je bilo izrečenih nekaj kritičnih besed, a ne toliko, kot na raznih drugih sejah te ustanove tekom minulega in predlanskega leta. Upati je, da bo sodelovanje med novimi direktorji in s člani odbora družabnega kluba dobro, ker ni vzrokov, čemu ne bi bilo. Dne 8. februarja bo v Milwaukeeju koncert pevskega zbora "Naprej". Več o tem je v peti koloni na tej strani. In v Detroitu naii ljudje obnavljajo pevski zbor"Svoboda". Z naslovom, "Narod pred sodiščem" je priobčil Frank Kerže v Glasu naroda z dne 29. jan. svoj drugi članek. V njemu znova apelira, da se bi tožarenje na sodiščih proti Enakopravnosti, Prosveti in Proletarcu preprečilo z medsebojno poravnavo. Pravi, da je dobil nekaj pisem, ki z njim soglašajo, a definitivnega ni nič. Glede spora samega omenja, da stu tu dve skupini: ena za, druga proti današnji Jugoslaviji. Nevtralnih ljudi ni. Svoj članek zaključuje z vprašanjem na tožitelja, če je pripravljen na spravo izven sodni je. In ako dobi povoljen odgovor, se bo potem obrnil z vprašalno polo na tožene liste. Frank Kerže vrši ta prizadevanja na svojo roko, v veri, da ako uspe, bo dobremu imenu ameriških Slovencev koristno in škoda, ki bi z nadaljevanjem sodnega boja lahko nastala, bo preprečena. "Glas SDZ" (glasilo Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu) ima prijateljsko oceno o letošnjem Ameriškem družinskem koledarju, s kritičnimi omembami kajpada, ki pa sp vse kohstruktivne. In iz Washing-tona nam je ta letnik zelo pohvalno ocenil Slavko Zore. Ako te knjige še nimate, naročite si jo in priporočite jo tudi drugim. ' / t NtOLETABEC Jtoiwy 4, 1*48. m*mmmmmmmmJmrn— ■ u ■ ■ m . ■ i PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS'AKO SRKDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drutba, Chicago, lil. t GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC I ALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo lete SS.OO; *a pol leta $1.75; za četrt leta SI M Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. V si rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje d« pon deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'* Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ...................... ....................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.$0; Six Months $2.00. PROLETAREC 2.101 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Mahatma Gandhi Nihče ne bi nikoli verjel, da bo duhovni vodja hindustanske Indije, ki so ga tudi mohamedanci spoštovali, kdaj žrtev atentata. A dne 30. januarja se je dogodilo, da je nek fanatik vanj sprožil par krogelj in ga ubil. Za vso Indijo je dobro, da mu ni vzel življenja kak musliman. Kajti nastala bi verska vojna in ljudje na'obeh straneh bi cepali hitreje kakor od kuge. kplere ali lakote. Gandhi je bil vse svoje življenje revolucionar, dasi ne v na-šen pomenu besede. Njemu ne bi mogel nihče očitati, da je bil "komunist". Svojo borbo je vodil nekako slično kakor jo je biblijski Jezus Kristus. V mladih letih je bil upornik. Izšolal se je za advokata, se lično oblačil in branil svoje rojake, ki so bili v suženjskih razmerah v Južnoafriški uniji. Njihov položaj danes je le malo boljši kot takrat ko jih je mladi odvetnik Gandhi branfl na sodiščih in ni vzlic svoji zgovornosti zanje ničesar dosegel. Južnoafriška unija je sicer demokratičen dominjon britanskega carstva, toda le za bele, oziroma samo za belopoltne pose-1 dujoče ljudi. Namreč za tiste, ki imajo v oblasti diamantna polja, zlate rudnike in vsa druga bogastva. Ko se je Gandhi vrnil iz Afrike v London, je tipal, če bi se njegovemu ljudstvu moglo življenje v Indiji, in pa onim Hindom, ki so bili preseljeni v Južnoafriško unijo, življenje kaj olajšati. U videl je — to je bilo že mnogo let nazaj, da se v Londonu trudi zaman. Sel je nazaj v domovino, gledal mizerijo, nesnago, bigotstvo, ignoranco, grozotne razlike med kastami in začel nov evangelij. Zahteval je osvoboditev Indije izpod angleškega imperializma. Učil je svoj? ljudi, kakor biblijski Kristus, vsi, ki ste dobre volje, pojdite za menoj Angležem je Gandhi prizadel nič koliko težav. Njihov imperializem v Indiji jim je izpodkopal, ni pa ga mogel uničiti Gandhi je bil pacifist. Ni hotel, da 90 bi njegovo ljudstvo angleškemu imperializmu upiralo z orožjem v roki. Bil pa je za takozvano pasivno resi9tenco. Za nekaj takega čemur pravimo v Zed. državah "sit down strike". Njegovi ljudje so v boju proti angleškemu imperializmu posedali na progah poulične železnice, ali pred konji in avti in zaprli promet. ^ Gandhija in njegove tovariše so Angleži zaprli, toda pasivna resistenca se je nadaljevala. Od časa do časa je angleški podkralj (viceroy) Gandhija izpustil, toda ta je svojo taktiko trmoglavo nadaljeval na tako miren način, s tako miroljubnimi sredstvi, da nima njegovo gibanje nikjer v zgodovini nobene primere. Namreč ne v tako velikanskem obsegu. Gandhi je šel dalje. Hotel je v Indiji uničiti angleško tekstilno Industrijo. Kupil si je kolovrat, stkal si je rjuho in tako je potoval s svojim kolovratom napol nag širom svoje prostrane dežele in učil ljudi, naj si obleko predejo doma, ako hočejo, da jih angleški kapitalizem in imperializem ne bosta izkoriščala do mozga kot sta jih od vseh dni od kar je prišla Indija pod njuno posest. f In res je uspel. Čim so ga angleške oblasti zaprle, se je začel postiti. In je vzdržal. Kajti živel je skromno vse življenje in se utrdil. Bilo ga je le kost in koža. Vendar je bil zdrav. Mesa — pravijo — ni nikoli jedel. Sploh so pripadniki njegove vere vegetarijanci in včasi so jim iz naše dežele in iz Anglije celo njihni prijatelji očitali, da so zato tako slabi v odporništvu, ker ne jedo mesa. V Indiji je med hindi celo krava sveta žival. In sploh vse druge. Niti kač ne pobijajo temveč jih mamijo z godbo... • V Indiji (KoromancRji, kakor jo je označeval Ivan Cankar)* ni "zapadne civilizacije", ne krščanske, kakor jo razumevajo v Vatikanu. Je pa taka, kot jo je učil Gandhi. Ko se je angleški imperializem končno le moral umakniti, je poskrbel z geslom, razdvajaj in vladaj. Indija je sedaj razdeljena v dva "dominjona". Bogastva »o ostala Angležem. A politična oblast pa je prešla na domače ljudstvo. Toda kaj ti bo oblast, če pa ti ekonomsko še vedno nekdo drugi tišči za vrat! „ f Vseeno — angleška delavska vlada je dala Indiji svobodo in imela je s tem nič koliko težav. Prvič, podedovala je od torijev ne svojo temveč torijsko vladano Indijo. Bigotskih razvad, fanatizma, kast, izkoriščanja in vseh drugih zla nc moreš odpraviti čez noč. * Zelo verjetno je, da sta Bevin in Atllcc želela enotno neodvisno Indijo, seveda kot dominjon Velike Britanije. Toda njuno vnanjo politiko so vodili prejšnji torijski diplomati fn je šlo vsled tega "po statem". "Razdvajaj in vladaj," to je najučinkovitejša metoda imperializma. Dobra tretjina Indijcev je mohamedanske vsre. Okrog tri sto milijonov hindov pa je razdeljenih v kaste — v razrede, in v teh razmerah je en razred, ki se imenuje za "nedotakljiv". In sicer v tem smislu, da ako si iz višje kaste, je smrtna sramota, če hi mu segel v roko, ali se celo obdrgnil ob njegovo obleko, ako jo sploh ima kaj na sebi, ali ob njegovo kožo — kar bognedaj... Gandhi je skušal postati svetnik in je to svojo ambicijo tudi dosegel. On ni hotel, da bi ga ljudstvo smatralo za politika, temveč za preroka, za človeka, ki uči pravo vero. Dasi študiran v evropskih vseučiliščih, ee je povrnil v Indiji v primitivnost. K*KO OVEN RAZGOVORI ZLATKO BALOKOVIČ, predsednik ZOJSA, v prizoru, ko je govoril na seji svoje organizacije v New Yorku dne 7. januarja. Slo se je radi indorsiranja Henryja Wallacea, in ta odbor (ZOdSA) ga je odobril. Na sliki sta Leo Krzycki in Wallace, ko govori v imenu ZOJSA Zlatko Balokovič. NAUKI OSTANKOV AMERIŠKE DIVJINE Skriti v najoddaljenejših ko- Holy Cross National Forest v tičkih ameriških obsežnih držav- zapadnem delu države Colorado. ___________ _______________ nih gozdov kot nedotaknjene To predelje je dobilo svoje ime j divjine. Po teh predelih razis-1 zac|eva reševala' vedo na svojo A__1_ 1___•____1___I _ __a. 1 _ 1___9___t___1__21.XZ L .. _ L_ __ .. 1 1# 11 i a a* n i m iam «lr i tf^rt A • .> • m.*. - . ohraniti prvotne vrste drevja, rastlinstva, trave, živali in ptic — izza dni, ko je bila Amerika Teden, kateri je sedaj za nami, je bil doba takozvanih senzacionalnih "odkritij". Prvi je bil "Protokol M". — Načrt, skovan v Moskvi za organiziranje stavk in drugih destruktivnih stvari v Porenju Temu je sledilo še drugo odkritje—nekaj kar d rej svet še vedel ni. V Washingtonu so objavili takozvani prijateljski pakt med Rusijo in Nemčijo, katerega sta podpisala von Ribbentrop in Molotov. Kar je seveda čudno je to. da smo vse to šele sedaj zvedeli. Kajpada, človek se vpraša, kaj je vzrok vseh teb odkritij, sedaj že precej v poznem času Pa ee spomniš na "Marshallov plan", katerega ravno sedaj re-šetajo v kongresu. Da je bil pritisk na publiko ter na naše po-stavodajmke v kongresnih zbor- i en partizan. Ostali so popa- razumeti. "Lidice", pravi — "v Jugoslaviji je tisoče Lidic". Poglavje za poglavjem od Belgrade skozi Bosno, Črno goro, Dalmacijo, Hrvatsko, Macedonijo in končno v Slovenijo te vodi ta pisatelj. Na vsaki strani, v vsakem poglavju srečaš nove ljudi, prijatelje in tudi sovražnike — po-žgane hiše, podrta mesta, grobove in pa novo življenje. Strašna poglavja pokolje v Kraguje-vacu, kjer je bilo v eni noči pobitih čez sedem tisoč talcev, pa do s snegom pokrite gore Koza re, sredi bosenskih hribov, kjer je precejšnje število partizanov obkoljenih od vseh strani vedoč, da jih ob zori čeka gotova smrt, plesalo kolo Plesali in peli so vso noč — lačni in premrzli v gu. Iz tega klanje je ušel sa-? nicah še večji, se je oglasil še angleški Bevin ter konštatiral o strašni nevarnosti, katera preti zapadni civilizaciji če ae je ne ustavi ter na kakšen način ne zajezi naval na zapad. Vsa stvar je zelo podobna enaki propagandi lanskega leta, ko se je govorilo o otetju civilizacije na Gr- novi svet, svet deviške prirodne. škem in v Turčiji Kako se je ta trdnjavice prirode — so takozvani zadnji ostanki primitivne ameriške divjine. To so prede-lja gozdnih zemljišč, katera drži in ohranja v kolikor mogoče prvotnem prirodnem stanju vladna gozdna služba.Skozi ta pre-delja ne drži nobena tlakovana cesta ali pot. Po obsegu merijo ti gozdovi in divje pokrajine od pol milijona do dva milijona akrov površine in zajeto v teh predel jih je življenje divje pr po dveh najvišjih vrhovih v tem kraju — Maroon Bells 'in Snow Mass In tod so od pamti-veka živeli Indijanci rodu Ute. Ena starih sledi se vije po tej divjini v visočino 13,000 čevljev nad morjem. Na vprašanje glede razlike med narodnimi parki in držav*-nimi ali javnimi divjinami in pragozdi ie National Park Service odgovorila sledeče: Celotno predtlje "divjine" nazvane na- votne narave ameriške zemlje, rodni ali javni park (kot Glacier Zvezina gozdna služba je dozdaj določila 70 takih predelj za javno ali državno last z namenom nuditi modernemu ameciškemu človeku tekom počitnic priliko, National Park, Yellowstone Park. Yosemite itd.) se smatra za zaščiteno primitivno ozemlje, na katerem se mora po kongresnem odloku ohraniti prirodno da vidi na lastne oči s kakimj te- življenje in rastlinstvo kakor je žavami in divjo pokrajino so morali boriti pionirji, ki so u-stvarjali to deželo in polagali temelje ameriški civilizaciji ter življenju kot ga poznamo danes. Snega izmed takih predelov najdemo v pogorskih krajih IKontane — Lewis in Clark narodni park. Po obsegu meri milijon akrov in v njem naletimo izmenoma na strme gore, glo- bilo. Eden najnovejših "prirodnih" parkov je Olympic National Park, ki vključuje 842,212 akrov pragozdov, gorovja, ledenikov itd. Ta park fe v državi Washington. V njem najdemo mnogo redkih vrst jelenov. Tudi Yellowstone Pa^k, v katerem je vet cest kot v katerem koli drugem javnem prirodnem parku, ima boke skalne soteske in prepade. svoje docela divje predele do blesteča jezera in s cvetjem po- katerih ni mogoče priti po ce-sute doline. Malo se je v teh pre- stah. Vendar je smatrati parke delih spremenila priroda izza j te vrste za znatno omiljeno div-dni Indijancev in njihovih voj-! nih plesov ter obredov in časti-tev sonca, ali izza leta 1806, ko je Meriwether Lewis naštel v eni sami čredi deset tisoč bizonov, ki so se pasli ob toku Sun River. Lewis je bil eden najdrznejših raziskovalcev severoza-pada. Drug obsežen del divjine je v j i no, dočim so deli docela pri-rodnih državnih gozdov in pokrajin skoroda nedostopni navadnemu počitnikarju, ki ni navajen strmin in napornih poti preko preraščenih gozdnih pokrajin in gorovja, peščenih pu- kujejo razni znanstveniki vrste živalstva, rastlinstva, divjih sadežev, cvetja, rud, itd., itd. So predelja, v katera smejo samo raziskovalci in Študentje, ki imajo posebno dovoljenje. Mnoge zgodovinsko važne točke je najti v ameriških zaščitenih divjinah, katere danes služijo ameriškemu ljudstvu kot nauk o prošlosti, o dobi, ko se je dežel* pričela razvijati in se ni pazilo k^ko globoko seka sekira v bogastvo gozdov, kako naglo iztreblja puška divjačino in mnoge vrste ptic in kako potratno se trga materi zemlji iz naročja obilica rud. Na vse to prvi oblikovalci Amerike niso mislili, ker je bila deviška divjina nepregledna in na videz neizčrpna v svojem skoro nedotaknjenem bogastvu. Danes pa se moramo že ozirati na svarila onih, Id proučujejo zaščitne divjino in vodo, da je bel človek novi svet v prekratkem času preveč izčrpaj. V tem pogledu torej služijo naši državni parki kot svarilo in nauk zh bodočnost. Common Council. Izjava elevelandskih društev SNPJ Cleveland, O. — Na svoji redni seji dne 18. januarja 1948, so zastopniki elevelandskih društev Slovenske narodne podporne jednote soglasno obsodili gonjo proti našemu naprednemu časopisju, ki je izražena v znani tožbi Rev. Gabrovška proti li- in ščav, močvirnatih nižin in zasneženih višin. V vseh teh naj-j stom Prosveti, Proletarcu različnejših predelih se skuša Enakopravnosti. ------------- j Zastopniki elevelandskih dru- Odet v rjuho, brez obuval, je potoval iz mesta do mesta, iz itev SNPJ, ki reprezentirajo 30 j : — — lokalnih društev z nad 7000 čla- nov, so soglasnega mnenja, da pravi namen te tožbe ni toliko pranje časti neke oeebe, kakor pa desperaten poskus, da se za vedno uniči napredno časopisje, ki izraža cilje in težnje velike večine ameriških Slovencev. Mi zastopniki lokalnih društev SNPJ, ki so združena v Cle-velandski federaciji, izjavljamo, da bomo vedno stali na braniku našega časopisja in poživljamo vse naše člane in druge rojake, da stojijo trdno in neomahljivo v tem boju in da podpirajo o-brambno akcijo toliko časa da zmaga pravica svobodnega izražanja nad silami reakcije. Matt Petrovich, predsednik. Josephine Tratnik, tajnica. Julia Zfc-ovfiik, blagajničarka vasi do vasi in učil nov evangelij miru. Pil je kozje mleko, sadni sok in molil. Tako je ta mož vodil osvobodilno gibanje v Indiji leta in leta in trdil, da bo zmagal brez revolucije, brez krvolitja. Ni ga filozofa v današnjih dneh, ki bi ga mu mogli primerjati. Ko je Indija končno le dobila svobodo, ji je bila dana vse drugače kakor pa si jo je Gandhi zamišljfcl. Indija je geografično, to je, zemljepisno, homogena dežela. A ne versko. Tu pa tam so v nji veliki predeli s pretežno mohamedanskim prebivalstvom. Toda je v manjšini. In so rekli muslimani, da svobodne Indije nočejo drugače kot ako se vse njihove province proglasi za samostojno državo. Če bi bile skupaj, bi bila stvar enostavna. Pa niso. Tako je nastal iz Indije po osvoboditvi "Hindostan" in moha-medanski "Pakistan". • In nato klanje radi vere — klanje v vaseh, moritve in rušenje v mestih, krvava mučenja v vlakih. Mohandas Gandhi se je zjokal nad svojim dolgoletnim delom in se začel postiti. To je bilo v prvi polovici januarja. Hindi in muslimanski voditelji so ga prosili, naj se neha mučiti, češ, poboljšali se bomo — nič več ne bomo morili drug drugega radi vere. * In Gandhi je popil čafcico sadnega soka, a bil je toliko slab, da so ga morali odnesti v nosilnici v dom, v kat^Vem naj bi okreval. \ . Ko si je nekoliko opomogel, je začel znova hoditi v javno •nolišče, da bi Indijce vseh ver uveril, da bo Indija zmerom zaostala, v svetu brezpomembna KorOmandija ako se ne iznebi predsodkov. In prav ko je izgledalo, da je prerok uspel, se je postavil predenj mlad človek, hindu, in ga ubil. Starčka, zavitega v rjuhi, največjega človeka, kar jih je Indija še rodila. To je nam po našem mnenju nauk, da verski ljudje tudi s še tolikšnimi žrtvami niso zmožni ustvarjati prevratov. I Predno bo Indija v resnici svobodna, bo morala iz bigotstva v tak socialni prevrat, ki bo odpravil kaste in vraževerstva. Vseeno, Mahatma Gandhi je eden največjih osebnosti v sodobni zgodovini, morda večja kot pa si zdaj moremo predstavljati njegovo veličino. . Kajti gradil je pot v nov svet po svoje v svojih razmerah in uspel vsaj toliko, da se je Indija otresla vlade Velike Britanije. Kadar se spomnit« svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in p* letsAnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.S5, lanski $t.St. FtftljiU nam naslov ln vsoto, drugo izvršim« mi. NE ČAKAJTE, dd prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim * vom poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listi« r veliko žalost tudi v Washing tonu. Ali nazaj k odkritjem. Glede "Protokola M." je nekaj podobnega kot je tista novica o tajnem govoru maršala Tita lanskega novembra, v katferem je baje dejal, da ima Jugoslavija zalogo atomskih bomb ter drugega strašr^ega orožja. In da v slučaju vojne razbijejo in potopijo vse kar bo v Sredozemskem in Jadranskem morju. To je bila navadna raca, katerih najdeš v reakcionarnem časopisju danes vse polno. Glede Stalinovega-Hitlerjevega pakta vemo že od leta 1939. Ze morje tinte je bilo porabljene za argumente za in proti. Stvar ni bil* čedna in je ni treba zagovarjati. Ali kdor je zasledoval umazano evropsko diplomatično igro med letom 1913-39, bo lož je razumel kaj je bilo povod tega. Zakaj niso v Washingtonu pojasnili diploma-tiČne igre angleškega Chamber* laina in francoskega zunanjega ministra Bonneta? Ali ni bil namen vseh teh ljudi, da naj gre Hitler proti vzhodu? Ali se ni odprto govorilo tudi tukaj v tej deželi, da bo Hitler rešil svet nevarnosti ruskega boljševizma? Ali ni bila Rusija pripravljena za vstop v vojno na strani Čehoslovaške leta 1938 — in sta Anglija in še posebno Francija renegirale ter kapitulirale pred Hitlerjevo Nemčijo? In kdo je podpisal Hitlerjev pakt v Monako vem? Rusijo se je popolnoma ignoriralo. Čehoslovaška je bila prodana ne po Rusiji ampak sta jo izdali Francija in Anglija. Kako je mogla Rusija še zaupati takim ljudem? Detajli tega moskovskega pakta, katere je naš državni department objavil, niso nekaj kar bi človek rad čital, ali so rezultat vse tiste umazane prošlosti, katero rabijo danes za dosego nečesa kar bo skoraj gotovo precej dvomljive vrednosti. Naše gibanje Z veseljem opažam, da bo pevski zbor "Svoboda" v Detroitu ponovno reorganiziran. Danes, ko smo v resnem boju, je vse to velikega pomena. Vsaka postojanka, vsaka skupina, katera goji napredno misel, je pozdravljena. V Detroitu so bili naši rojaki vedno v prvih vrstah. Le škoda, da je smrt in pa različne druge neprilike napravila vrzeli, katere je bilo nemogoče takoj izpopolniti. Danes, ko je naše napredno časopisje v veliki nevarnosti vsled klerikalnega napada, je nujno ustanoviti nove klube kjerkoli je skupina naših ljudi. Pevski zbor 'Svoboda* mi je še posebno pri srcu. BH sem eden ustanovnih članov leta 1917, in zdi se mi, da je bil ta zbor vsa dolga leta poleg kluba št. 114 JSZ gonilna sila naših naprednih Slovencev v Detroitu. Knjige Sedaj čitam Robert St. Johnovo knjigo "The Silent People Speak". Težko je opisati to knjigo. Ko obračam Ust sa listom in čitam strsšne, nečloveške grozote, katere so pretrpeli naši ljudje in pa delo skoro fanatičnih verovalcev v novo Jugoslavijo in boljše človeštvo — moram od časa do časa prenehati s čita-njem Je to nekaj, kar ne moreš dali vsi do zadnjega moža s puškami in nožmi z geslom "Smrt fašizmu, svoboda narodu!" Padlo je tudi nekaj stotin Nemcev. Ta njih kolo, katero se imenuje njim v čast "Kozarsko kolo", se pleše danes v novt Jugoslaviji. Ali to so samo male anekdote. Knjiga je natrpana razgovorov med inteligenco, s kmeti, mornarji, delavci itd. Ne smelo bi biti nobene naše knjižnice brez te knjige. Ima skoro štiri sto strani in stane štiri dolarje. Priporočam jo vsakemu Slovencu. Naš tisk Kot slišim, gre naš koledar zelo dobro izpod rok. Bilo bi zares čudno, če bi se taka lična knjiga ne mogla razprodati. V prihodnji številki Proletarca bom pisal več o tem. Sedaj pa o našem listu. V številki z dne 21. jan. omenja urednik, kaj se je ukrenilo na zadnji seji odbora SANSa. Zbrali bomo obrambni sklad in zbirali bomo tudi fond za kritje dolga v tiskarni. Kot sem že omenil zadnjič, v tem letu moramo izlesti iz dolga. Treba bo ponovno nekaj kar bo prineslo poleg navadnih prispevkov še kaj dirketno namenjenega v sklad za kritje dolga. Prepričan sem, da s prihodom pomladi bo tudi pri nas oživelo. Ko čita človek, kako so se borili naši ljudje za svobodo, katera je bila tako daleč in tako težko dosegljiva in niso obupali — in kako danes grade svojo novo domovino brez zunanje pomoči ter ustvarjajo čudeže kot je mladinska železnica v Bosni — ter neštete tovarne, ceste, železnice, mesta in vasi — potem gremo lahko tudi mi na delo za ohranitev naše dedščine — to je naših časopisov, kateri so naše orožje napram nazadnjaštvu. Naj besni klerikalizem. zavedni slovenski delavci in delavke se ne boje boja ter znajo varovati svojo last! Geslo naših bojevnikov v stari domovini, "Smrt fašizmu, svoboda narodu!" naj bo tudi naše geslo. Za birmo je peljal Ribničan svojega sina v Ljubljano. Tam sta stopila v klobučarno, kjer j« kupil sinu klobuk. Ko se je čec petnajst let sin poročil, ga je oče zopet peljal v tisto klobučarno: "Zopet sva prišla k vam", je dejal. "Upam, da nama boste danes dali nekaj popusta." Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da je svezna vlada zmotna le od delavcev tlrjsti dohodninski davek do centa natančno, ne pa od špekulantov, profesionalcev, korporacij in rake-tirj«v, ki J« goljufajo sa st«tin« milijonov dolarjev vsako leto, to mi nikak«r ne gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL VLADIMIR NAZOR M O V E L E VODA (Nadaljevanje.) In oče je začel dopovedovati ljudem, kje jc v ladji voda in kako se mora črp:»ti. Kapitan ni kriv, če se voda ne more deliti tako, kakor bi hoteli kmetje. Ni ladje, se je izgubljala že v spodnjem delu. Mornar se je prikazal na Gla-vi; zavpil je: — Sporočite kapitanu, da voda ne teče! Toda takoj je tudi opuzil, kaj se je zgodilo. Odhitel je proti ladji. Kapitan je pritekel skupaj z mojim očetom in ze razvnel ko ogenj. Takoj da bo odplul. Obvestil oblast. Tožil vas. da pla- i , t *> ^' ' 1 i. w7 ». ■ • • n ".V i a J V. /4, žost vode; kakor da slišijo utrip te močne vodne žile, ki bije v ritmu nekakšnega srca sopdaj v ladji. — Ze teče! Ze teče! Ljudje skoraj čutijo duh po čate škodo. In nikoli več ne bo druge rešTtve" kakor da vodo po vodi, nosnice jim podrgetavajo. poslana nobena pomoč takim cevi izlijejo v prazen vodnjak Vsa njihova žeja. ki so jo dolgo divjakom; v nobenem slučaju in na Glavi Stvar bo takoj oprav-I trpeli in s silo dušili, hrepeni in nikomur. Moj oče ga je miril, ljena. Ladja bo odplula, na Gla vpije zdaj v njihovi razvneti kr- toda zastonj. Se udaril bi bil kavi pa bodo takoj napojili živino vi. Se močneje pritiskajo dlani pitan, ce množica ne bi bila osta-in vsak ho dobil nekaj vode. I na mokro cev; vohajo jih in ob- la mirna, brez besede, skoraj lizujejo: brez sleherne kretnje. Ko da je — Da! Voda! Prava voda jc!! tokrat čutila in priznavala, da Toda cevi imata dosti luknjic, ** skozi katere brizgajo na vse strani tanki curki. Nekateri se poganjajo v višino, v lokih pa-imajo; bili bi pa ob vso ostalo | daj0 proti tlom in se drobe v vodo, ker ladja ne more tukaj kapljice. Drugi brizgajo narav prenočiti. nost v tla; sika jo ko mlade kače, — Prav! Prav! Na to niti|deiaj0 jamice, si kopljejo pota v mislili nismo. * ! tla. delajo majhne luže po jami- — Vsa voda je za nasi Pa ee-|cah. Ko da hoče voda ven. cevi r f r r V a se nj v vasj pripetila se bo pretakala skoznje. j je tisto malo kapelj vode padlo jlajca nesreča? Mogoče gori? Iz Kmetje so bili sedaj mirni, v prepad, ki zija in bi požrl celo kamnoloma se vidi v vas. zato je cena izredno nizka, 10 veni je pokaže dovolj uspehov, dinarjev za zvezek, Vsak zve- tako da smemo pričakovati, da zek je opremljen, z uvodom in se bo kvaliteta njenih izdaj v opombami. prihodnjosti še dvignila in da bo Izven zbirk je založba izdala zajela še širši krog kot dosedaj. I več pomembnih del, med kateri- j Založba izdaja tudi osrednjo i mi moramo omeniti vsaj neka- slovensko literarno revijo "Novi j tere. "Zgodovino diplomacije", j svet". V letu 1945, ko je bilo sa-I ki so jo napisali sovjetski znan-' mo nekaj mesecih časa, je name-j stveniki pod uredništvom Po- sto mesečnih številk izšel enoten j temkina, bo izdala DZS v slo- "Zbornik 1945" na 770 straneh venskem prevodu. Prvi dve s prispevki vseh vidnejših slo-knjigi sta izšli, tretja bo izšla v venskih pisateljev, pesnikov in začetku leta 1948. Za trideseto javnih delavcev. Naslednji dve obletnico velike Oktoberske re- leti je revija izhajala mesečno volucije je založba izdala pre- ali dvomesečno z dvojnimi šte-i vod knjige "Velika proletarska vilki.mi in prav tako med so-revolucija ki je drugi del so- trudnike štela najboljše sloven-vjetskega dela o državljanski ske književnike in publiciste. V vojni v ZSR. Ob obletnici izida letu 1948 bo založba začela izda-Nejogeševe pesnitve "Gorski ve- jati še "Časopis za slovenski je-ncc" je založba izdala slovenski zik in literarno zgodovino". prevod, ki ga je oskrbel pesnik - ~ ~-- » ~ ii Alojz Gradnik, v izredno lepi iz- Iff VOŽHe priredbe daji z izvirnimi ilustracijami sli- ~ karja Rika Debenjaka. V času. V LHlCOgU ko so mirovne konference odlo- Centralni odbor SANSovih čale o usodi Slovenske Koroške, podružnic in društev priredi žeje DZS izdala monumentalno i0 zanimivo javno predavanje o delo "Koroški zbornik", v kate- Sloveniji in Jugoslaviji, v petek rem je zbrano vse dokumentar- 13. februarja 1948, v dvorani no in znanstveno gradivo o tem SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. delu sldvenske zemlje. Knjiga Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina I ima 650 strani velikega formata prosta. in je bila takoj po izidu razpro- Predavala bosta znana pisate-dana. Omenimo še nekaj znan- ijita Marie Seton in njen mož, , stvenih del: Dr. Ješetova knjiga ki sta se pred kratkim vrnila iz o očesnih boleznih, bogato ilu- Jugoslavije, kjer sta se mudila strirana, dr. Nachtigalova "Ru- Več časa in kjer sta marsikaj viski jezik v poljudno znanstveni dela in doživela. Povedala bosta luči", V. Svajgarjeva knjiga o na poljuden način, kako se tam Prinašamo impozantne uspehe delovanja Državne založbe/železniških vozilih, ki je izšla na danes gradi in obnavlja, kar je pv k- j , 700 straneh z mnogimi skicami b o uničenega tekom zadnje samo enega izmed petih glavnih knjižnih podjetij Ljudske repu-1 UustraciJami N*klada lakih c vojnetn kakšne razmere kričala blike Slovenije ("Slovenski knjižni zavod. Državna zalozba, Can-; irniitf ^^ CO- inm /4anoc Trt nmHaVO- mm M^mi -mm "a y ym >, "A 7 r m ■ t1 iz'M' i ' f Kmalu potem pa je prav tako molče gledala, kako mornarji zopet vlečejo cevi na ladjo, ka-1 ko odvezujejo vrvi in kako se DOCIM SE MILITARIST1 mrzlično ženejo s pripravami v ' ladja odmika od obrežja, da bi novo vojno, pa ljudstvo v od vojne upustošemh deželah eaka pose počasi obrnila in brez po- mladi in *anja o setvi in žetvi, da se iznebi pomanjkanja in prav zdrav a z vedno večjo naglico od-1 tako ze ieli iznebiti strahu pred novo vojno, plula proti vhodu v zaliv, izginjala v sencah prvega mraka. Vsi so gledali v tisto smer, ■ vi it i tudi potem, ko je že izginila. i#/DrŽOVIlQ ZOIoŽDO Delovanje knjižnega podjetja skoraj molčeči. Pomagali so mornarjem, samo da bi šlo delo hitreje od rok. kajti sonce je že morje. Sele sedaj se je nekaj 1 __ ^g pomagaj! In Mamka grenkega in odločnega zablešča- Božja! — so se vznemirile žen-lo v očeh vseh. Vendar se ne bi ske zahajalo. Tudi fantom z ladje se bilo pripetilo, da ni imel Košče _ Goljat. kaj je? Kaj je? je mudilo; pravili so, da se on stran morskega zaliva zares dvigajo velikanski oblaki in da bi jim ne bilo po volji, če bi jih nevihta ujela v tej zaseki; v Milni bodo veseleje prebili noč. 2ene in otroci so kar v vrstah čepeli zraven cevi, da bi videli, kakd bo začela teči voda skoznje. Zgoraj pri vodnjaku pa so bili tami starejši možakarji in dva mornarja. — Kako bo neki tekla voda skozi te cevi, pa navkreber? Vodnjak leži vendar višje. — Ti še ne veš, kaj je črpalka. se svojih prstov vmes. | CoIn je že pristajal. Iz žepa je potegnil nožič; na- — Hitro v vas. Nevihta pravil luknjo v platno. približuje. — Nepridiprav! Samo nase| — Kakšna nevihta, burkež! misliš, — so se*ženske zagnale! — Od tu se še ne vidi, toda . strokovnih knjig je seveda so- vladajo tam danes. To predava karjeva založba. Mladinska knjiga. Družba sv. Mohorja*. V novi, razmerno manjša, od 1000 do nje bo gotovo zanimalo vsakega liudski državi prodira slovenska knjiga v stotisočih izvodih v 30oo izvodov, čisto gotovo pa v rojaka in rojakinjo, ker preda-najširše ljudske plasti, zajema tovarne, rudnike in najmanjše in nekdanji Jugoslaviji taka dela vatelja sta se na lastne oči pre-najbolj oddaljena kmečka naselja. Nadaljevali bomo s poročili sploh ne bi bila našla založnika, pričala o tamošnjih razmerah in o obsežnem delovanju ostalih slovenskih založb. pri šolskih delih se ne more- sta zelo naklonjena novi Slove- Državni založbi Slovenije (D. i--------------j ™> dolgo muditi. Povejmo le. da niji in Jugoslaviji. Na koncu Z S ) ie bila ob ustanovitvi do- dno hitro zmanjkalo. 1 je založba izdala v letu 1946 30 predavanja bosta odgovar jala na Točena velika, težavna naloga Ob prvi obletnici DZS je bilo šolskih knjig, v letu 1947 po- gu nobene starejše. Po knjigi je domačih pisateljev. Razen tega slovnem letu 1946 47 je založba razen šolske mladine seglo tudi je njena naloga, izdajati izvirna napovedala 6 knjig domačih in drugo občinstvo, tako da bo na-in prevodna dela, in oskrbeti s 8 knjig tujih klasikov. Za leto I klada 25,000 izvodov verjetno v šolskimi knjigami vse šole od 1947 48 ima založba v načrtu 8 najkrajšem času pošla. Nasled-osnovne do vseučilišča. * knjig slovenskih in 6 knjig sve-i nje leto bo založba izdala še pra- Dva meseca po osvoboditvi je tovnih klasikov, vendar se bo vopis slovenskega jezika. Dosti jih je bilo, ki so zmaje-;bila DZS ustan^jena ^r^Jp^^ih ^^kih^verje^o Med izdajami, ki jih je založba pripravila izven zbirk, je treba omeniti zgodovino glasbe, obširno, bogato ilustrirano knjigo, ki bo prvo delo te vrste pri Slovencih, in več albumov (Slovenija, Ljubljana) o naši domovini. Poseben oddelek ima Državna S pipci. s pletilkami in vrete-ni so ženske vrtale luknje v cevi. Voda je sedaj brizgala na vse strani in se zvečine izgubljala v zemljo. Začel se je boj za tiste curke, čeprav jih je bilo vedno več, kajti nekateri so kar z ostrim kamenjem tolkli po cevi., samo da bi jo čimprej predrli. Napetost v cevi se je zmanjšala. Voda ni več brizgala iz tistih lukenj, ampak je počasi vrela iz njih in se razlivala po tleh in tekla po poti. Kmalu sta zopet obe V nedeljo. 2. maja 1948 se pod avspicijo Centralnega odbora Dodružnic SANSa in društev, vrši proslava 3. obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije. Vrši se v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Natančnejši program bo objavljen pozpeje. Kakor so bile dosedanje dve taki prireditvi zelo zanimivi, tako bo tudi ta, če ne še boljša, zato vas že sedaj opozarjamo, da rezervirate datum: 2. maja za poset te proslave, in da pazite na nadaljna naznanila o tem v našem časopisju. Tretja prireditev, ki sicer ne bo tako velika po svojem obse- Ljudje otipavajo cetfi. Gladijo eevi ležalj tam ko dve mrtvi ju. Stiskajo ju z obema rokama, pa uživajo, ker sta cevi tako nabrekli. Njihove dlani čutijo sve- kači, samo s to razliko, da sta bili sedaj temnejše barve in stol-čeni. Vsa voda, ki je prihajala iz vali z glavah in niso verjeli, roma majhno ošnovno glavnico, ^ovojjUa s 6 Drugi pa so dejali: 1 ~ en milijon dinarjev. Prevzela tem ko bodo vse knjige svetov- saj so tudi mornarji pove- je bivšo pokrajinsko založbo šol-! mh klasikov lahko izšle pravo- dali isto. Nekaj mora že biti. ' fcnjig. ki jo je okupator za- , časno _ Poslušajte!_je zopet za- pustil v obupnem stanju. Zalo- Pri delih slovenskih pisateljev klical Goljat. žba )c začela svoje delo v pre- in pesnikov so že izšle prve knji- Morje ki je bilo do tega tre-'majhnih prostorih, brez mnogih ge Kosovelovih, Aškerčevih, nutka mirno ko olje, je zavalo-1 potrebnih sredstev in s premaj- Gregorčičevih Trdinovih in Tn flincK^ vilo in začelo konij opazno u- hnim osebjem, pa vendar je že Jurčičevih del. sledila pa bodo zalozba Slovenije za glasbene iz-dariati ob čeri obrežja P° treh mesecih obstoja izdala še prvi zvezki Kersnikovih, Can-1 daje. Razen periodične zborov- -- Bo Vreme se bo spreme- P™e knjige. Od oktobra do kon-j karjevih in Levstikovih del. V ske publikacije "Naši zbori' , ki nilo. ' ca leta 1945 je izdala knjig v prevodu so izšle med drugimi izhoja vsaka dva mcseca in pri-. kot dye yendar ray_ Ena izmed stark pa je zakri- i "0.000 izvodih. Med slovstveni- tele knjige: Thackerayeva "Se- ^^! So tako važna za vse člane in čala: ™i deli sta bili najpomembnejši | menj ničevnostf , L. N. Tolstoja je izšlo vec samostojnih zvezkov ,ružnice št 60 SANSa — Poglejte Svetnico. Zopet dve pesniški zbirki. "Zimzelen "Ana Karenina", I. knjiga izbra-' z deli sodobnih slovenskih glas- e p^aiclje, bo v soboto 15. ii blede. Vselej jo prime pred P«d snegom", zbirka najnovej- nega Molierovega dela Alekseja bemkov^ ^T^^Trti^ra !v Prosl«rih A' To™-J J r r ših pesmi največjega živečega Tostola "Trnova pot v treh njimi je nedvomno partitural slovenskega pesnika Otona Zu- knjigah, Lukianove satire, 1. opere "Ekvinokcij". ki jo je pančiča, je izšla v nakladi 10,000 knjiga izbranega Shakespearo- j uglasbil Marjan Kozina. Do dru- izvodov, česar ni pred njo doži-| vega dela. dramsko delo Antona ge svetovne vojne je izšla samo vela nobena pesniška zbirka pri Cehova, Kavkaškc novele L. N. ena slovenska operna partitura, poldrugomilijonskem sloven-, Tolstoja Naklada teh knjig se namreč partitura Foersterjeve skem narodu Velik uspeh so do- giblje med 4000 in 5000 izvodi, opere "Gorenjski slavček Tudi živele tudi pesmi Iga Grudna v česar pred vojno slovenska knji- sedaj je tiskanje opere trajalo Pesnik ga ni mogla niti zdaleč doseči. e a : 'e a a • a e a e e e a -e e e e e a e • e • e e e e • e a • PRISTOPAJTE K slovenski narodni podporni jedn0ti % ™ - s^ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA 99 Naročnina sa Zdrufteae države (lsvsemftt Chicags) la Kaaado $8.00 na leto; 14.00 sa -pel leta; $2.M sa fetrt leta; sa Chicago la Cook Co., 99.59 sa cele leto; $4.7S sa pel lata; sa laosemstvo $11. Naslov za list in »ajniitvo 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS se dežjem In novo upanje je zraslo v ljudeh. Bog reveža ne zapusti. Nevihta je tu, dovolj bo nebeške vode zanje, za živali, pa tudi za trte. Se pred dnevom bo vse dobro. Nebo se jih je usmililo. — Domov! Domov! Vsi so skočili, da bi odvezali živino in jo odgnali. In res, se preden so se dobro premaknili, so se prikazali v somraku Had vhodom v zaliv najviše pod nebo moleči robovi temnih, gostih oblakov, v drago pa je dehnil prvi dih vetra in se podvizal proti vasem. — Hvala ti, Bog! ~ Hvala ti, Mati Božje! — Te Deum laudamus! — se je zaslišal globoki Prerokov glas. In vse je pohitelo proti vasi. Dolga, siva procesija živali in ljudi je stopala mimo naše hiše ko večerni strahovi, spotoma pa so prepevali cerkveno pesem. Vedno tise se je slišalo petje u-trujenih glasov brezbarvnih in brez pravega zvoka, spremljali pa so ga zamolkli, preteči klici starega berača in visoki vriski in smeh svetnice Livije. (Dalje prihodnjič.) Ake verujete v poslanstvo, ki ga vrli "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! > Poslušajte vsako nedeljo prvo In naj-starojšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vor1' jo George Marchan. zbirki "V pregnanstvo riše v njej svojo bridko pot sko-! Razen teh dveh zbirk je zalo-zi taborišča in je spregovoril j žba letos začela izdajati še več ljudem tako iz srca. da je zbirka drugih. V "Naravoznanstveni že čez pol leta doživela drugo knjižnici" bodo izhajale pulju-izdajo. ' dno pisane knjige z vseh znan- V prvi polovici leta 1946 je Poroči j, bodisi izvirna bilo teii.šče založniškega dela dela bod.s. prevod., Prva knj.-DZS na šolskih knjigah, kar je fa *birke je že ušla namreč de- ... . .__. j.ji^i,; , lo dr. Zelja in dr. Zhanela, bilo najnujneje. dati šolski mla- J Jadrana" V ..Ann b n i i an yn nrivimpto I življenje našega jaarana v kratkem bodo sledila dela. ki so že v tisku, med njimi knjiga o letalstvu, o atomski energiji, o penicilinu in druge. Med deli sodobnih slovenskih pisateljev sta že izšli dve knjigi izbranih novel našega odličnega prozaika Miška Kranjca, v tisku pa je pfvi del medvojnih spominov Juša Kozaka, z značilnim naslovom "Lesena žlica", ki spominja na zapore in taborišča. Za najširše kroge, posebno pa za šolsko mladino hoče založba v zbirki "Klasje" izdati vsa važnejša -krajša dela starejšega slovenskega slovstva, izborne pesmi in pregledne študije o dobah slovenske slovstvene zgodovine. Dosedaj je izšlo sedem zvezkov, v načrtu pa je že okoli sto del. Naklada vsakega zvezka je 10,000 izvodov, dini učne knjige za predmete, kjer je starih knjig zmanjkalo ali so bile nerabne, ali pa so bili predmeti sploh novi, kakor n. pr. ruščina in angleščina. Skupna naklada v tem polletju izdanih knjig je znašala okoli 207,-000 izvodov, tako da je založba 31. julija 1946. ko je slavila obletnico svojega obstoja, mogla kot skupno naklado v prvem letu izdanih knjig navesti številko 350,0Q0 izvodov. Kako potrebna in težko pričakovane so bile te knjige, dokazuje dejstvo, da so bile vse šolske knjige razprodane v nekaj tednih po izidu, in da je tudi slovstvenih izdaj nava- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST SCth STREET Tel. Crawford 1%It OFFICE HOURS: 1:3t to 4 P. M. (Except Wtd., Sat. and Sun.) 6:30 to 1:3« P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. Mil 8e. Ridffowaj Ave. Tel. Crawford 844t If ao aaswor — Call • Austin 17 H veliko odnosno terjalo veliko stroškov in založba je računala, da bo morala precej časa čakati, da se ji stroški povrnejo. Toda partitura je bila kljub visoki ceni hitro razprodana (200 izvodov) in založba pripravlja še drugo izdajo. Izdala bo tudi par-tituro Kozinove simfonične pesnitve "Ilova gora", Pahorjeve skladbe "Očenaš hlapca Jerneja" po tekstu Ivana Cankarja in več manjših del. Po dveh in pol letih delova? žina na 1902 W. Cermak Road, Chieago. To bo pristna domača zabava, h kateri so vabljeni že sedaj vsi člani in članice te podružnice in ostali prijatelji ter somišljeniki. Naša podružnica je precej aktivna, da bo pa mogla svojo aktivnost še povečati, je potrebno, da ji vsestransko pomagamo, zato se udeležite, ker zabave bo za vse dovolj in postrežba — tudi godba za plesaželjne — bo kolikor mogoče dobra. S pozdravom, Frank Smith, tajnik centralnega odbora podružnic in društev SANSa Ljudje božji, ljubite se, kajti kdo za zlodja bi vas sicer imel nja lahko Državna založba Slo- rad!—Voltaire. : BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD .................................. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI t CANAL 7171—7173 i..............................MMM..... Tol. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN 3J45 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE T\$KA PRI NAS KRITIČNA MHENJA> POROČILA IN RAZPRAVE * * KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) J. Parnell Thomas, republikanski kongresnik iz New Jer-seyja, je bil na pomorskem potovanju v našem predelu panamske cone. Na ladji Ancon (pripadajoča ameriški družbi pod panamsko licenco) je nagloma zbolel. Ni bilo dolgo, ko se je neki reporter domislil, da so mu "komunistični" kuharji na ladji, ali pa strežaji, pomešali v hrano zmleto steklo. In je šla ta vest v svet po radiu kot blisk. Uradniki parobrodne družbe Panama Line in policijske oblasti so stvar preiskale in ugotovile, da je vest o zmletem steklu izmišljena. Toda preklicana je bila nalahko. Prvotna je bila senzacionalno oglašana. Andrej Gromejko, ki je sovjetski glavni delegat v varnostnem svetu Združenih narodov, se je reporterjem v času snežnega meteža v New Yorku potožil, ker ne morejo tudi to vremensko nezgodo zvrniti na Sovj. unijo. Ako že mora biti obdol-žena krivde za vse, čemu tudi ne kadar newyorški promet zajezi sneg? General Markos, ki poveljuje gerilcem (domovinski fronti) v Grčiji, je baje v radiu zapretil Američanom in Angležem, in pa članom grškega rojalističnega (fašističnega) režima, da bodo njegovi borci v Atenah ugrabili kogarkoli, ki je važna osebnost in v boju zoper svobodo Grčije. Te bodo nato obdržali za talce toliko časa, dokler grška monar-histična vlada ne izpusti gerilcev. V Atenah so v ameriškem poslaništvu baje rekli, da je to "skrajno nevarna pretnja". Kajti Če bi gerilci res ugrabili ameriške državljane in jih odvedli v gore, mar mislijo, da bi Amerika to mimo trpela? Bolj in bolj se torej zdi, da se prihodnji vžig za vojno pripravila na Balkanu, toda ne po krivdi balkanskega ljudstva. West brook Pefler se je v svo-Ji koloni s dne 28. januarja spravil nad Louisa Adamiča radi njegove knjige "Dinner at the White House" in se znesel nad Mrs. Eleanor Roosevelt, ker ga je povabila, da je večerjal skupno s Churchillom in Roosevel-tom. Pegler ugotavlja, da je Adamič "Srb" in naturaliziran ameriški državljan. In pa da je (Adamič) socialist, a v resnici vrši komunistično vlogo, čeprav ni proti njemu nikakih dokazov, da je kdaj spadal v komuniati-čno stranko. Pegler prejema za svojo kolono baje po par sto tisoč dolarjev na leto in ima veHk "preiskovalni.... štab, ki mu oskrbuje gradivo. Ampak glede Adamiča so ga njegovi "vešča-ki" slabo poučili. In Pegler mu ni s tem kar je napisal o njemu storil nikakršne škode. Jo je pa sebi, ker če piše netočno in nezanesljivo, si jemlje ugled, katerega mu je ustvarila denarna mošnja privatnih interesov in drugih sovražnikov organiziranega delavstva, katerim služi. Nemško - sovjetska pogodba vzajemnosti iz leta 1939 je najprimernejša tarča, ki se je sedaj veliko uporablja v "mrzli" voj- ni med zapadom in vzhodom. Časopisi v anglo-ameriški coni Nemčije priobčujejo slike, kako sta Moiotov in Hitlerjev von "Ribbentrop podpisovala pogodbo dvajsetletnega prijateljstva, in kako je bil na njunih sestankih v Berlinu navzoč Hitler in na moskovskih pa Stalin. In kako je Moiotov čestital Hitlerju, ko je francoska armada kapitulirala. In tukajšnja vladna in privatna propaganda pa prinaša slike in gesla iz komunističnih demonstracij pred belo hišo, v New Yorku in drugje, v katerih so vpili, da "yenkiji" ne pridejo (v pomoč Angliji in Franciji) in da je Roosevelt imperialist, ker podpira imperialistično vojno. Večina ameriških liberalcev je mnenja, da je bila v vsej zgodovini sovjetske unije tista zveza najslabša • poteza. Propaganda, proti zaveznikom, pod geslom, da naj se nagaja "imperialistični" vojni, je bila najbolj zmotna. Izven komunističnih strank se je ne more o-pravičiti. In to neglede kako so angleški in francoski državniki onih dni fiirtali s Hitlerjem, hvalili Mussolinija in končno izdali ves program društva narodov. Vendar pa bi ta druga stran lahko pomislila, kdo da je bil prvi, ki je začel podpirati Hitlerja? Bil je nemški kapitalizem in pa Anglija in Francija. Bili sta v strahu pred "komunizmom", pa sta si Hitlerja nakopale na hrbet. Ni prijetno, niko-muT ni bilo prijetno, ker sta bila Moiotov, von Ribbentrop in Stalin skupaj. Komunisti so se s tistim dogodkrom sprijaznili, drugi napredni elementi se niso. In izgleda, da se tudi ne bodo, razen ako iz Moskve nekega dne povedo, da so zapadne sile kovale načrt za uničenje nje, ne pa Nemčije. In to se bo bržkone izvedelo s kakimi še neobjavljenimi dokumenti. V Angliji imajo vse sorte nove brige, a veliko podanikov njegovega veličanstva se vzlic temu ukvarja z vprašanjem, čemu naj bi ae v tolikšni gospodarski stiski angleški dinastiji še vedno plačevalo kralju $1,600,-000 na leto, prestolonaslednici in njenemu možu $200.000, potem še kraljici vdovi ter razni drugi dvorni žlahti. Največ nasprotovanja prihaja od levičarske skupine v delavski stranki. Ampak ker je njena vlada za obvarovanje monarhije, kaj sploh zmore opozicija?! Monarhizem je simbol imperija Velike Britanije in tako bo dokler bo Anglija taka kakršna je. Georgl Dimitrov, ki je šel že skozi mnogo potresov, je v Bukarešti v Romuniji dejal, da bo nekega dne priporočljivo ustanoviti južnoevropsko federacijo, v kateri bi bile Bolgarija, kateri aedaj on načeljuje, Jugoslavija, Albanija, Romunija, Madžarska, Čehoslovaška " in morda tudi Grčija*. Uredniki "Pravde" v Moskvi so odgovorili, da kar o-menjene dežele potrebujejo, ni konfederacija, carinska ali pa politična unija, temveč konsolidacija svoje suverenosti, svoje obrambe in mobilizlranje svojih notranjih demokratičnih sil za NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UCiNJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 l, IN ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cene $2.00 Avtor obeh knjig J« DE. F. J. KERN • % % NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNOALE AVE., CHICAGO 23, ILL. C V m ti zavezniki kaj »tore proti irgovet^m z m u nirijo in topovi? nc V Nemčiji Je mednarodno zavezniško sodišče (s sedežem v Nuerenbergu) obsodilo v smrt kopo navadnih nacijev, ki so se šopirili ko je bil Hitler na vr- pripravljal krvavo žetev prve svetovne vojne. Ze v tej dobi so Kruppovi dobički bajni. Med vojno 1. 1914-1918 služi Krupp na obeh straneh. Njego-huncu svoje moči. Nekaj so jih t vih 118,000 delavcev dela izklju-poslali v zapore. ' | čno za vojsko. In kakor da bi mu Toda . finančnim magnatom nemški dohodki ne bili zadostni, nemškega kapitalizma, ki so bili prinaša dobičke še "sovraž-glavna opora Hitlerju, predno je nik": za vsako granato, ki jo iz-prišel na vodstvo države, se ni strelijo na drugi strani fronte in notranjo utrditev. Dimitrov je bil pod Hitlerjem obtožen požiga nemške državnozborske palače, a je bil na obravnavi tako spreten v svojem zagovoru, da so ga morali nacijski sodniki oprostiti. Odšel je v Rusijo ter tam postal tajnik kominterne. Bil je njen zadnji. Med vojno je on razglasil njen razpust. Gornja vest je značilna v tem, da ako je Dimitrov v Bukarešti propagiral veliko balkansko federacijo, je to storil na svojo roko. Iz (Pravde" pa je razvidel, da je boljše, če te dežele le kooperi-rajo in začno misliti na organi-čno združenje šele kadar bodo na znotraj stabilizirane. In Dimitrov seveda bo moral vsled te kritike na svojo federacijo pozabiti. Sicer pa neuradno že obstoja. Ameriški kapitalizem, zapopa-den v obeh strankah, je sovražen Rusiji od kar je v nji cari-zem strmoglavi jen. Zato za našo vlado Sovj. unija sploh eksisti-rala ni. Bila je izločenka. Segel jI je v roko Me Roosevelt po svoji prvi izvolitvi za predsednika in Jo priznal. A sedaj se naš vladni aparat, propagandni aparat in kapitalizem z njo kregajo in ščujejo proti nji še veliko bolj kot pa so od leta 1919 pa do 1932. Vendar pa je v tej deželi tudi med konservativci Še zmerom neksj takih, ki svetujejo, da ako hočemo mir, dajmo naj prvo skleniti mirovno pogodbo s Sovj. unijo. Nato bomo tudi ostale laglje sklenili, n. pr. z Nemčijo, ki je v sporih med bivšimi zavezniki najtrši oreh, najbolj kritična točka. Premier Robert Schuman je v borbi z inflacijo v Franciji. Ko je uvidel, da je uradni kurz v izmeni frankov z dolarjem ne vzdržljiv, je stopil črni borzi na prste s tem, da danes Francija da za dolar približno še enkrat toliko frankov kot prej. In vabi francoske bogataše, špekulante in nove bogataše, ki so si nakupili cekinov, dolarjev in frankov s svojimi prof iti na črnem trgu, naj prinesejo zlato na 'svobodni trg' ter ga prodajo po taki ceni kot jim bo ponudena. Seveda, na svobodnem trgu bi šli ti nagrabljeni cekini, dolarji in funti šterlingi, ter švicarski franki v vladno blagajno, ne v nova skrivališča. Francoska vlada potrebuje v mednarodnih kupčijah valute, s katerimi je mogoče kaj kupiti izven svojih mej. Ampak način, ki se ga pri tem poslužuje Schumanova vlada, ne bo izdal, ker "hoarderji" ne bodo oddali svojih dobrih valut, zlata in srebra drugače, kot da si v izmenjavi svoje vrednote zvišajo. "Hoarderji" niso bili še nikoli patriotični, niti ne dobičkarji in ne bogataški sloj bodisi katerekoli dežele. Ameriška vlada je obnovila svoje bojno letališče v bivši italijanski koloniji Tripolitanijl, ki ga je tam zgradila med vojno. Komu bodo ita)ijanske kolonije spadale v bodoče, to bo velika četvorica rešila šele čez kako teto, ako ta do takrat popolnoma ne razbije. Sovjetska vlada je minuli teden protestirala, proti obnovitvi ameriškega vojaškega letališča. Pravi, da je to v nasprotju s mirovno pogodbo, ki so jo zavezniki sklenili z Italijo. V Washingtonu so odgbVHIli, da Amerika nima pri tem v mislih drugega kot mirovne namene. V Moskvi vedo, prav tako v Beogradu in v Washingtonu, da ako se bi šlo deželam edino za mir, ne bi bilo treba vojnih letalskih baz in ne oporišč za ameriško vojno mornarico, ki jih gnojimo v Sredozemlju. V "mrzli" vojni se kujejo priprave za "vročo" vojno z največjo naglico. Vlpga Angležev na Kitajskem spremenjena V Sangaju, ki«je kitajski New York, so bile v tednu z dne 18. januarja velike! demonstracije proti Angliji. Demonstranti so napisali na vrata in stene angleških trgovin in uradov v Sangaju razna protiangleška gesla z oljem in tinto. Kot da bi to ne bilo dovolj žaljivo za ponosne Angleže, se jih je potem lotila še policija s pismom, da naj napise zbrišejo all'fcdrgnejo s sten in vrat, ker obČfna hoče snažno mesto. 1 r Bili so časi, ko so imeli Angleži na Kitajskem glavno besedo in še celo pred to vojno so velik del Sangaja oni upravljali. Pogodba prijateljstva mod USA in Italijo Dasi je bila Italija v vojni poražena, ima od nje več dobička kot katerakoli premagana ali celo zmagovita država. Deležna je bila že za več kot milijardo dolarjev ameriške pomoči, vrnili smo ji ladje in zalagamo jo z materijalom. V pondeljek 2. februarja pa je bila podpisana pogodba vzajemnosti in pa trgovska pogodba med Italijo in Zed. državami, ki je de Gasperijevi vladi izredno ugodna. To je obenem ekonomski boj, s strani Amerike, proti Jugoslaviji. Dasi so po slednji lomastile italijanske divizije, morile, plenile in rušile, ne da naša vlada novi Jugoslaviji nikake podpore več, ne posojila, ne vrne ji nazaj njenega zlata in tudi nikake trgovske pogodbe nimamo z Jugoslavijo. To je proti nji ne samo takozvana "mrzla" vojna temveč tudi ekonomska. Naravno, da taki odnošaji miru in u-stvarjanju zdravih gospodarskih odnošajev niso v korist. Anglija v ladfedelnilki Industriji Anglija se je podala po vojpi v gradnjo novega trgovskega brodovja v največji meri. Dela ladje za svojo mornarico in za druge. Iz Londona poročajo, da se gradi 55 odstotkov vsega svetovnega trgovskega brodovja na Angleškem. Pišite po novo knjigo "Slo-venake-amerlika kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. NaroČite al Jo le Janes. StMOjmm nowers nič zgodilo. Ameriški in angleški kapitalizem sta bila tako tesno povezana znjim, in prav tako francoski, da se je na te glavne vojne" zločince povsem pozabilo. In se jim tudi sedaj, ko se je pred par meseci le začela nekaka obravnava proti njim — tudi ta v Nuerenbergu, ne bo nič zlega zgodilo. Nastopajo proti'njim kot je običaj v kapitalistični družbi. Vse te spoštuje, če si bogatin, pa tudi ako robantijo nate. O tem piše, pod naslovom, 'Trgovci s topovi pred nuern-berškim sodiščem", tržaški "Ljudski tednik" sledeče: To je resnična zgodba Nemčije, ki kroži po vseh štirih koncih Nemčije preko demarkacijskih črt zasedbenih področij. - Junak te zgodbe je Gustav Krupp von Bohlen-Halbach. Ta starček s trdimi in despotičnimi potezami na obrazu je poglavar industrijske dinastije Kruppov. V tem svojstvu bi moral sedeti med prvimi na zatožni klopi v procesu ki se je začel pred mednarodnim sodiščem v Nuerenbergu proti odgovornim voditeljem vojnega trusta istega imena. Toda stari Krupp se je izognil takemu za-, ključku svoje kariere trgovca s topovi. Gustava Kruppa so namreč zaradi visoke starosti in duševne onemoglosti črtali iz spiska obtožencev. Na njegovo mesto pa so postavili sina Alfreda. Toda stari Krupp, ki živi v udobni rezidenci pri Salzburgu, je še vedno toliko pri čisti pameti, da razume smisel nekaterih časopisnih člankov. Pravijo, da se silno razburja, ko bere ali sliši o predlogih, ki zahtevajo uničenje vojne industrije, nadzorstvo delavcev nad proizvodnjo, razlastitev mogočnih gospodov železa in jekla. V duhu živi namreč še v isti blaženi dobi, ko je njegova jeza vzbujala strah in grozo pri visokih funkcionarjih Wilhelmstrasse: 'Kaj vendar počenja Fuehrer? vzklika. Te zahteve so vendar zločinske! Saj ogrožajo dober potek naših poslov. Ogrožajo naše vojne napore. Povejte Fuehrer ju „ da sem zelo nezadovoljen zaradi njegovega popuščanja. Fuehrerja sem vendar jaz napravil!" To je seveda samo anekdota, vendar pa izraža globoko resnico. Tvrdka Krupp je vsa zgodo-vina nemškega imperializma, ki ga je navdahnila in poosebljala, ki mu je služila in ga izkoriščala. Tvrdko so ustanovili leta 1812. Tega leta Je Gustavov stari oče FViderik Krupp odprl v Essenu jeklarno in livarno, ki se je naglo močno razvila. Kmalu so tu proizvajali topove; vse topništvo za ruske armade v vojnah I. 1864, 1866 in 1870-1871 je dobavljal izključno Krupp. Govoriti o kakem Kruppovem patriotizmu, bi bila kruta šala. Saj je Krupp dobavljal topove vsakemu, ki jih je plačal. Do leta 1887, ko je umrl "kralj topov" Alfred Krupp, sin in naslednik Friderika Kruppa, je tvrdka prodala 13,910 topov v inozemstvo in samo 10.666 nemški vladi. Nastahek trusta Procvit Kruppovega podjetja in njegova razširitev v trust izhaja iz časa Hohenzollerjev. Premogokopi in rudniki, Železnice, ladjedelnice in parophovne družbe, vse Je Krupp priključil svoji matični tvrdki. Leta 1903 je prišlo do mednarodne povezave: Krupp se je vključil v svetovni sistem karte-lov za oboroževanje. Tn že je v družbi anglosaških "Harvey United Company, Ltd.," "Steel Manufacture Nickel Syndikate, Ltd.", francoskega "Schneider-ja", avstroogrske (Češke) "Škode" fn cartkoruske "Putllov" Iz Petrograda ter skupno z njimi ki jih izdeluje za zavezniške vojske angleška tvrdka Vickers, prejme Krupp po en šiling in tri penije, ker omenjena angleška tvrdka proizvaja po Kruppovem patentu. Ta denar vpisuje Vickers v poseben "račun K". Kruppove tvrdke nikakor ni prizadel poraz 1. 1918. Saj je Krupp prejel bojne odškodnine, nagrade in podpore. Pri inflaciji 1. 1923. je s špekulacijo obogatel za 10 milijonov funtov. Tvrdka je imela izključen monopol za opremo nemške vojske, ki je štela po Versailleski pogodbi 100,000 mož. Toda že 1. 1926. je Krupp prekršil mirovno pogodbo in začel izdelovati o-kiopne avtomobile, oklopne plošče za križarke in podmornice. Ze 1. 1930., v dobi splošnega raz-oroževanja se pri Kruppu vršijo prvi poskusi raketnih izstrelkov. Vojna pogoj sa procvit Toda tvrdki Krupp je za njen procvit potrebna vojna. Potrebno ji je tudi. da delavsko gibanje ukrotijo. Hitler je obljubil, da bo prvo in drugo nalogo izvršil. In zato ga tudi Krupp dvigne: financira njegovo propagando in pridobi za Hitlerja tudi vso nemško industrijo, kateri sam načeljuje. Krupp je pobudnik za sklicanje konference in-dustrijcev 1. 1930., ki je ustoličila bodočega fuehrerja. In Krupp Je bil za te usluge bogato nagrajen. Leto za letom se trust veča in dobički grmadi-jo. S posebnim zakonom—osebnim darilom Hitlerja rodbini Krupp za "125-letne napore pri izgradnji nemške vojaške sile" —je celoten trust proglašen za "rodbinsko podjetje". Ta protizakonit ukrep, ki je edinstven v vsej pravni zgodovini, je podelil Kruppu poseben statut: oproščen je vseh taks in davščin na dedščino, ki bi znašala ogromne vsote spričo razsežnosti in važnosti tvrdke. Kruppove tovarne so hkrati proglasili za izključno last družine, ki je ni mogoče prodati ali prenesti na druge osebe ali ustanove. Gustav Krupp je prejel zlato značko nacionalsociaistične stranke in njegov sin Alfred je postal general S. A. Pa pride vojna, ki jo je Krupp skrbno pripravljal. Če je Krupp lahko delal s polno paro, podaljšal nemški odpor proti zavezniškim ofenzivam, dolguje to v veliki metfi neizprosnemu izkoriščanju delavstva, ki so ga depor-tirali iz zasedenih dežel. Sau-ckel je dobavljal desettisoče sužnjev, ki so garali do izčrpanja za svoje tlačitelje. Alfred Krupp in soobtoženci dobro vedo za nečloveško ravnanje s temi moškimi in ženami, ki so jih poniževali v red vprežne živine. Žrtve, ki so ostale še pri življenju, bodo pričale pred sodiščem o tem. Medtem so se rednim dohodkom vojnih dobav pridružili še dobički, ki si jih je Krupp nagrabil s plenjenjem in kolonizacijo podjarmljenih držav. V velikem imperialističnem pohodu je bil Krupp najbolj požrešen. Tu je kradel stroje in industrijsko opremo ter jih cvdvažal v Nemčijo, tam zopet se je kar na mestu nastanil in si prisvojil večino ali vse akcije podjetij, ki so ga zanimala. Mednarodna solidarnost Danes je Alfred Krupp s svojimi 11 ravnatelji na zatožni klopi. Toda malo je manjkalo, da sploh ne bi prišlo do procesa. Kajti po svetu so še drugi trgovci s topovi, ki so pokazali vplivno solidarnost s Kruppom. Njihove investicije so močno vplivale na potek priprav za proces. Kakšna sodba čaka obtožence? Nekateri znaki na žalost kažejo, da bodo njihovi zločini našli prizanesljive sodnike. Daleko-vidni krogi v ZDA so še pripomnili, da gre za nenadomestljive "tehnike", ki bi jih bilo dobro ohraniti, ker bi kdo utegnil v bodočnosti še rabiti njihovo preizkušeno "sposobnost". Ko Vat ZAPEKA razkoli kot MEDVEDA . . . vzemite Trinerjevo Grenko Vino Počutili se boste boljie in odleglo vam bo n« dva načina: 1. Nagla olajšava zapeke 2. Dodatna obilna količina važnega Vitamina BI. Dobro za odrasle. Dobro za otroke. Rafci se čez 60 let. TRINERJEVO N K ( ^tyyttfvffvffvvvffyvftftfftftffyyvfvfffffffvffvffvfsj \\ proletarec" ► je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za cdo leto. N leta $2. Naročite ga čitalnicam tor bralnim društvom v valih rodnih krajih. V starem kraju tudi žele, da jim naročite ameriški družinski koledar Stane za stari krof $1.65. Z lanskim letnikom pol-I jemo oba za $3. Dve knjigi za tri dolarje. Tiskovni urad slovenske vlade želi, da polijemo ljudem tam t čimveč izvodov Proletarca in Družinskega koledarja Ne odlaioite! Pošljite naročilo takojl •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAj iiššššššišll Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St.. Chicago 23. Ul. - wruiJ! Odkar jc Fraklin Delano Roosevei« zatisnil oči, so se v 4eželi izvršile ogromne izpremembe. ki pa žal niso prinesle nič dobrega. Pot tistih, ki sedaj odločajo, se je obrnila nazaj in vodi v temo, v kateri se skriva največja nevarnost — nevarnost za ves svet. Kam je zlasti delavstvu zagrizeno sovražna reakcija savozila doma, se v vsakdanjem življenju lahko opazuje pri vsakem koraku. Dasi so bile Zedinjene države v času vojne srečnejše od vsake druge zavojevane dežele v tem, da njihno ozemlje nikdar ni postalo bejišče, da s? nobena sovražna čela ni izkrcala na katerem koli našem obrežju in nobeno tuje letalo ni metalo bomb na New York, Chicago ali Los Angiles in dasi je v deželi bogastvo, kakršnega še nikdar ni bilo, se je razodela inflacija z neizogibno dra ginjo, ki še vedno narašča od dne do dne in dela iz legendarnega -ameriškega načina življenja" farso, ki je na žalost bolj tragična kot humoristična. Stanovanjske ra*mere niso boljše kot v nekaterih evropskih deželah, kjer so bila mesta bombardirana in vasi požgane, in nobenega upanja ni, da bomo v tem oziru kmalu doživeli normalno stanje. Delavske mezde v nekaterih strokah bi se zdele čedne, če bi cenc potrebščin ne naraščale s takimi skoki, da izgublja vsaka mezdna pridobitev svojo vrednost, skoraj preden napoči prvi plačilni dan. Kako se morajo muzati narodi v Evropi, kadar slišijo histerične nasvete naših veljakov, da se naj nikar ne dajo "zapeljati" v kakšno načrtno gospodarstvo, ko vidijo, kam nas vodi anarhija v ekonomiji, katero — bogovi naj vedo, zakaj — imenujejo "svobodno podjetništvo". O napadih na vse pridobitve organiziranega delavstva ni potrebno govoriti, kajti o tem čivkajo že vrabci. Ampak treba je govoriti o tem, da je Taft-Hartleyjev zakon očividno le začetek, ker je v neyarnosti sam obstanek organizacij. Protidelavski koraki so bili storjeni v kongresu in samo v kongresu se morejo razveljaviti. To se pa ne doseže po metodah, katere so razni voditelji vsiljevali delavstvu vse od Gompersovih časov. Ker na žalost ni med njimi nobenega Debsa, je pač treba iskati drugo pot. Znano je tudi, kako se je zunanja politika oddaljila od smeri, ki so veljale v Rooseveltovih časih. Ze davno ni bila "demokracija" toliko v predalih bogatinskih listov in na jezikih propagan-distov, prav tako pa tudi že davno ni bilo v našem življenju tako malo tega blaga kot ga je danes, ko se jasno kažejo enaki aimp-tomi, kakršne je bilo mogoče opazovati v Italiji ob času "pohoda na Rim", v Nemčiji v dobi Hitlerjevega povišanja in v Španiji po z nemškimi in italijanskimi četami doseženi "zmagi" Franca. V tej deželi, ki je bila rojena v revoluciji proti monarhizmu in vsem njegovim pritiklinam, prihaja bolj in bolj na površje militarizem, ki je vsako deželo, v kateri se je razpaael, povedal v pogubo. Zed. države imajo pod orožjem vojskp, kakršne v mirnem času niti iz-daleč nikdar niso imele; vojaške in mornariške posadke so po vseh krajih, katere je Amerika pridobila vsled japonskega poraza, pa tudi drugod je ustanovila baze. Bolj resno pa ja dejstvo, da •luži vojska političnim namenom v deželah, ki niso naše, da daja vladam teh dežel vojne potrebščine za boj proti njihovim lastnim državljanom, da rabi mornarica bojna ladja za demonstracije, ki se lahko smatrajo za grožnje in spravljajo svetovni mir v skrajno nevarnost. Obenem se zahteva splošno vojaško vežbanje mladine, dasi sta obe zadi# vojni dokazali, da je to za varnost dežele popolnoma jaepotrebno. Ne le, da povzročajo taki ukrepi ogromne stroške, ki zmanjšujejo ljudsko blagostanje, ampak vojaški ve-1 jaln pridobivajo s tem vpliv na javno življenje, kakršnega kot ljudski služabniki ne bi smeli imeti; duh vojašnice je nujno nasproten idejam demokracije« in kjer se uveljavi, so — kakor kažejo nauki iz vseh militarističnih držav — osnovne civilne svoboščine vedno v nevarnosti. V nevarnosti pa je v takih slučajih tudi mir sveta, kajti med generali po poklicu se vedno najdejo taki možje, ki mislijo, da morajo dokazati svojo potrebnost, ker bi se sicer v narodu utegnila poroditi misel, da lahko izhaja brez njih. Dvigajoči se militarizem je v veliki meri odgovoren za na-uake naše zunanje politike, ki podpira z orožjem in denarjem najtemnejšo reakejo na Grškem, v Turčiji, na Kitajskem, v Koreji in v južni Ameriki. Skrajno vsiljiva propaganda trdi, da se vse to godi v interesu miru, v resnici pa dosega baš nasprotno, to se pravi, da spravlja svetovni mir v največjo nevarnost. Grki so se v času vojne izredno hrabro držali; toda prav tisti, ki so se najodločneje bojevali, so sedaj preganjani, na krmilu so pa tisti, ki so ns tihem, pa tudi javno sodelovali z nemško-italijanskim fašizmom, in naša zunanja politika jih drži v sedlu. Celo simpatije z gerilci se označujejo za greh. Zakaj? Ali je bil v dobi ameriške revolucije greh, simpatizirati z Washingtonovo vojsko? Turčija pod diktaturo je na tihem ves čas pomagala nacijski Nemčiji in je bila celo pripravljena, udeležiti se vojne na Hitlerjevi strani in samo Leningrad je nagnal njenemu diktatorju toliko strahu v kosti, da se je premislil. Sedaj pa podpira to diktaturo ameriško orožje in ameriški denar in ameriške ladje demonstrirajo v tur- *kih voduh — proti komu? Izmislili so bajko, da Je Turčija v nekakšni nevarno*: t i in s tem naj bi bilo opravičeno vse. Na Kitajskim so morali Ciaug Kalšcka.ugrabiti, preden se je odločil za boj proti Japonski, dasi je bila takrat Mandžurija že podjarmljena ln so Japonci prodirali dalje ln dalje po severni Kitajski. Ciang Kajšek je obljuboval vse mogoče ljudske pravice, njegove besede pa so se izpolnile tako kakor Hitlerjeve. In zato ga mora Amerika po nekakšni posebni logiki podpirati, ker se je kitajsko ljudstvo naveličalo njegovega absolutizma. Vse to ne vzbuja nikjer občutka varnosti, umpak večen strah, da poči kje po neprevidnosti kakšna puška, kar lahko postane signal za novo vojno, ki ne bi mogla biti drugačna kot svetovna v pravem smislu besede. Sama misel na tako možnost je strašna, zakaj lahko je začeti novo klanje, ampak to je tudi edina gotovost. Kaj sledi takemu začetku, je popolnoma neznano posebno tistim, ki govoričijo o metanju atomskih bomb kakor o nogometni igri. Nihče, prav nihče ne more napovedati, kaj se utegne igo-diti že drugi dan po izbruhu vojne, le o tem ne more dvomiti nihče, da zadenejo njene strahote ves svet. in ne prizanenejo nobenemu "izvoljenemu" narodu. Ce pravijo nekateri učenjaki, da bi vojna z "modernimi sredstvi" pomenila konec človeškega rodu na zemlji, je zelo lahko mogoče, da imajo prav. V tem času torej ni nič drugega tako vaino kakor da se pre preči vojna in zavaruje trajen mir. Kako si drugi narodi urajujejo svoje življenje, je njihova stvar kakor je naša ureditev našega načina življenja. Nam ne predpisuje nihče gospodarskega sistema, po katerem hočemo brodariti; zakaj naj bi mi vsiljevali drugim sestave, katerih ne marajo, ker mislijo, da so zanje njihovi boljši? Indija je pokazala, da se lahko doseže sporazum in mir, ce se pobotanje prepusti ljudstvu brez tujega vmešavanja. Toda smernice nase zunanje politike fo reakcionarne in po njih se ne pride do takega cilja. Zato je sprememba imperativna. To je imel pred očmi izvrševal ni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ko je na svoji zadnji seji razpravljal o političnem položaju in po resnem pretehtanju vseh okolščin prišel do soglasnega zaključka, da proglasi za predsedniškega kandidata pri jesenskih volitvah HENRYJA WALLACEJA, * *, * - ki je z vsem svojim dosedanjim delom dokazal, da zasluži zaupanje vseh napredno mislečih ljudi, vseh, ki žele resnično demokracijo namesto gospodarske diktature peščice denarnih mogotcev, vseh, ki hočejo enake pravice za vse brez razlike stanu, polti, vere, rojstnega kraja, materinskega jezika ali spola, vsah ki hočejo delavstvu zavarovati težko pridobtjene pravice, ki nočejo podpirati ustvarjanja novega fevdalizma in zlasti vsah, ki hočejo z vso odločnostjo razmere, v katerih se more odpraviti strah pred novim svetovnim klanjem in so pripravljeni boriti se z vsemi silami za trajen mir in prijateljsko sožitje z vsemi narodi sveta. Izvrševalni odbor SANSa poziva .vse svoje člane in prijatelje, da se nemudoma lotijo dela in vztrajajo do konca za zmago ljudskih pravic, enakosti in svobode. NAPREJ ! Za Izvrševalni odbor SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA F. A. Vider, predsednik. Mirka G. Kuhe«, tajnik. tudi vse orodje, živino in semens. V ladjedelnicah je že zaposleno nad 6000 delavcev, ki so obnovili že stotine plovnih objektov. Poljska rabi danes veliko več ladij kot pred vojno, ker se njena obala razprostira na stotine kilometrov vse tja do Sčečina in njen izvozni in uvozni promet stalno raste. Po tej vojni je Poljska postala prava pomorska država z ogromnimi možnostmi razvoja, posebno od kar ima s svojimi sosedi tesne gospodarske in politične zveza. Poljska se bo v kratkem času pretvorila iz čisto agrarne države v državo z razvito industrijo, ker je bogata na surovinah, posebno na premogu, ki ga že v ogromnih količinah izvaža. Vzporedno z industrijo se bo razvijalo tudi na-| predno poljedelstvo in zvišala žlvljenska raven prebivalstva tako da bo ta del Evrope v kratkem popolnoma spremehil*svojo socialno strukturo. Strah red. držav malnih razmer je treba obrio-vfti trgovino med zapadno in vzhodno Evropo. In tudi "desničarski levičarji" pravijo, da za ozdravljenje ekonomsko bolne Erope bo treba čezdalje več načrtnega gospodarstva. Ameriški "uspeh" v Nemčiji V odgovor na vse to državni department namiguje, da smo vso anglo-ameriško cono Nemčije obvarovali privatnim lastnikom. In to vzlic temu, da so v Londonu nemški socialdemokratski stranki obljubili izvesti socializacijo. Sedaj je z njo pri kraju, kakor v Italiji. Vse, kar se v tem razvoju pod ameriško kontrolo more pričakovati, je dozo državnega kapitalizma, ki bo udinjan privatnemu v oporo. Ampak — in to je tisti ampak, dokler bodo v Evropi tudi take države, ki so izvedle nacionalizacijo do kraja, bodo privatni in teresi vedno v nevarnosti, To je vzrok, čemu toliko ščuvanja v vojno proti Sovjetski uniji ir. njenemu bloku. Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948 Ako še ne, in če je vain nerodno iti na pošto, si ga lahko naročite pe COD, to' je. da ga plačate poštarju kadar vam ga dostavi na dom. Ispolnite sledeči kupon, izreiite ga in ga dajte v kuverto na naš naslov: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III. Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar 1048 in vsoto bom plačal poštarju ko Ka p rej me m Razumem, da me bo to stalo $1.71 za COD stroške. Poštnino pa plačate vi. (Opomba—Za vssk dolar, poslan po COD, Je treba plačati pošti 15c in za M O. 6c.) Pošljite mi koledar na sledeči naslov: IME NASLOV DRŽAVA Poljska in morje Lap del obale baltiškega mor-1 |s je že v davni zgodovini bil poljski in je poljskemu narodu ponujal velike možnosti razvoja. toda Poljska mi nikoli to znala popolnoma izkoristiti. V zgodovini Poljske sa je v resnici pokazalo, da je bil njen razvoj in napredek tesno povezan z baltiškim morjem. Kadar koli je Poljska v zgodovini bila na en ali drug način odstranjena od morja, je njena moč in napredek padel, ko se je pa zopet morju približala, je poljska država postajala vse močnejša, ugled-nejša in tudi s tem v zvezi je raslo blagostanje poljskega naroda. Najslavnejši razvoj in napredek je n.p r. imelo pristanišče Gdansk, kadar je bilo tesno povezano s svojim poljskim zaledjem in nasprotno, gdansko pristanišče je stalno propadalo, ko je bilo odrezano od tega zaledja. Lahko rečemo, da je moč Poljske rasla in padsls skupno z Gdanskom. Proti koncu XVI. stoletja in v prvi polovici XVIII. stoletja je imel Gdansk 100,000 prabivsl-cev in letni promet žita v pristanišču je dosegel 250,000 do 320,-000 ton, včasih pa še več. Toda od druge polpvice XVII. stoletja Gdansk prične naglo propadati skupno z vsem poljskim gospodarstvom. Število prebivalstva pada, ker pada tudi izvoz žita in sploh trgovska »menjava. Gdansk je bil nekak barometer gospodarskega in političnega dinamizma države. Pred prvo delitvijo Poljske so se razmera zboljšale in GU 16 UNION-MADC! BE SURE THE HAT OR CAP >DU BUY iS UNIOM-/VVW; LOOK FOR THC UN\ON LASU THE NEXT TIME YDU BUY A HAT<*CKP. Meat Prices Boosted Three Times as Much as Wages Whenever employers boost the rrice of their products, they usual-/ blame "wage increases." Pack-rs have been among the industrial-its who have raised that alibi. The United Packinghouse Workers' Union put out figures puncturing that claim. From 1039 to the middle of 1047, hourly earnings of workers in meat-packing plants rose 06 per cent, but wholesale meat prices in the same interval skyrocketed 183 per cent, the union pointed out. . Yet in the face of that, the American Meat Institute has issued propaganda implying that increased wages are the "major factor" behind "current exorbitant meat prices." the union said. "It would be closer to the truth to say that wage increases are not even a minor factor in bringing about existing meat prices." the union contended. 58,595,000 AT WORK Ousts After Your Dollars If there isn't enough of the stuff we want, it's not because The Oil Trust is once more seeking the scalp of the con* we don't do enough work. The latest figures we have seen are The price of crude oil has been boosted all around. Now for November, comparing them with November, 1946^ These t is about to balloon the price of gasoline and fuel oil. show that in that year the civilian labor force grew by 1.245,000 to 60,216.000; that more women are working, in fact 13.000 more of them bringing their number to 16.623,000. The number at work grew even bigger than did the civilian labor force. It grew by 1,555,000 because in addition to the 1,246,000 increase in labor force, largely by withdrawal from armed forces, there was a shrinkage of 309,000 in the number of unemployed. The fact that enough to eat does not seem to be at hand may reflect this other fact that this 1,555,000 more at work was split up into a 85,000 more in agriculture and a 1,469.000 more in other occupations than agriculture.—Industrial Worker. ~ reflection! sumer. the trust The way has been carefully prepared. Builders everywhere have been induced to put in oil burners. That scheme has enabled the Oil Trust to practically double the price of fuel oil since this war began. The Canadian Paper Trust is also beginning to stir. It has scored a 100 per cent increase in newsprint since Pearl Harbor. Now it's asking for $6 a ton more. The big dailies in America own their own mills.. The little publishers must stand the squeeze. The Canadian mills are owned by the big financiers of Britain and Canada. They never made so much money in their lives as they are making now- ARMY SELLS CONSCRIPTION "Militarism and Democracy Can Not Live in Same Country" American democracy — civilian control—is rapidly disappearing," the booklet says. "Not only are military men moving into key positions in the State Department and other government "Defense" Demands $25 Billion ^^^ bttt the army and navy A Year; Generals Move in on zrt lending their influence into Government, Schools. Labor science, education and industry." As Labor reported last week, a Thc booklet names scores of gen-House committee headed oy Con- erajg and admirals in high gAvern-gressman Forest A. Harness (Rep., | ment posts, particularly wherc Ind.) has been investigating thc thcy form ancj carry out "foreign huge sums of money spent by the policies." army Iq "ftll** conscription to j| charges we are sending our DEFINITIONS Hiccoughs: Mcsasges from de parted spirits. Liquor: A liquid which sometimes makes you see double and feel single. Bigamy: When a man has two | wives, it's bigamy. Only one, mo- i no tony. Courtship: A period during Don't Let Greedy Bonkers Cripple Uncle Sam's Great Postal Savings System Congress Should Reject Bills Which Would Cut Interest Rate From 2 to 1%.—Reform Designated to Encourage Thrift Like other special interests, the bankers "never sleep ". They are always on the job, eternally chiseling away at the hard-won gains of the common people. A particularly shocking example was revealed this week when Senator Buck of Delaware and Congressman Twyman of Illinois, introduced bills to cut from 2 to 1 per cent the interest paid by Uncle Sam on "postal savings." v \ The bankers bitterly fought the post office savings plan when it was proposed long ago. It took a long, hard fight by William Jennings Bryan and other great battlers to put it over. In those days, the banks paid 3 per cent and even more on savings accounts. Since then, they have cut their interest rate to 1 per cent and even less. As their rate went down, their dislike ot the 2 per cent paid by Uncle Sam went up. By cutting the postal savings interest to 1 per cent, the banks hope to "justify" their own low interest rate, discourage the postal plan, and get more of the people's money into banks to increase bankers' profits. They are not "playing for peanuts." The postal plan has grown to huge proportions, with $3.4 billion total savings, and 4 million depositors, who drew nearly $48 million in interest last year. Uncle Sam's attempt to encourage thrift, by giving the people absolute security for their savings and a fair interest rate, has been a great success. By its good example, it keeps' the bankers from cutting their savings interest to practically nothing The bankers don't like it, but LABOR hopes Congress will overwhelmingly reject the Buck and Twyman bills if they come to a vote. women's clubs, dther organizations, and the public in general. Recently, the committtec questioned Kenneth C. Royall, Secretary of the Army. He boldly admitted the army is spending taxpayers' money to put over "Universal Military Training," but said he has "no apology" to offer. Harness insisted that neither the army nor any other government armed forces and weapons all over the world, "creating fear instead of friendship in other nations." Even Boy Scouts "Military influence is spreading into the high schools and the Boy Scouts of America." and into thc colleges through "reserve officer" courses. By RAYMOND S. HOFSES an average American you still be-Don't look now, but your think-1 l>*ve that the Socialists would ing is crooked. If you are an aver- manage you and rob you of your age American, you are the victim freedom instead of permitting the of several master lies which have glorious law of supply and demand you cogitating in circles and make to preserve your freedom, you an easy dupe for the policy- And the morning mail brings me makers who are determined to pre- « clipping from the Miami (Fla.) serve a profit economy and class Herald of January 7 headlined meal, soybean oil meal, manganese societv that can t live much longer j Americans Shiver as Greeks Get, dioxide^ ground barley, vitamins without dragging you through in- • Oil." Senator Wherry, the No- ' flation and into fascism, war and | ****** "free enterpriser," has some big Navy men on the griddle: Col. „ , .. . . , G. H. Vogel of the Army-Navy pe- Right row the owners of this na- ^^ ^^ Capl RaJph E Wil. THIS IS NOT A PLEASING PICTURE * Is this teh kind of democracy our boys fought and bled to establish? ______ __ _ Aboard one of Uncle Sam's transports, anchored off Batavia, which the girl decides whether or java> a commission, representing the United Nations, l^as sue-not she can do better. ceeded in inducing the representatives of the government of the Acquaintance: A person whom i Netherlands and of the Indonesian Republic to sign a truce. The Indonesians are promised a measure of liberty, — but and this is the most disturbing feature of the document—the Dutch retain control of all the natural resources of the territory affected. Probably it is the best solution the U. N. commissioners can work out at this time, but it calls attention to some ugly facts. Why should the Netherlands, a little country in Northern Europe, control the fabulous wealth of thickly populated islands thousands of miles from the Dutch homeland? Of course, the answer is that Dutch and British capitalists insist on retaining the source of their tremendous profits. The Japs chased the Dutch out of Indonesia. Some of the natives welcomed the invaders because they hated their old masters. Yankee soldiers and sailors drove out the Japs and the natives felt that at last a real deliverance had come. They were to be free to conduct their own government and to determine their own way of life. However, the Dutch came back/ armed with American and British weapons, and proceeded to slaugther the natives. The situation became so nasty that the United Nations had to intervene. and now we have the results of that intervention. x All through Asia the story will spread and hundreds of mil-fions of yellow men will be convinced that the white man talks of democracy and liberty for all human beings, but mercilessly exploits those who can't stand up against his modern weapons. We ask again i Is this the kind of democracy our boys fought and bled to establish?—Labor. __ we know well enough to borrow from, but not well enough to lend to. Politics: The art of obtaining money from the.rich and votes from the poor on the pretext of protecting each from the other. Pigs' DM Scientific farmers are feeding their cows, pigs and chickens more carefully "balanced diets" than many people give to their own children And it pays, in faster growth and better health. Evidence of that surprising development is found in a long article in thc "Wall Street Journal." Here is one sample of a pig's diet, rich in minerals and vitamins: "Limestone, blood meal, dried buttermilk, ground yellow com. riboflavin, linseed oil meal, wheat middlings, oatmeal, activated animal sterol, dried beet pulp, alfalfa ruin. tion are doing things to you that they simply couldn't get away with —if you were able to reason straight. But you've been indoctrinated by lies, and so you are easily convinced that the things that have happened to Europeans . , . . . , , , . . just simply can't happen to you. Even high fchool girls are being Ycu |f.f tyranny whcn Eu. put in Cadet Corps, are "marching | ^^ are handled and pughcd "displaying around, but you stand for the same maneuvers here at home without complaint—because you have still gol a job and because somebody tells you that you're living in a agency should pay propagandists, to KO around the country, to st(r to command and up people and influence votes In ",H,tar>r bcorln,!-Congress " Thc army has detailed plans for Defending the army's practice of1 "control of industry and labor." entertaining groups of women, and - Under these plans, workers "will paying for their "luncheons." Hoy- b* told where they must work, and ..froc enterprise" society, all said this is "perfectly proper," what they must do." { way imprei4wj by tlio success because these women's organiza- To crown it all, the booklet says, | cr the deception which has you tions are "sponsored" by the army, j thc militarists are preparing rigid I muddled when a speaker told a to campaign for "UMT." "censorship" of the words, actions t ,ocai audienee of farmers it is The army organizes state "com- and even thoughts of the American necessary to continue sending food mittces" which are supposed to people, give "advice" on UMT Dr. Donald Army Big Advertiser Timmerman. of Cincinnati, told „The army managt,s to get a lot son, his naval deputy; C# Tyler Wood, deputy assistant secretary of state. The naval officials admit that the Navy is making a nice profit on oil—294.000 gallons daily—delivered to Athens while Americans arc told that there is a shortage— and that some of the military oil goes to civilians in Greece, with the small businessman in Greece getting a priority over the small businessmen here. A and D. salt, fish meal, meat and bone scraps." Coal Miners Are the Elite' in Poland Admiral Nimitz Calls U. S. Strong By BOB TRA\ IS Uliek Sam.. F|eet "Dominates" KATOWICE. Poland (ALNi Oceans, Can Launch Bombing Coal miners are today the "elite pUftes Anywhere of Poland. The economy of the: Admiral Chester W Nimitz, who commanded our Pacific fleet during the war. and then headed the country depends on coal. Miners are classified in the top category for Wrigcs, social services, priorities in housing, food, etc. flew communities are springing up in thc mine areas. Instead of thc traditional dilapidated mine towns, Polish miners arc now moving into Is that the law of supply and s ncw modm homes with basement, demand which is forcing Ameri-1 bath and cicctricity. Harness these committees arc merely conscription propaganda agencies, and that the army fired him from chairmanship of the Ohio committee when he tried to give advice. The high cost of militarism is revealed by an article put into thc "Congressional Record" by Congressman Frederic R Coudert, Jr., conservative Republican from New York. It lists the huge sums the army, navy, air force and other Of favorable publicity in the nation's press, and very little appears which is critical of army policy. "The army is the third biggest advertiser In the nation." • In other words, newspapers deal gently and generously with thc army, because it spends millions of the taxpayers' money on advertisements in the papers. In all history, no nation which let militarists take control ever "defense" agencies are asking, and j preserved democracy. Militarism shows they add up to about $23 and democracy cannot live to-billion a year. gether "Militarization of America" Will the American people, and A detailed picture of "the mili-1 Cengreea, wake up In time to what tarization of America" is given in j the miliarias are doing to democ; a booklet, sponsored by 25 lead- j racy In the United States? ers in various walks of life. Among , them are Ray Lyman Wilbur, Sec-1 pjf# Loffet Hit Record retary of the Interior in the Hoover administration; William J. Millor.' America set a lot of records in j lies. Of course the economy IS be-S J., president of the University 1947. but the National Board of Ing managed? But It's not being Fire Underwriters reported one managed as Socialists would have to Europe. Thcro would be a surplus in America if we'd stop, he solemnly warned. Prices would go down. Thc farmer would cease to be prosperous. That was it. America grcAvs an abundance of food and then sends it around the world, not to feed hungry people, but to keep the sale and profit economy in balance! Now. what about that? Why is it that Americans can be tolerant of a set-up that makes them fearful of having too much? The answer Hi that they have been hoodwinked into believing that they are "free" and that their economy Is a "free enterprise" economy in cans to go cold in order to be free? No, thc deal is planned Planned by the people? No, by some individuals with a stake in oil. Planned for the general welfare or even for the welfare of tile Greek people? No. planned for profit—and thc lav of supply and demand go hang* which justice and equity result automatically from the free operation of the "law of supply and demand." • And that's one of the master of Detroit; Albert Einstein, and others who range from conservative to liberal. "An important safeguard Of that's not so encouraging Fire losses. It said, hit an all-time high of $692.639,000 for the year. it done—by and for the people. It's being managed by and for the profit-takers. However, if you are TEXTILE PROMTS UP BY 1,442 PER CENT Union Bares Staggering Rise in Industry's Earnings; Blames "Excessive Prices" NEW YORK—Once one of thc poorest of the nation's industries, textile manufacturing is now "the most profitable industry in the United States," the Textile Workers' Union declared here this week. It cited official figures showing that the industry's total profits before taxes reached $2.000,000.-000 in 1947—more than 1.444 per cent over the pre-war average for the years 1936-39 "While corporate %rcturn on net Before the war miners were lucky if they worked three days a week. Now there are no layoffs and there won't be any. In prewar Poland children of 13 to 16 could be found working full-time in the mines. Now, to go below, a youngster must be 18 years old and have a specified amount of schooling. It an 18-year-old falls short, he can work only half-time and must attend school the rest. r. nau]e„ ---- - leted unit5 Gf Amsterdam, entire navy until reiirea a monui llf __ nnrl Ahrnhfl ago, contradicted the alarmists who picture Uncle Sam weak in defenses. Our navy is so strong, Nimitz Would You Like One of These? New York City is opening up more new low-rent apartments to veterans and other modest-income citizens The New York "Times" described at length the joy of families moving into the first com- James Wei don Johnson and Abraham Lincoln Houses. The rent ranges from $27.50 to $41.50 r month. Most home-hun- Vest Pocket Radio You will be able to carry a radio set in your vest pocket, scientists say They are developing miniatur* radio tubes, not much thicker than a "common pin," metal "circuits" printed on a thin plate, to replace the present wire coils, and batteries "no bigger than a match box." _ With all this talk of a Marshall Plan to speed European recovery why don't we also press for an "American Plan" whereby every American will have sufficient income to feed, clothe and house his said, that it "absolutely dominates'' j gry Americans would regard that all the oceans of the world Wc can kind of rental as a special gift maintain powerful floating air froni Heaven bases off-shore anywhere on the i globc • Altogether thc city is putting up "From these, we ran exert unl- five big apartments, which will que pressure agaiast any enemy, accommodate 7,165 families, and and destroy his vital centers In plans to build several more. There event of war," are 75.000 families on the waiting In short, we are thc only nation j list. whose aircraft carriers and sup----------w A ■ /\a porting warships can take bombtig VALOR planes anywhere in the world, and launch them against any country. So long as that is true, we are not likely to be atacked. By WILLIAM SHAKESPEARE In the reproofs of chance Lies the true proof of man. The sea being smooth. How many shallow bauble boats dare sail Upon her patient breast, making their way British Literature Read More with those of nobler bulk? Than Production By Our Authors gut iet the ruffian Boreas once en- Colieges Ignoring Books by Americans worth for all American manufac turing industries (before taxes) hit | famny adequately? 28 prt cent last year, thc textile industr^s return was 47.6 per cent of net wc^th," the union said. It added that "excessive prices are the major reason for these extraordinary profits." Customer (in drug store).: I want a small pink tablet. Drugffist: What's your trouble? Customer: I want to wflte a letter \ Detroit. — Only 5 per cent of our colleges and universities require their students to take any course in American literature. Only 24 per cent require it even of those students who are specializing in study of literature written in the English language. As a result, most college students are more familiar with books written by British authors, than with the great books by Americans rage The gentle Thetis, and anon, behold The strong-ribb'd bark through liquid mountains cut, Bounding between the two moist elements, Like Perseus' horse: where then the saucy boat. Whose weak untlmbered sides but even now Co-rivall'd greatness? either to harbor fled. Those disclosure, by a committee: dne Even which investigated the subject, sur- wr prised most of the 2,000 educators leathered here at a convention of Doth valors show, and valer s thc National Council of Teachers worth, divide kof English In storms of fortune