----    250    ----
Zelenjad in prilivanje.
Vsaka zelenjad, ki smo jo morali presaditi, raste različno, kakor jej takoj potem pridno ali malomarno prilivamo.
Če salato, peso ali rajska jabolka ali kaj drugega s sadilnim kolom presajamo, paziti nam je na neke malenkosti, če hočemo dobiti lepega blaga, kakeršno vzgajajo naši vrtnarji. Kakor piše časopis „Auf dem Lande", treba pri presajanji   gledati na   naslednje reči:
1.  V gnojni gredi ali v rastlinjaku ne sej pregosto ker sicer vzrastejo, zlasti če je rastlinjak malo gorak, medle rastline, ker se druga druge tiče in zaradi tega spodnji deli izgube zeleno barvo in se preveč omeče. Ravno to se zgodi, če so rastline predolgo pod steklom in oken dovolj ne prezračujemo ter se vsled tega rastline dosti ne utrdijo.
2.  Sadilni kol moraš tako rabiti, da korenine sadik navpik pridejo v zemljo, in potem jih s kolom od strani zaspi s prstjo. Rastline pa ne morejo navpično priti v zemljo, če je zemlja presuha ali pa prerahla, ker se luknja takoj na pol zaspe, kadar izruješ kol. Zategadelj je dobro, ob veliki suši tri ure pred sajenjem politi grede. Luknje se potem ne zaaipljejo, in človek sadi hitreje
3.  Kadar sadiš, pazi, da bodo vsi presledki mej rastlinami v eni vrsti in pa mej vrstami enoiiki, zatoraj naj bodo grede, koder je le nngoče, pravokotne. Kdor tega ne pogodi z očmi. naj pa na sadilni deski, na kateri mora stati in ki mora biti ravno toliko široka, kolikor so povprečne vrste oddaljene druga od druge, za-ZDamenuje s črtami ali zarezami, koliko naj bodo rastline vsaksebi. Pazi, da predevaje desko ostaneš v isti meri. Našim vrtnarjem je veliko do tega, da so vsi presledki okrog: rastline enaki, da so vrste enako oddaljene na dolgost in na širokost, sadilna deska mora zatoraj biti tako široka, kolikor je treba saditi rastline drugo od druge.
4.  Rastlin ni smeti presajati globoče, nego so stale popre). Rastlino je seveda lahko za centimeter više zasuti, ker se zemlja posede. Pregloboko posajene rastline rada gnijo ali pa zaostajajo v rasti. Motijo se, ki mislijo da globoko posajene rastline bolje rastejo.
5.  Ob vsaki presaje i sadiki pusti jamico. Ta jamica je jako važua, da se v njej zbira voda, ko rastlinam s škropilnico prilivaš. Da se bode vijaka rastlina prijela, ne sadi ob solDČni vročini, ampak zjutraj zgodaj ali pa še bolje zvečer. Ko posadiš tri ali štiri vrste, vlij brez škropilnice vode v vsako jamico, pa ne čakaj, dokler posadiš vso gredo. Kadar gredo posadiš, polij s škropilnico vso gredo tako močno, kakor bi poprej rastlinam ne bil primočil. Vode se mora na novo nabrati po jamicah za nekaj časa. Greda potem ostane drugi dan vlažna ; bodi si solnce še tako vroče, rastline stoje po konci in ne venejo. Kdor se pri sajenji boji za vodo, bode čez nekaj dni videl, da se mnogo rastlin ni prijelo.
Kadar so se rastline dobro prijele, lahko je malo ponehati z zalivanjem, ali če hočeš, da bode zelenjad hitro rastla, moraš jej ob najgorkejših dnevih tako močno prilivati, da, prst dopoludne osUne vlažaa. Pozno posajena zelenjad, če jo pridno zalivaš, poprej toliko doraste, da je užitna, nego zgodaj sajena, če je ne zalivaš.
Prilivaj in rahljaj po leti, in zelenjad ti bode čuda lepo uspevala,
-----    251     -----