NEKAJ MISLI O POZNOANTIČNI MATERIALNI KULTURI V SLOVENIJI IVA M IKL CURK Zavod za spom eniško varstvo SR S, Ljubljana D anes slovenski teritorij je im el v antiki zaradi svoje lege izjem en zgodo­ vinski pomen, in to v času, ko je ob prelom u letoštetij rim ska oblast napredo­ vala v Vzhodne A lpe in panonski prostor, te r potem spet, ko je v pozni antiki začel im perij razp ad ati in so znova u trjev ali meje m atične Italije te r so prido­ bile m ejne p o k rajin e strateško in gospodarsko vrednost.1 L iterarnim virom o zgodovinski vlogi naših krajev v času po Dioklecijanu, po začetku 4. stoletja, pa m oremo postaviti ob stran tu d i vrsto arheoloških virov, ki dogajanje osvetljujejo. V rsta je sicer še polna vrzeli in še znani arheološki v iri niso do k raja izvrednoteni. Na srečo pa se znanim še neprestano pridružujejo novi, tako da bo moglo b iti naše poznavanje arheologije pozne antike v nekaj letih znatno boljše, ko t je sedaj. A rheološke v ire z današnjega prostora Slovenije bomo tu na kratko preleteli z vidika, kaj nam morejo pove­ dati o m aterialni k u ltu ri pozne antike na teh tleh. T eritorij sedanje Slovenije je po Dioklecijanu upravno sodil v okvir tehle provinc : N oricum M editerraneum , Pannonia Savia in Prim a ter V enetia et H istria,2 Z avedati se moramo, da je u p rav n a razdelitev večkrat pom enila tudi za posam ezne u p rav n e enote do začetka srednjega veka različno usodo in to dejst­ vo se je gotovo kazalo tudi v m aterialni k u ltu ri posam eznih delov dežele. Naše dosedanje poznavanje te pa po posam eznih teritorialnih enotah Slovenije ni enako. Ta uvodna ugotovitev nas m ora sprem ljati skozi vse izvajanje, da ne bi preveč in napak posploševali, ko im am o pred očmi le m ajhnost slovenskega teritorija. Ce hočemo g rad iti skico o m aterialn i kulturi pozne antike pri nas so nam na voljo predvsem tele arheološke najdbe in rezultati dosedanjega raziskovanja. Iz dela Istre in Slovenskega P rim orja poznamo z novih raziskovanj le malo m aterialne k u ltu re,3 starejša raziskovanja so pa m nogokrat posvečala ostalinam 1 R. R ostovzeff, F ru m en tu m , RE V II (1912) 150. 2 J. H offiller, B. S aria, A n tik e I n ­ sch riften aus Jug o sla vien (Zagreb 1938) str. 1, 54, 68. Th. M om m sen, C IL III, str. 489. 3 T ako je dalo n p r. sondiranje na Č en tu rju p ri K opru le drobce am for. Za podatek se zah v alju jem M. Zupančič. S tarejše objave pa d ro b n e najd b e le su ­ m arno om enjajo, n pr. A. M oser, Jahrb. d. Z en tra l-K o m m . 1 (1903) 115. m aterialne k u ltu re prem alo pozornosti. N a širši Prim orski pa danes že lahko s pridom uporabljam o nekaj rezultatov sodobnih izkopavanj.4 Še bolje bo v ne­ kaj letih, ko bo gradivo objavljeno. Z G orenjskega m orem o u p o rab ljati pred­ vsem rezultate starejših izkopavanj, v novejšem času jim stopajo ob stran pro­ učevanja en kratno zanim ivih najdišč iz časa preseljevanja narodov in zgodnjega srednjega veka, da omogočajo posredno m arsikak sklep o poznorim ski m ate­ rialni k u ltu ri.5 * N ekateri stari podatki, predvsem pa obsežna nova izkopavanja, ki so še v teku in v obdelavi, nam že danes kaj plastično prikazujejo m aterialno k ulturo poznorim ske Em one in njenega terito rija. Podobna je situacija z Nevio- dunom in Celejo.8 * N a obeh terito rijih teh m est poznamo tu d i poznoantične postojanke in najd b e enkratne vrednosti in pomena, k jer (zlasti na območju Celeje) so v te k u tu d i sodobna raziskovanja (Ritnik, V ranje p ri Sevnici, B rinje- va gora, Celje).7 S ta ra in nova raziskovanja v P tu ju 8 in na njegovem ozemlju ter v P rek m u rju “ nam omogočajo sklepe o terito riju severovzhodne Slovenije. V om enjenih najdiščih s poznoantičnim stratigrafskim horizontom so našli predm ete v sakdanje rabe, ki bomo zdaj o n jih govorili po v rstah. Iz poznoantičnih ruševin na naših tle h je razm erom a precej orožja, tako raznih puščičnih osti, s tulom in trnom za nasaditev, pa tud i s tordiranim v ra ­ tom, suličnih osti, več nožev, ki im ajo včasih klekast h rb et in m eč.1 0 P ri dataciji tega gradiva nam pom agajo le v n ek aterih najdiščih najdiščne okoliščine, z novci d atiran e p lasti,1 1 včasih pa le tipološke posebnosti.1 2 P o u d ariti pa m oramo takoj, d a se ti predm eti, najdeni v Sloveniji, od gradiva iz drugih delov im perija kaj m alo razlikujejo, saj je tu d i poznorim sko orožje centralizirane vojske veli- 4 J. K orošec, A rheološke ostaline v P redjam i, R a zp rav e 1. raz. SA ZU 4/1 (1956) 41 ss. M. U rleb, A rh. v e stn ik 19 (1968) 473 ss. J. K astelic, Zgod. časopis 6-7 (1952-53) 95 ss. N aj zan im iv ejše to v rstn e n ajd b e s Sv. P a v la n ad V rtovinom , iz A jdovščine in z M artin j h rib a v L ogatcu so še v ob­ delavi Ja m ožnost štu d ija ajdovskega gradi se z a h v a lju je m D. Svoljšku. 5 T ako J. K astelic, Slovanska n e ­ kropola na B ledu, D ela 1. raz. SAZU 13 (1960) 38 ss. ° G radivo z no v ejših izkopavanj je v obdelavi. H ra n ijo ga v M estnem m uze­ ju in N aro d n em m u zeju v L ju b ljan i te r v P o k rajin sk em m u zeju v Celju. 7 A. B olta, In ven ta ria arch. Jugo­ slavija 12 (1969). Isti, A rh. v e stn ik 21-22 (1970-71) 127 ss. V. K olšek, C eljski zbor­ n ik (1965) 283 ss, 290. S. Pahič, R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969) 215 ss. G radivo z B rin je v e gore in V ran ja p ri S evnici je v obdelavi. Za m ožnost štu d ije se z a h v a lju je m S. P ah iču in dr. P. P e tru ju . 8 J. K lem enc, P tu js k i grad v kasni antiki, D ela 1. raz. SA ZU 4 (1950) 46-54. I. M ikl-C urk, Č asopis za zgod. in narod. NV 2 (1966) 46 ss. S. P ahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1 (1965) 10 ss. Isti, S v e t m ed M uro in D ravo (M aribor 1968) 202 ss. 9 I. M ikl-C urk, Č asopis za zgod. in narod. NV 5 (1970) 6 ss. 1 0 Puščice, sulice: J. K astelic, glej opom bo 4. A. V alič, A rh . v e stn ik 19 (1968) 485 ss, 489; noži: P. P e tru , R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969) T. 1; n eo bjavljeno g radivo v P o k ra jin sk ih m u zejih M aribora in P tu ja ; m eč: V a rstvo spom enikov 7 (1961) 335. 1 1 Z lasti bo d ragoceno po dokončni obdelavi g radivo z u trd b n a lim esu, ta ­ ko z L anišča p ri K alcah ali z M artinj hrib a. V O sluševcih p a je b il m eč n a j­ den znotraj rim sk eg a grobišča v sk elet­ n em grobu. 1 2 A. V alič, o. c. 485 ss. J. W erner, B ayer. V orgeschichtsbl. 31 (1966) 138; n e­ koliko m ore za tipološke sklepe ko ristiti m lajše gradivo, n p r. J. K orošec, U vod v m aterialno ku ltu ro S lovanov zgodnjega srednjega v e k a (L ju b lja n a 1952) 226, pa tu d i starejše gradivo se oblikovno kaj m alo razlik u je npr. P. P etru , R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969), 12, 23 in V esnik v o j­ nog m u zeja 5 (1958) 263 ss. kega državnega telesa organizirano v delavnicah orožja,1 3 pa tud i tehnologija izdelave je narekovala enotnost in trdoživost oblik. Beseda o nožih nas popelje k dru g i veliki skupini predm etov vsakdanje ra ­ be, k orodju. M ed najdbam i s slovenskega terito rija je le nekaj takih, ki m ore­ mo zanje po najdiščnih okoliščinah trd iti, da so iz pozne antike, tipoloških značilnosti, k i b i pa predm ete datirale ali jih celo teritorialno om ejevale pa skoraj da ni.1 4 T udi za orodje torej slej ko prej velja ugotovitev, kako je tehno­ logija poenotila izdelke. Pestrejše, po k ra ju in času n astanka bolj različno oblikovani so drugi ohra­ njeni predm eti iz keram ike in stekla, kosti in barvastih kovin. V naših najdiščih srečamo kot datirano poznoantično lončenino nekaj pozne sredozem ske sigillate,1 5 1 6 pozne provincialne posnetke sigillate in druge boljše keram ike,1 8 * globoke konično valjaste čaše in sklede panonskega kroga,1 7 rdeče vrče, bolj specifične fak tu re in profilov,1 8 razna oljenke (tkim. afriške ali staro­ krščanske, druge reliefne oljenke, k i postajajo visoke, oljenke z žigom poznih izvedb),1 8 del glazirane keram ike,2 0 velike čaše (tudi gubanke)2 1 te r sivo, črno 1 3 J. K lem enc, o. c. 80. J. H offiller, V jesn ik H rv. arh. druš. 11 (1911) 154 ss. N ot. dign. (ed. Seeck) 32. 1 4 U gotavljam o, d a se n pr. m ladože- leznodobno o ro d je iz depoja v M odreju ob Soči (V arstvo sp o m en iko v 12 [1967] 85 ss) oblikovno k aj m alo razlik u je od p re d ­ m etov, k i jih tu prikazu jem o. P rim . tu d i m n en je A. S alam on, A rch. H ung. NS 38 (Intercisa II [1957]) 370 ss. 1 5 I. M ik l-C u rk , Terra sigillata iz P oetovija, D issertationes 10 (1970) 49 ss. Ista, A rh . v e stn ik 20 (1969) 135. 1 6 Ista, o. c. 49. 1 7 M ed to v rs to posod štejem o lo n ­ ček iz B rezja (S. P ahič, R azprave 1. raz. S A Z U 6 [1969] 260), lonček iz P tu ja (PM P tu j, inv. štev. 3511), frag m en t žigosane skodele (I. M iki, A rh. v e stn ik 11-12 [1961-62] 153 ss, T. 3: 7. Ista, D isserta­ tiones 10 [1970] 50, še brez datacije). D a­ ta c ija to v rstn e keram ik e, k ate re oblike n aj bi bile b a rb a rsk e g a izvora, glej p ri A. Salam on, F olia arch. 20 (1969) 59 ss. 1 8 I. M ikl-C urk, A rh. v e stn ik 15-16 (1964-65) 270. P. P e tru , R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969) T. 1; n eo b javljeno gradivo z em onskega fo ru m a v M estnem m uzeju v L ju b ljan i. Z a m ožnost obdelave teg a g rad iv a se z a h v a lju je m Lj. P lesničar. R deči e n o ro čajn i v rči s široko ustn o odprtin o so z la sti v sredozem skem p ro ­ sto ru živeli ta k o rek o č brez p rek in itv e v sred n ji vek. V a te n sk i A gori.srečam o n pr. še v 7. sto letju ta k e povsem an tičn e ob ­ lik e in fa k tu re (H. S. R obinson, P o ttery of R om an P eriod-chronology, T he A th e ­ nian Agora 5 [P rinceton - N ew Jersey 1959] 122), srečam o jih p a tu d i v sred n ji E vropi zelo pozno (npr. A. Koch, Bayer. V orgeschichtsbl. 34 [1969] 183). 1 9 Splošno o poznih oljenkah: H. M enzel, A n tik e L a m p en im R G ZM M ainz (M ainz 1954) 90. O. B orneer, Co­ rin th 4/II, T eraco tta L am ps (C am bridge- M assachusetts 1939) 119. T. Szentleleky, A n cien t L am ps (B udapest 1969) 123. D. Ivanyi, R öm ische L a m p en aus Pannonien, Diss. P ann. S er 2,2 (1935) 12. P ri n as jih poznam o zlasti iz C elja (I. M ikl-C urk, R azprave 1. raz. SA Z U 6 [1969] 189) te r delno n eobjavljene iz L ju b ljan e in P tu ja (O. Fischbach, R ö­ m ische L am pen vo n Poetovio, M itt. d. H ist. Ver. f. S teierm a rk 44 [1896] 5 ss). M ed gradivom n a sliki opozarjam o predvsem n a zelo zanim ivi oljenki (T. 1: 1,6) s H ajdine. P rv a sodi k bolj ra z ­ širjenem u tip u staro k rščan sk ih ali se­ v ern o afrišk ih oljenk, d ru g a pa m ed olj en - ke-žabe, n ajb rž egiptovskega porekla. O ljenki sodita v konec 4. in začetek 5. stoletja. 2 9 I. M ikl-C urk, R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969) 187 ss. 2 1 T ovrstno k eram ik o najdem o sko­ raj po vseh slovenskih poznoantičnih najdiščih. V pozni a n tik i se čaše izrazi­ to povečajo. To zap ažajo raziskovalci po vsej P an o n iji. Za p o d a tk e o tem se za­ h v a lju je m E. Bonis. T udi v nekropoli iz 5. stol. v K refeld u -G ellep so čaše iz ra ­ zito velike (R. P irling, B onner Jahrb. 159 [1959] 217 ss). ali rjavkasto keram iko s površino uglajeno v pasovih.2 2 V plasteh, k je r so našli ali poznoantične novce ali tudi od drugod po analogijah d atiran e poznorim ske predm ete, pa je bilo odkopane tudi mnogo dom ače keram ike, (si vor j ave, sive ali črne, iz gline m ešane s peskom, različno, vendar najpogosteje trdno peče­ ne),2 3 jajčastih loncev, skled, krožnikov in vrčev. Tipološke posebnosti te k era­ m ike so raziskovalci želeli že m nogokrat fiksirati, a pravega rezu ltata danes še ne vidimo. Če prim erjam o gradivo iz res poznorim skih plasti n a naših najdiščih (žal pa je ravno v teh, pravilom a v rh n jih plasteh skoraj vedno tu d i veliko po­ znejših prim esi, m ed katerim i je dosti dom ače keram ike, od antične le malo različne)2 4 s starejšo, pa tudi iz posam eznih najdišč m ed seboj ugotavljam o, da je še vedno dovolj veljavna ugotovitev, da poteze glavnička ne tečejo po steni do dna,2 5 da je prim ešani pesek ostrejši in drobnejši,2 6 da so u stja ostreje pro­ filirana navzven in im ajo tudi večkrat rah el žlebek za oporo pokrova ter da so v vzhodni Sloveniji tu d i večkrat zgoraj ravno odrezana,2 7 m etličasti okras poso­ de pa so dosti pogosteje kot prej vodoravne poteze po trupu. Včasih so tudi jajčasti lonci iz poznih najdišč izjem no slabo narejeni, ali pa se na njih opaža poglobljeno dno, sled prim itivnejšega lončarskega vretena.2 8 V sekakor pa m ora danes kljub tem zapažanjem o sprem em bi domače keram ike v pozni antiki ob­ veljati trditev, da je imelo vsako izdelovalno središče druge značilnosti in torej domače keram ike po sam ih tipoloških značilnostih, zlasti k ad ar gre za osam lje­ ne kose, ne m orem o brez pom islekov datirati. Z našega te rito rija poznam o precej poznorimskega, zvečine zelenega stekla, kozarcev, steklenic in redkejših skledic, mogoče delno iz panonskih delavnic,2 9 stekla, ki je rabilo kot p ri starokrščanskem obredju tu d i v vsakdanjem živi j e- 2 2 O to v rstn i k eram ik i p ri nas I. M ikl-C urk. Č asopis za zgod. in narod. NV 2(1966) 49 ss. S plošno K. Sz. Poczy, Intercisa II, A rch. H ung. NS 36 (1957) 77 ss. T udi s slo v en sk eg a te rito rija pozna­ m o d an es že to lik o p rim erk o v posod z u g lajen im i p ram en i, d a m orem o tu d i n a n ašem m a te ria lu opazovati tipološke in kronološke razlik e. V rčki iz p tu jsk e n e ­ kropole so dokaj v itk i in jih analogije stavijo v konec 4. ali začetek 5. stol., niž­ je in širše posode iz ru šev in p ri staro ­ k rščan sk em b a p tis te riju v E m oni pa b o ­ do b ržk o n e po sv o jih oblikovnih značil­ n ostih bliže sre d in i 5. stol. Za razvoj ob­ lik p rim e rja j K. Sz. Poczy, o. c. 79 s. R. P irlin g , o. c. 229 ss. 2 3 I. M ik l-C u rk , Časopis za zgod. in narod. N V 1 (1965) 75 ss. Pom em bno bo p a dopolnila in k o rig irala naše znanje obdelava g ra d iv a iz Em one, Cele j e, šta ­ jersk eg a p odeželja itd. 2 4 R. Ložar, G lasnik m uz. druš. za Slo ven ijo 20 (1939) 180 ss. J. Hoššo, U ni­ versita tis C om eniana M usaica 10 (1970) 23 ss. 2 5 A. S chörgendorfer, R öm ische K e ­ ra m ik der östlichen A lp enländer (W ien 1942) 112. 2 6 A. S chörgendorfer, o. c. 114. 2 7 T ake pro file zapažam o v precej velikem štev ilu v vsej severovzhodni Sloveniji. 2 8 T ako dno im a lonček n pr. iz B re­ zij (S. P ahič, R a zp ra ve 1. raz. S A Z U 6 [1969] 260). N ašli so g a tu d i v n ajm lajši p lasti 1 . 1971. n a H a jd in i skupaj z izrazi­ to rim sk im i p a tu d i staroslovanskim i predm eti. Z anim ivo p a je, d a srečam o ta k a d n a tu d i v v elik em številu m ed gradivom rim sk e v a si n a vzhodnem ob­ ro b ju P o h o rja na p ro sto ru d an ašn je Ci- gonce skupaj z grad iv o m nek ak o iz 3. stol. (G radivo še o b d elu je S. Pahič.) 2 9 Srečam o ga sk o raj v vseh slo­ v en sk ih poznoantičnih najdiščih. T udi sicer je zelo ra z širje n o po im periju, npr. H. S. R obinson, o. c. 103. O panonski veji delavnic p a E. B. T hom as, E spelm ayr- feld, Forsch, in L a u ria cu m 8 (1962) 103 ss. L. B arkoczy, A cta antiq. hung. 18 (1965) 242 ss. L. B arkoczy, A. Salam on, A rch. Ert. 95 (1968) 29 ss. nju.s0 K tem m oram o našteti še kozarce na nogi, prav tako poznega tipa, zelo razširjenega po im periju.8 1 O m eniti p a m oramo tudi posam ezne najdbe luksuz­ nega sredozem skega, bolj ali m anj bogoslužju p rihranjenega stekla.8 2 Predm ete, dele noše poznamo predvsem iz grobišč, ki so tu d i na naših tleh k ar dobro d atiran a.8 8 M alone enaki predm eti se v velikih m nožinah pojavljajo po vsem p ro stran stv u srednjega P odonavja in jih m nogokrat najdiščne okolišči­ ne precizno datirajo , da moremo nek atere datirati na nekaj desetletij točno. P ri tej skupini predm etov im am o pasne spone (predvsem tiste s štirikotnim oko­ vom za pas ali usločenim lokom),3 0 3 1 3 2 3 3 3 4 igle in lasnice, toaletni pribor, glavnike in ogrlice, nize steklenih jagod, vse gradivo, ki ga tipološke posebnosti nekaj m anj precizno datirajo ,3 5 3 6 fibule-spone ali omega fibule,3 0 prave fibule3 7 * (med tem i so zlasti značilne križne ali sam ostrelne fibule s čebulastim i gumbi, izdelek bržkone večjih sredozem skih industrij, ki se pri nas pojavljajo v veliki količini v vitkejših oblikah ugašajočega 4. stoletja te r le sporadično v čokati obliki zgod­ njega 5. stoletja; n e m oremo pa tu d i ne mimo panonskih kolenčastih fibul, ki so živele še v preseljevanju narodov), prstane in uhane,8 8 te r razne zapestnice, pločevinaste in iz žice, okrašene s steklenim i biseri, zlasti pa take, ki im ajo konce v obliki stiliziranih kačjih glav.3 9 P ri naštev an ju najznačilnejšega poznorim skega gradiva iz naših krajev smo večkrat pokazali, da so posam ezni tip i v malone identični podobi razširjeni na zelo širokem terito riju . To dejstvo je omogočilo že drugim avtorjem ugotovitev, kako je bila poznoantična m aterialna k u ltu ra neke vrste koiné velikih terito ri­ alnih enot dolgo živega državnega telesa.4 0 3 0 E. B. T hom as, o. c. 106. 3 1 N eo b jav ljen o gradivo, n p r. v m u ­ zejih v P tu ju in L ju b ljan i. V sredozem ­ skem p ro sto ru srečam o tovrstno steklo še zelo pozno, v 7. stol. (npr. H. S. R o­ binson, o. c. 114 ss). 3 2 I. M iki, A rh . v e stn ik 13-14 (1969- 63) 491 ss. 3 3 I. M ik l-C u rk , Časopis za zgod. in narod. NV 2 (1966) 59. V. S tare, A rh. v e stn ik 3 (1952) 138 ss. S. Pahič, R azpra­ ve 1. raz. S A Z U 6 (1969) 217 ss z izčrpno o b rav n av o an alo g ij v opom bah. 3 4 I. M ik l-C u rk , ibid. V. S tare, ibid. 3 5 V saj po nek aj predm etov iz te skupine je v v seh poznorim skih n a jd i­ ščih p ri nas. Z a d a tac ijo prim . I. M ikl- C urk, opom ba 34. 3 6 Pogosto n p r. m ed gradivom iz P tu ja in A jdovščine, v PM P tu j in GM N ova G orica. Z a d atac ijo prim . I. M ikl- C urk, opom ba 34. 3 7 V ečja sk u p in a k rižn ih fibul iz P tu ja, I. M ik l-C u rk , Časopis za zgod. in narod. NV 2 (1966) 57. P ri n as srečam o le bolj posam ične prim ere, k i so toliko čokati, d a bi m ogli soditi v 5. stol., tak o v K ran jsk em R a k u a li v novejšem času fibula, n ajd e n a p ri ru še v in a h b ap tisteri- ja v Em oni. O tip o lo šk ih značilnostih glej G. B ehrens, M ainz. Zeitschr. 14 (1919) 13. E. P atek, D ie V erbreitung u n d H erku n ft der röm ischen F ibeltypen in Pannonien, Diss. P an n . Ser. 2, 19 (1942) 147. T udi G. G om olka, K lio 48 (1967) 322. O kolenčastih fib u la h pa E. P atek, o. c. 130 ss. Tako fib u lo so našli v grobu iz časa p reselje v an ja n arodov na R ifniku (L. B olta, A rh. v e s tn ik 21-22 [1970-71] 133). V sekakor pa je tre b a upoštevati problem atiko n ajd b an tičn ih predm etov v m lajših grobovih (npr. S. Pahič, R az­ p rav e I. raz. S A Z U 6 [1969] 279, opom ba 29). 3 8 P. P etru , R a zp ra ve 1. raz. SA Z U 6 (1969) 26, T. 1. S. P e tru , D olenjski zb o r­ n ik 1 (1961) 223. S. P ahič, R azprave 1. raz. S A Z U 6 (1969) 250 ss. 3 9 I. M ikl-C urk, Časopis za zgod. in narod. NV 2 (1966) 59. S. Pahič, ibid, z zbranim objav ljen im p rim erjaln im g ra ­ divom. 4 0 P. P etru , R a zp ra ve 1. raz. SA Z U 6 (1969) 211. R. Noll, W iss. A rb. aus B u r­ genland 35 (1966) 149 ss. M isliti pa m oram o tudi na obstoj nekaj terito rialn ih posebnosti. Na našem terito riju m orem o m ed drugim opozoriti n a verjetno še v pozni antiki jasno spoznavno bolj italsko obarvanost m aterialn e k u ltu re z južnoslovanskega te ri­ to rija4 1 ali na m nogokrat obravnavana p tu jsk a reliefna pasna okova, po m oti­ viki identična poznoantičnim reliefnim okrasom , po izdelavi pa čisto svojska.4 2 Sem sodi tu d i že om enjena razlika dom ače keram ike m ed posam eznim i m estni­ mi teritoriji. Če pogledam o najdišča in gradivo, ki ga uporabljam o p ri oblikovanju naše­ ga sestavka, pa ugotovimo, da je večino najdb treb a d atirati največ do srede 5. stoletja, torej do hunskega vdora. Zanim ivo je, da včasih v v rh n jih ruševin- skih plasteh, k je r srečujem o om enjeno gradivo iz 4. in zgodnjega 5. stoletja skupaj z vrsto recentnih najdb, srečam o zlasti v večjih naselbinskih aglom era­ cijah najdbe, k i jih je treb a d atirati v preseljevanje narodov ali celo daleč v čas po slovenski naselitvi.4 3 V tem m oram o videti po eni stran i sled ponovne poselitve stareg a prostora in krčevine z daljšo ali krajšo časovno cezuro,4 4 vsaj včasih bi p a n ajbrž m orali m isliti n a kontinuirano življenje v nekem po­ gledu brez prekinitve. Na to m isel n as n av aja tole. Že večk rat so opozorili na velike lokalne tipološke sorodnosti m ed določeno vrsto predm etov pozno- rim ske m aterialn e k u ltu re s staroslovanskim i.4 5 Že pred časom so najdiščne okoliščine najdišča na klasičnih panonskih tleh dale raziskovalcu sklepati o tem, da je osam ljena naselbina starega rom anskega življa tu d i v Panoniji z de­ lom svojih nav ad in zlasti o brtnih dejavnosti preživela selitev narodov.4 6 V osam ljenih najdiščih srečamo poznorim ske predm ete, predm ete, ki kažejo v čas preseljevanja in staroslovanske predm ete v taki logični povezavi, da moramo razm išljati o n e k i določeni v rsti kontinuitete, vsaj v izročilu.4 7 K tem u moramo dodati še to, d a ravno predm etov, ki se z m odulacijam i ponovijo v staroslovan­ ski k u ltu ri (npr. zapestnice, dom ača keram ika), ne m orem o po tipoloških zna­ čilnostih čisto točno d atirati in ker so večk rat proizvod m alih lokalnih delavnic za osnovne potrebe vsakdanjega življenja (hrana in obleka), k a r brž lahko m i­ slimo, da so le m alo sprem enjeni rabili in delali daljši čas, tu d i do dvesto let.4 8 Za potrditev tak e hipoteze pa seve potrebujem o še mnogo raziskav in najdb p re­ cizne datacije. N aše razm išljanje o poznorim ski m aterialni k u ltu ri na slovenskih tleh pa zaključim o z m islijo, da moram o, pa čeprav se bo na koncu izražena dom neva o kontinuiranem življenju v n ek aterih prostorih slovenske zem lje izkazala za zmotno, dobro poznati m aterialno k u ltu ro pozne antike, če hočemo študirati 4 1 I. M ik l-C u rk , A rch. Iugoslavica 9 (1968) 49 ss. 4 2 Ista, Č asopis za zgod. in narod. NV 2 (1966) 58. M. A bram ić, Poetovio (Ptuj 1925) 54. 4 3 V arstvo sp o m en iko v 8 (1963) 285 in 292. I. M iki, A rh . v e stn ik 9-10 (1958- 59) 174. 4 4 Ista, Č asopis za zgod. in narod. NV 5 (1969) 8 ss. 4 5 N pr. Z. V inski, M aterijali 1 (1964) 101 ss. 4 6 A. A lföldy, D er U ntergang der R öm erh errsch a ft in P annonien II (B er­ lin-L eipzig 1926) 30, 33. A. Salam on, A cta arch. hung. 21 (1969) 288. 4 7 B ržčas b o tre b a v bodoče posvetiti še v ečk rat pozornost zlasti grobiščem , k je r se nekako v logični soseščini p o jav ­ lja jo poznoantični in zg odnjesrednjeve- ški grobovi. 4 8 D anes m orem o v e rje tn o sto riti le to, da d atiram o p lasti, k je r n ajdem o le n aštete, tipološko slabo opredeljive p re d ­ m ete, dovolj široko v čas m ed pozno a n ­ tik o in zgodnji sre d n ji vek. m aterialno k u ltu ro in posredno s tem zgodovinska dogajanja v zgodnjem sred­ njem veku. Saj nek atere podrobnosti že danes govore za to, da so korenine ci­ vilizacije slovanskega srednjega veka tudi na danes slovenskih tleh segle nazaj do antike pred hunskim vdorom. Z u m S tu d iu m der spätröm ischen m ateriellen K u ltu r in S lo w enien W egen se in e r L age am leichtesten Ü bergang aus M itteleuropa in den M ittelm eer­ rau m n ah m d as h e u te slow enische T e rrito riu m in der S p ätan tik e ein e geschichtliche A usn ah m estellu n g ein. D as B ild, das w ir von diesem historisch w ich tig en Z eitabschnitt un d R au m haben, w ird w esentlich erg än zt d u rch archäologische Q uellen. Die A bhand­ lung z ä h lt diese z u e rst auf, un d zw ar v o r allem die R esultate d e r n eu eren F orsch u n ­ gen, d a n n a b e r zieh t sie d arau s einige Schlüsse ü b er die m aterielle K u ltu r d er S p ät­ an tik e im T e rrito riu m des heutigen Slow eniens. So v ersu ch t sie au s dem B lickpunkt d e r D atieru n g u n d d e r typologischen sow ie k u ltu rellen D eterm in ieru n g die B ew er­ tu n g ein ig er d e r c h arak teristisch sten G attu n g en der m ateriellen K u ltu r anzudeuten, die b ereits b is h e r au f slow enischem B oden gefunden w orden sind, w ie z. B. W affen, W erkzeuge, K eram ik , G las u n d Schm uckgegenstände. A m E nde w erd en einige G e­ d an k en a n g efü h rt, die sich beim S tu d iu m d e r Ü berreste aufd rän g en , v o r allem d er G edanke, daß einige G attu n g en d ieser m ateriellen K u ltu r (z. B. ein T eil der ein h ei­ m ischen K eram ik , Schm uck) sow ie die Technologie insbesondere d e r G egenstände fü r d en h ä u fig ste n täglichen G eb rau ch (in V erbindung m it K leid u n g u n d N ahrung) auch d ie Z eit d e r V ölkerw anderung gerad e auf slow enischem B oden verleben u n d h ie r in d ie a ltsla w isc h e m aterielle K u ltu r des frü h en M ittelalters überg eh en m ußten. A llerdings k a n n d ie vorliegende A bhan d lu n g die gesam te P ro b lem atik d e r sp ätan tik en m ateriellen K u ltu r n ich t erschöpfend behandeln. Sie k a n n n u r au f ih re n U m fang und d a ra u f hinw eisen, in w elchen R ichtungen die w eiteren F o rschungen erfolgen sollen N ekaj p o znorim skih predm etov iz P tu ja in L jubljane. N ajdišče P tu j, sh ran jen o v PM P tu j: 1. inv. št. 538; 2. inv. št. 428; 3. in v . št. 3363; 4. inv. št. 3513 (najdišče Zg. B reg); 6. inv. št. 425. 5, 7— 11: n ajdišče L ju b lja n a (šola M. V rhovnik, G regorčičeva ul.), s h ra ­ njeno v MlM L ju b ljan a E inige sp ätrö m isch e F u n d e aus P tu j u n d L ju b ljan a. F u n d o rt P tu j, au fb ew ah rt in PM P tu j: 1. Inv. N r. 538; 2. Inv. Nr. 428; 3. Inv. N r. 3363; 4. Inv. N r. 3513 (F undort Zg. B reg); 6. Inv. N r. 425. 5, 7—11: F u n d o rt L ju b lja n a (Die S ch u le M. V rhovnik, G regorčič Gasse), a u fb e w a h rt in MM L ju b lja n a