K. STR.:                                                                                           ;          i
Češmin.
/^^        2j-3^\   amoten in zaničevan stoji v grmovju; še ne pogleda
I    I            hjnl         ga u^e- ^e tuin^am si ie morda kdo izmed vas
\  V          i^%         privošči! kislo rdečo jagodo, ki jo je takoj izpljunil,
^^^r^/jel\        češ, to ni za nič! In vendar, koliko zanimivosti ima
ffl\     jp""\\     ^a grm, ako ga natančneje ogledamo v vseh po-
1|   /^?  I   ]    drobnostih. Videli bomo, da bi nikakor ne smel biti
^^^^^f.    I   /    tako preziran, kakor je. Ako hočemo odlomiti ve-
^^ŠšZJK^LJ J    ^c0< se ^a^°J lahko oboderao ob trne, ki so navadno
^—-------------^      trioglati na vejicah. Poglejmo pa malo bolj natanko
te trne! Kaj vidimo? Trni niso saini zase posamezno izrasli iz vejice, am-pak se drže skupaj. Akc giedamo po vejicah navzdol, tedaj zapazimo, da so ti trni pravzaprav nastali iz zelenih listov, ki so bili prej na vejici in so imeli nalogo, da so sprejemali solnčno svetlobo, pline iz zraka in vodo. Ko pa so dovršili to svojo nalogo. potem ko je vejica dorasla, so se pre-obrazili iz listov i^olagor.ia v trne in tako dobili nalcgo za obrambo proti živalim, ki objedajo mladike.
Na sliki vidimo to iepo preobrazbo listov v trne. Odlupimo nekoliko lubje tega gnna! Takoj se narn pokaže lepa rumena barva. Zaradi tega pa tudi nabirajo lubje ir korenine za pi idobivanje rumene barve. Iz kore-nine pa še posebno pridobivajo izvleček, ki ga rabimo kot zdravilo — takozvani »berberin«.
|"                                               —«    83    -^-
Les iz vej rabijo strugarji za razne izdelke. Iz majhnih vejic izdelu-jejo zobotrebce. Res je, da so rdeče češminove jagode kisle in skoraj ne-užitne, ako jih pa vkuhamo s sladkorjem, kakor delajo slaščičarji, do-bitno izvrstno liladilno jed, »marmelado«; rabijo pa jih tudi za napravo sirupa, ker imajo ravno tako kislino, kakor jabolka. Tudi kis (jesih) po-nekod pridelujejo iz njih. V jagodi je do 8 semen, ki imajo veliko olja.
Ako gremo poleti mimo tega cvetočega grma, nam takoj udari pri-jeten vonj v no«. Nehote posežetno po leperrn grozdastem cvetu. Poglej-mo si ga nekoliko natar.čneje! Šest lepo živo rumenih listov obdaja ravno toliko prašnikov, ki stoje navadnc razpeti pri listih. S svojo živo barvo
pa privabljajo žuželke, da hodijo na cvete in iz njih izsrkavajjo sladko te-kočino, ki jo izločajo iz dna cveta. Pri tem pa se dotaknejo z rilčkom prašnikov, in glej, vsak tak prašnik skoči hipoma proti sredini cveta. Prašniki so torej, kakor pravimo, vzdražni, in to rabi rastlina za opko-jevanje. Vzemi, dragi čitatelj, iglico in jo zabodi v cvet pod prašnikom in videl boš to lepo napravo. Pa še eno zanimivost tega grma moramo omeniti. Ako pogledamo njegove zelene liste, vidimo na spodnji in zgornji strani rjave lise in pege. Pod povečalnim steklom pa vidimo, da te lise niso nič drugega, nego kaJi neke glive, ki je na žitnih rastlinah takozvana
^^i   84   '->—
rja, ki pa se preseli na češminjcv grm na liste in potem zopet na žito. Zaradi tega ni nikdar dobio saditi češminja v plotove okrog žitnega polja. Končno naj še omenimo, da imamo razne vrste češminja tudi kot le-potičen grm. Iz navedenega vidimo, da naj ne hodi nihče mimo tega grma z zaprtimi očmi, ker je vreden, da si ga dobro ogleda!