Sploine vesti Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933. zelimo vsem tovarišem pravoslavne vere — PRVl KAMEN 1000 DIN ZA UCITELJSKI DOM V OMIŠLJU JE DAROVAL TOVARIS TOMO JEDR* LINIČ, strokovni učitelj v Ljubljani. — Priglasite grugi svoj pristop k društvu za postavitev zdraviliškega doma v Omišlju ter pošljite prijavo, ki je bila priložena zadnji številki »Učiteljskega iovariša«. Delež je plačljiv v mesečnih obrokih po 50 Din. Čim več priglašencev bo, tem manjši bo lahko delež. Tovarišice in to* variši, zavedajmo se velikega pomena učiteljskega zdravilišča in okrevališča ob morju! — Da ne bo nesporazumljenja, izjavljamo, da smatramo podpisane dopise v listu načeloma kot osebno mišljenje podpisancev, četudi ni uredniške pripombe, kar velja tudi za dopis »Zastrupljenje vodnjakov in SŠM« v polemiki, zadevajoči Slov. Šol. matico, objavljeni v »Učit. tov.« — Uredništvo. — Izvršni odbor Učiteljskemu domu v Mariboru. Na seji izvršnega odbora JUU dne 24. decembra je bilo sklenjeno, da pristopi izvršni odbor kot član k zadrugi Učiteljski dom v Mariboru. Vpisal je deset deležev po Din 100'— in denar nakazal odboru doma v Mariboru. — Narodna prosveta - tednik. Centralno glasilo Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, »Narodna prosveta« je izhajala do sedaj dvakrat tedensko. V smislu sklepa seje izvršnega odbora JUU se spremeni Narodna prosveta v tednik. Naročnina za člane znaša odsedaj letno Din 50-—v za nečlane Din 60-—. — Postavitev šolskih upravlteljev. Šolski upravitelji, ki so bili nameščeni v zadnjem času, pa za opravljanje upraviteljski'h poslov nimajo dekreta ministrstva prosvete, naj vlo že prošnje na sres. načelstva, da jih ta predlagajo banski upravi za namestitev na upraviteljskem mestu. Kr. banska uprava odpcH šilja take predloge ministrstvu prosvete, ki postavlja šol. upravitelje v zmislu 2. odstavka, § 113. zakona o narodnih šolah in jim izstavlja potrebne dekrete. — Isto velja za učitelje, ki so prevzeli kot najstarejši na šoli po premestitvi, upokojitvi ali smrti prejšnjega Sol. upravitelja upraviteljske posle, imajo pogoje za podelitev upraviteljskega mesta in na to tudi reflektirajo. — Premestitve učiteljstva »po lastni prošnji«. Na vprašanja od nekaterih strani, ako se lahko pritožijo učitelji proti premestitvi, če je označeno v dekretih, da so premeščeni »po lastni prošnji«, dasi niso vložili nikake prošnje za premestitev. odgovarjamo, da je taka tožba mogoča na Državni svet po občih predpisih za pritpžbo. Ako je rok (15 dni) zakasnel, je treba vložiti na ministrstvci prošnjo za formalno popravo dekreta. S popravo dobi prizadeti pravico do potnih in selitvenih stroškov. V riasprotnem primeru ima v roku 15 dni po prejemu osebne rešitve s strani ministrstva pravico do pritožbe na Državni svet. — Sreska učiteljska društva, ki so že iz- brala svoje dopisnike in poročevalce, prosimo, da tiste čim prej javijo. Uredništvo. — Tovariščm - čebelarjem in vsem šol. upraviteljstvom. Čebelarsko društvo za Slovtnijo v Ljubljani vljudno prasi sledeče: Leta 1934. bo za čebelarje važno leto. Proslavili bomo 2001etnico rojstva prvega svetovnega čebelarja — učitelja našega Antona J a nš e. Čebelarsko društvo se že zdaj pripravlja na to in je začelo zbirati razno snov in gradivo, da bo čim dostojnejše proslavilo to za slovenske čebelarje tako važno obletnico. Zaraidi statističnih podatkov za slavnostno številko Čebelarja, ki bo ob tej priliki izšla ter v propagandne svrhe, potrebuje Čebelarsko društvo neobhodno med drugim tudi imena vseh čebelarjev dravske banovine. Podatki naj bi obsegali: 1. ime in prfimek, 2. stan, 3. bivališče, 4. pošta, 5. koliko let čebelari — približno, 6. koliko ima kranjičev, A. 2. panjev, drugih in katerih? Ker bi imelo društvo prevelike stroške, ako bi se pismenim potom obrnilo do posameznika, naproša tem potom vsa šolska upraviteljstva in tovariše čebelarje, da pomagajo društvu zbrati imcna vseh čebelarjev. Vpisovanje imen čebelarjev naj se vrši po šolskih okoliših. V polo je vpisati vsakega, ki ima kaj čebel. Šolska deca bo lahko mnogo pripomogla in delo olajšala, ako bo prinesla potrebne podatke iz svojih domačih vasi. — Društvo prosi še, da blagovolijo šolska vodstva in tovariši poslati ta imenik čimprej, gotovo pa v božičnih počitnicah. — Tajnik Dermelj. — Dvajset let Legatove šole. Dne 3. jan. je preteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena in otvorjena Legatova šola. Radi tega se bo vršila tekom drugega meseca primerna slavnost, na katero bodo vabljeni vsi prejšnji absolventi in absolventinjc, učitelji in profesorji, zastopniki oblasti in časopisov ter prijatelji šole. — Akademija udruženja mariborskega učiteljskega naraščaja (UMUN). Učiteljski naraščaj je priredil dne 17. decembra popoldne v slavnostni dvorani držav. učiteljišča glasbeno akademijo. Na dnevnem redu je bilo 12 točk. Najbolj so uspele tocke solistov, klavirska Griegova »Svatbena pesem« in vijolinska Beriotova »Baletna scena« s spremljevanjem klavirja. Nadalje je bil na sporedu baritonski solo Vilharjevega »Mornarja«, recitacija Župančičevega »Prebujenja« in onkestralne točke ter pevski oktet. Vse te točke so naštudirali in proizvajali dijaki sami z veliko sigurnostjo. Učiteljiščniki pa so nastopili tudi z učenci iz vadnice, ki so zaigrali nekaj narodnih pesmi z vijolinami, klavirski četveroročen komad in deklamacije. Akademija ni bil le razveseljiv dokaz samostojnega dela učiteljsikega naraščaja, ki je vešč sigurnega nastopa, temveč se je povzpel že za korak dalje — pokazal je z nastopom z vadničarji zmožnost pripraviti tudi že deco za javen itkstop. Zavedajo se resnosti svojega izbranfga poklica, ki ga že sedaj skušajo prav umeti in se pravilno nanj pripravljati. Akademijo je posetilo nekaj gg. profesorjev z g. ravnateljem, dalje so bili navzoči zastopniki učiteljskega udruženja ter mnogo dijaštva. Upamo, da bo učiteljski naraščaj kmalu presenetil širšo javnost s svojim nastopom. — Cenjenim tovarišem. ki so se oglasili radi i«er »Lipa šumi« in »Pravljica o Nikodemu«, sporočam, da mi je »vis major« preprečila prepisati zadnje prizore iz prvotnega fkonteksta. Cenjene tovariše prosim radi tega, da mi blagovolijo oprostiti, ker jim ne morem poslati označenih iger. — Ernest Šušteršič, Jarše. — Prekmurje ali slovenska Amerika. Kadar gre časnikarjem za izvor in domovinstvo kakšne prav otipljive izmišljotine, jo prisodijo v Ameriko, v deželo neverjetnega in vsemogočega. Če pa je treba najiti mesta neverjetnim slovenskim razmeram, je pa Prekmurje prvo tu, ki jih je dolžno sprejeti. Tako piše n. pr. v »Jutru«, št. 293. od 17. decembra 1932. pisec članka »Nad 500 učiteljev brcz namestitve«, rfovoreč o možnostih namestitve novih učiteljev in v tej zvezi o ureditvi šolstva v Prekmurju, med drugim tudi tole: »V Prekmurju ponekod še ni krajevnih šolskih odborov in Ijudske šole se še vedno delijo na državne, občinskc in cerkvene.« Poznam šolstvo v murskosoboškem srezu in vem, da nikjer ne manjkajo krajevni šolski odbori, dvomim tudi zclo, da bi bilo to možno v dolnjelendavskem srezu. (Je tudi vse urejeno. Op. ured.) O verskih in občinskih šolah pa vobče ni govora. Vse narodne šole so v zmislu čl. 1. Zakona o narodnih šolah državne ustanove. Očividno ne loči pisec razlike med šolo in šolskim poslopjem. Takih netočnih vesti o Prekmurskem šolstvu ne morem priznati. Priznam pa, da manjka v obeh srezih tostran Mure okrog 45 učiteljev, ki naj bi jih oblast čim- prej nastavila in ki naj pridejo mirnodušno in z dobro voljo v Prekmurje, kjcr je šolstvo, kulturni in nacionalni prcporod v popolnoma normalnem teku. Aš. — Slov. Bistrica. Dne 13. dec. 1932. smo imele na naši šoli sicer skromno, a presrčno slavnost. Uprav. Otilija Feigel nas je namreč zapustila, ker pojde v pokoj. — Izbrale smo dan njenega godu, da smo se poslovile od nje. — S primernimi govori, deklamacijami in petjem so ji želele učenke v svojem in v imenu svojih mamic, sester in tetk, ki jih je tov. Feigel vzgojevala, mirne in srečne dneve počitka. — Saj si je srečen počitek zaslužila v polni meri. Učiteljevala je 35 lex! Na tukajšnji šoli je službovala 30 let, najprej kot učiteljica, po prevratu ikot upraviteljica. Dolgo vrsto let je bila za časa Avstrije edina Slovenka na šoli. Ko je odšla prejšnja upraviteljica, so njeno imenovanje za voditeljico zavlačevali, ker je bila pač Slovenka in šele v Jugoslaviji se je izvršilo imenovanje. — Kakor učenke, tako kličemo tudi tovarišice prav iskreno: »Mnogo let v miru, zdravju in zadovoljstvu!« '