II. Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana. Tajniško poročilo za čas od 3. septembra 1922 — 4. septembra 1922. Poročal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal na Bledu dne 3. septembra 1922. Cenjena delegacija! Dragi tovariši in tovarišice! Iz oreteklosti v delu za bodočnost. Minilo ie poslovno delo naše organizaciie. minilo v podrobnem delu našega članstva, naših okrajnih društev. v delu DOkrajinsketra ooverjeništva. Stojimo v četrtem letu naše svobode. ko nam tujec več ne ukazuje. Doba robovanja je za nam:. Ostal ie le še spomin temne preteklosti težavno nalogo sedanjosti in bodočnosti pa bo reševalo izmed prvih poklicanih činiteljev iugoslovensko učiteljstvo. To učiteljstvo uči v širokih plasteh naroda dvigati ljubezen od rodnega br.ita, ki ga ie učil tujec skozi stoletia sovražiti in zametavati čustva. ki so najlepša, najplemenitejša. najblažja. Dvigati te zaklade temeljne. državne misli. bratstva in liubavi, to ie dolžnost jugoslovenskega učiteljstva! Vzgaiiteljem iugoslovenskega naroda ie ooverjena najvažnejša naloga. ki jo more poveriti država državljanom učiteliem. Dragi tovariš! Cenjena tovarišica! Kako vršiš to poverieno ti nalogo? Tako se izprašujemo vsako leto. tako se hočemo tudi za bodočnost vedno iznova opozarjati na dolžnost stanovsko, državno. narodno jugosiovensko. Težko ie naše stališče. Saj nismo limeli svoje nacionalne države. kot so jo imeli naši bratie Srbi, ki se merijo v zmislu za državo in v Dojmovaniu narodnosti lahko z drugimi velikimi. kulturnimi narodi. V zvezi z niimi postanemo en narod, ujedinjen po krvi. mislih, čustvovanju, v delu in ljubezni za našo skupno državo. Da se izvr.ši ootek popolneea ujedinienia čimnrcj, ni baš najmaniša in najlažja naloga udruženega jueoslovenskega učiteljstva. Da ima to naše skupno delo, ki ga vršimo ramo ob rami. desnico v desnici s srbskimi in hrvatskimi tovariši. uspehe, iasno kaže ta kratka doba. odkar smo se stanovsko uiedinili. Precled zadnie naše Doslovne dobe. V nastopnem podajam pregled našetra stanovskega sveta, ki ga je vršilo naše Doverieništvo v poslovnem letu. —¦ UJU poverjeništvo Ljubljana šteje 32 okrajnih društev. Pomnožilo se ie od zadliie skuoščine za eao. t. j. Dolnje-Lendavsko društvo. To novo društvo ie nastalo z odcep.jen.iem o'd Murske Sobote. kar je z ozirom na obširni teritorij Prekmurja samo pozdravliati. Nai bi se to najmlajše društvo uspešno razvijalo krepilo in rastlo. združevalo v sebi vse učiteljstvo okraia k stanovski zavesti in vztrajnemu delu! Težko je delo. ki sra vrše naši stanovski tovariši in tovarišice v Prekmuriu. težko tembolj, ker je bila tam madžarska pot še nasilnejša in okrutnciša in ie tako slovensko liudstvo še boli odtujila narodnemu čutu in zavesti kot tostran 5:ermanska nadvlada. Zato ie treba tamkaj podvoienega dela, da se novrneio stare tradiciie nekdanie Panonije zibeli Slovenstva. da se zopet zbudi še vedno teleča. nikdar zatrta iskra. ki nai vzplamti v mogočen ogeni, zapaljen v oni zgodovinski državi, ki jo ie vodil mogočni kralj Samo. — V istem zmislu nai deluieio tudi ostala okraina društva. Poleg splošnega narodnega dela, nai se člani posameznih okrajnih društev intenzivno udeležujeio stanovskih zadev. Se vedno imaino premnogo iovarišev in tovarišic. ki prepuščaio stanovske zadeve samo noedincem. kornai da plačuje]o organizačni prispevek in še tega nered- no- na zborovaniih iih navadno ne vidimo in ako prihajajo. koimai čakajo. da se odstranijo. Toda čim pričakuiemo ugodnosti pa bodisi srlede zasebnih zadev poviškov in prejemkov, jih dobimo ravno te prve ki se oritožujeio nad organizacijo.. da ne stori svoie dolžnosti. Zato kličem: Strnite se vsi v eno mogočno falango, da bo močna in trdna naša organizacija. ker le s sodelovaniem vseh sil bomo tako krepki. da si bomo izvojevali častne uspehe. Skupno število članstva UJU poverieništva Ljubljana znaša v preteklem poslovnem letu 2517 članov. napram lanskim 2410. kar znači 107 članov prirastka. To članstvo. razdeljeno na posamezne okraje, daje sledeči pregled: 1. Brezisko - Sevniski 2. Celjski 3. Crnomeljski 4. Dolnje-Lendavski 5. Gornjegra_ski 6. Kamniski 7. Kocevski 8. Konjiski 9. Kozjanski 10. Kranjski 11. Krski 12. Svetolenartski 13. Laski 14. Litijski 15. Ljubljana 16. Ljubljanska okolica 17. Ljutomerski 18. Logaski 19. Marenberski 20. Maribor 21. Maribor okolica 22. Meziska dolina 23. Mursko-Sobocki 24. Novomeski 25. Ormoski 26. Ptujski 27. Radovljiski 28. Savaijski 29. Slovenjebistriski 30. Slovenjegraski 31. Smarsko-Rogaski 32. Sostanjski 1921 72 134 64 — -32 70 58 58 27 110 129 40 90 65 212 108 71 55 37 103 130 41 113 81 48 138 95 32 47 36 69 39 1922 66 129 76 45 2-S -0 77 56 25 114 127 ' 32 101 75 198 135 62 78 35 124 117 44 94 96 49 135 108 31 50 32 67 41 Skupaj . . 2410 2517 Posamezna okrajna društva kažejo znaten padec, ki gre največ na račun izstopa meščansko-šolskega učiteljstva in to kljub temu, da mu gre naša organizacija z vso kolegijalnostjo na roko s tem, da mu še vedno ousti odprte predale našega stanovskega glasila. Od zadnje skupščine ie imel širji sosvet 2 seii: prvo v Rogaški Slatini, drugo v Ljubliaoi. Ožji sosvet ie reševal tekoče zadeve v 5 sejah. Poročila v teh se- iah so se obiavliala v stanovskem glasilu. Naše 2m0.no vprašanje. Trdi so bili boji za poviške. ki so nam bili priznani z veljavnostio od 1. januar.a t. 1. Od prevrata sem ie bil to 3. povišek naših prejemkov. Značilno je. da so prišli do 1. povišku prvi klici po zvišanju doklad čez 1 leto, pri drugem čez oribližno V2 leta. medtem ko se ie pri zadnii resrulaciji zglasilo prvo okrajno društvo glede nezadostnih preiemkov že čez 14 dni. In to po vsej pravici! Kaiti medJjem ko skleDa vlada na dolgo in široko o zvišanju naših prejemkov. že skače dra-ginja s tako virtuoznostjo kvišku. da čimdospo poviški že prejemki več ne zadostujeio tekočini potrebam in izdatkom. In tako ie stanje javnega nameščenca danes tako bedno. kot še ni bilo nikdar po voini. V družinah so izčrpani zadnji viri. Mesečni ore.iemki zadostuiejo jedva za prvo polovico meseca. ootem pa sirada.i mož, žena in kar ie naihuiše tudi deca. Listi pa D^šeio. da si naši ministri beliio glave. kako bi bilo odpomoči neznosnim razmeram ki jih povzroča vedno naraščajoča draeinia. oziroma kako b: se dalo zajeziti pri nas že v blaznost segaioče dviganie cen vsakdanjih potrebščin. Vlada si mora biti vendar že enkrat na iasnem, da tako ne raore iti dalje. Tri leta že kličemo. da najn ni za poviške. ampak vlada nai namesto poviškov regulira cene ootrebščin in z močno roko tišči verižništyo navzdol. V tem obupnem ooložaju so se sestal: zastopniki v »Osrednji zvezi javnih nameščencev« udruženih organizacij dne 22. in 23. avgusta v Zagrebu, ter sklenili sledečo resolucijo: Pooblaščeni zastopniki utrotavljaio z zadovoljstvom. da je vlada v zadnjem času osvedočila resno voljo za rešitev vprašanja državnih nameš.čencev. Deistvo. da ie vlada predložila zakonodajnemu odboru načrt zakona, ki veljai za državne nameščence v s e kralievine. oozdravljaio tem zadostneje, ker bo ta zakon po njih prepričaniu na enoten in pravičen način uredil razmerje, ki veže državo z nienimi nameščenci in tako dovedel do popolnega izenačenja dolžnosti in pravic državnih nameščencev vseh treh narodnostnih plemen. — Vendar pa morajo ob ts\ prillki opozoriti vlado da bi uveljavlienje samo tega zakona državnih nameščencev. koji socijalni položai zaostaja danes daleč za onim manuelnih delavcev, ne zadovoljilo in jim ne prineslo zadostnega in trainega izboljšania njih življenskih prilik. Zato zahtevaio. da kraljeva vlada izboljša obupni emotni položai državnim nameščencem z neodložnim in vsakokratniim draginii odgovarjaiočim zvišaniem draginjskih doklad na način ki bo zagotavljal državnim nameščencem stanu primeren živiienski obstanek. Za najizdatnejši pripomoček za ureditev avtomatično rastočih ali padajočih doklad se smatra takozvana »Glidingskala« ali indeksni zakon, ki zaeotavlja tudi nameščencem ostalih modernih držav v vseh draginiskih fazah redno oreživljanie. V nadaljnem zahteva resolucija da razpravlja narodna skupščina o tem zakonu kot prvi točki dnevnega reda. Zaiedno odločno protestira prpti plačevaniu 10% prispevka za Savez nabavlialnih zadrug in zahteva temeljito reviziio uredbe o potnih stroških z dne 30. septembra 1920. Uverjeni. da se te splošne zahteve oopolnoma kriieio po deianski potrebi z našitni, se iim mirnim srcem pridružuje lahko tudi naša organizacija. Šolski zakon in pragmatika. Vprašanje šolskega zakona je še vedno tekoča zadeva. Po prvem vla'dnem načrtu. ki ie bil zavržen. ie nastal Radojevičev načrt. ponatisnjen tudi v našem stanovskem glasilu. Slovenskega dela učiteljstva ta načrt ni zadovoljil. in to deloma po vsej pravici. sai prinaša določbe, ki gotovo niso v skladu z modernim naziranjem ustroia državnega šolstva. K končni redukciji načrta so bili pozvani zastopniki iz ookrajin. Našo pokrajino je zastopal okrajni šolski nadzornik tovariš Pavel Flere. ki ie o stališču slovenskega učiteljstva podal svoje odvojeno mišljenie. Šolski zakon bi že prišel pred parlament in mogoče bi ne trajalo predolgo, ko bi postal meso in kri, da ni v zadnjem času stopilo vnraštvnje službene pragmatike v ospredie. In priznati moramo. da ie težko reči, kateremu zakonu bi dali prednost. temboli. ker službena pragmatika enotno regulira prejemke državnega nameščcnca vse države. Naš stan je t>redvsem zanimalo dejstvo. kam se ga hoče uvrstiti pri razdelitvi stanov v katesrorije. Strogo smo stali na straži in pri vsaki priliki .poozarjali oristoine odločilne faktorie na našo zahtevo. da se uvrsti učitelistvo v kategofijo s srednješolskim zrelostnim izpitom. Tudi naša beograjska centrala se živo zanima za to naše načelno vorašnje kot smo že večkrat dobili tako zagotovilo. Šolski odri in Drosvetno izvenšolsko delo učiteljstva. Akcija šolskih odrov se je jako uspešno izvedla. Nemalo zaslugo ima »Tovarišev« urednik I. Dimnik, ki je znal spretno zainteresirati našo ookrajino za to vprašanje ootom stanovskega glasila. Začelo se ie plemenito tekmovanie in danes ie ni skoro šole. ki bi v oreteklem letu ne imela kake prireditve. Tako prosvetno delo ne sme nJkdar zastajati. saj si učitelistvo ravno tem potom najbolj pridobi srca otrok in staršev. Na ta način pridobi šola na pocularnosti tudi v onih kra.iih, kjer je prebivalstvo šoli sovražno. Tako delo je gotovo najboli uspešno, zajedno pa tudi hvaležno. kar ie učitelievega izvenšolskega prosvetnega dela. Trdo je tako delo učitelievo zato va. zahtevamo tudi primerne zaščite pri tem delu; nikdar ne dopustimo. da bi se nas pri prosvejnem delu zunai šole oviralo. V tem zraislu smo se obrnili na višji šolski svet in na rjokrajinsko upravo. odkoder smo dobili poziv, nai navedemo konkretne slučaie. No. postregli smo tudi s temi in navedli najbolj tipične slučaje. Ponovno oovdariamo. da ne zahtevamo nikake milosti najmanjša pa je ta zahteva. da se nas ori delu prosvete pusti pri miru. So okrajna glavarstva. ki učitelistvu pri tem delu ne srredo na roko- nasprotno je opažati neprikrito averzijo. Kam pa pridemo, ako državna oblastva ne bodo ščitila državnega nameščenca?! V tem pogledu iim stavi za vzgled srbskoiavno upravo. ki podpira svoje učiteljstvo z vsemi pripomočki tudi pri najmanišem delu za narod! Sokolstvo in učkeljstvo. Veličastni dnevi I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta so za nami. Bili so tako veličastni kot jih naša domovina po orevratu ni doživela. Minuli so. a zapustili globok neizbrisen utis v naših dušah. Sokolsjci zlet je visoko dvigal plamen nacionalne ide.ie. zavedne državne misli in narodneea edinstva. S ponosom ugotavliamo. da ie pri tem zletu v obili meri sodelovalo naoredno slovensko učitelistvo. bodisi v tehničnem oziru kot Sokoli-telovadci, kot tudi v administrativnem oziru pri nrireditvah. Jutroslovensko sokolstvo čakaio še velike in težke naloire zato ie sveta narodna doižnost slovenskefa učitelja slovenske učiteljice, da posveti vse svoje moči. vsc svoie sile. fizične — moralne. temu delu. da dosto!no pripravimo naš narod za velike dneve bodočnosti. ki iih pričakuiemo. Sai ie naše delo učitelisko popolnoma vzporedno z delam sokolskim. Naša neodrešena domovina. In v te' zvezi velja pozdrav naši neodrešeni domovini. deželi našega hrepeiienia našega velikega pričakovania, naših končnih ciljev. V dosego teh ciljev hočemo vzirojiti našo mladino. da si priborimo nazai ono sveto zemljo, ki je i-n mora biti naša. ker je naša po vseh postavah pred Bogom in pred ljudmi. V dosego teh ciljev potrebujemo žive. neomajne vere, potrebuiemo trdnega upanja, prepoji nai nas živa žarka ljubezen do brata tam preko. Ena misel. en narod, ena država! Na delo. na delo potroieno vsakega posameznika! V srca dece vsadimo kal ki se razraste v mogočno drevo. da bo samozavestno čakal. dokler ne zaplamti na nebu dan vstajenja. Vzgojitno narod junakov kot so ga vzgojili naši bratje Srbi. ki so vršili v dobi osvobojenia čudeže. Od Timoka in Egejskega moria pa do sinie Adrije in noter do beneških ravnin, novsod. kjer se čnie jugoslovenska govorica, naj vlada ena misel, ena želja. ena volja. en cilj! Upravne zadeve našega ooverjeništva. Poročati mi je še o nekaterih upravnih zadevah. ki se tičejo našega stanu in šolstva. ori katerih je sodelovalo naše poverieništvo. Predvsem omenjam ono krivično naredbo- ki ie ukinjala draginjsko doklado dotičnim ki so bili čez 6 mesecev na bolniškem dopustu. Doseglo se ie. da ie bila ta drakonska naredba o.dpravliena. Po dolgotrajnih naporih se je doseelo nadalje za učitelje. ki služijo Dredoisani kadrovski rok. da ga bodo odslej odslužili v dobi velikih počitnic. V tei dobi bodo preiernali svoje oolne službene preiemke in se iim bo vštela tudi učiteljska službena doba. Organizacija je storila nadalje svojo pdno dolžnost glede krivičnega odbitka polovice drag. doklad z iavnimi nameščenci poročenih učiteljic. Do sedaj se ni dalo v tem oziru ničesar doseči- celo ne ker je to zadeva vseh iavnih nameščencev. ne samo učiteljstva. Zvesto pa hočemo ostati na pažnji zlasti pri službeni pragmatiki, da se ta krivična naredba odpravi. — Omeniti mi ie nadalie zadeve šolskih maš in sploh udeležbe pn verskih vajah. 2e visji šolski svet ie sklenil v eni svoTih ¦letošnjih sej, da se ukiueio šojske maše. Tudi je ljubljansko učiteljsko društvo sklenilo na svoieim zborovaniu. da se društveni člani šolskih maš razen ob državnih praznikih in ob začetku ter sklepu šol. leta ne bodo več udeleževali. Ta sklep je bil iavljen višjemu šolskemu svetu. Imamo pa tudi iasno določbo ustave- po kateri se noben državljan ne mf>re siliti k udeležbi verskih vai. Zato tudi učitelja ne more nikdo siliti. da bi nadzoroval pri šolskih mašah ali _e udeleževal verskih vai. — Glede šolske uprave z ozirom na delitev Sloveniie v dve oblasti se je tako ožj'i kot širii sosvet soglasno iziavil za enotno. nerazdelno skopno šolsko upravo za obe oblasti v Sloveniji. — Glede obmeincga šolstva so se napravili koraki pri šolskih oblastih. odkoder imaio baš v zadniem času zatrdilo da se bo tudi v tem oziru našla odpomoč. V pogledu stališča strokovneea učiteljstva, ki službuie na meščanskih šolah ie oreariizac!ja o.petovano opozariala šolske oblasti in našo centra- lo v Beogradu na nevzdržno stališče gmotnega položa.ia. Ako se ni doseglo tozadevne odpomočt. nikakor ne gre to na rovaš naše organizacije. ki ie storila v polni meri svoio dolžnost. kljub temu da ie izstojoilo že toliko stroko-vnega učiteljstva iz nienih vrst. — S 1. januarjem t. 1. se je ustanovila enotna uprava vseh listov organizacije ki ima zaiedno z blagajništvom skunen lokal v Učiteljski Tiskarni. Ne bi bilo to mogoče. da ni šla v tem pogledu Učiteljska Tiskarna na roko, ki ie prepustila organizaciji lokal in pride lila k upravi listov dve pomožni uradnici. ki jih sama izdržuje. Zato pa mora tudi naše članstvo pri vsaki priliki podpirati to gospodarsko podjetje z naročevanjem tiskovin in vseh šolskih potrebščin. Kar  stori v tem oziru učiteljstvo. vStori sebi v  prid. Naša organizacija bi nikdar ne bila tako rnočna ne bi imela takpi urejenih stanovskih listov, ako ne bi imela svoje tiskarne. In tega se mora učiteljstvo pri vsaki priliki zavedati! — Enako mora učiteljstvo podpirati tudi Slov. Šolsko Matico. kl si je z izdaio pedagoških publikacii priborila nevenljive zasluge za slov: šolstvo. Naj ne bo slovenskega učitelja. ki bi ne bil član te orekoristne pedagoške inštitucije. Omenjam še glasbeno delovanie slov. učiteljstva v preteklem letu. Uublianski učiteljski pevski zbor. žal. ni deloval. ker je bilo to jubilejno leto Glasbene Matice in ie večino-ma učinek pevskega zbora pri Matici. A za bodoče leto nam obljublja tovariš Juvanec novo poživlieno delovanie oevskega zbora. Pri tei priliki pa moram omeniti prekrasne usnehe. ki ilh ie žel vrli naš tovariš. skladatelj Emil Adamič. s svojim zborom liublianskih učiteliiš^nikov na dveh nabitooolnih koncertih na Vrhniki in v Logatcu.Isto pohvalo čuiemo tudi iz Maribora. kier vzgaia naš naraščai v glasbenemoziru tovariš Hinko Druzovič.. Prihajam k sklepu svojega tajniškega ooročila. Temeli naši organizaciji so naša okrajna društva. zato rnora paziti naše članstvo. da bo ta temeli trden. To oa bo edino na ta način. ako se članstvo redno udeležuie društvenih zborovani, aktivno tam sodeluje. predava ih debatira- da se v društvih ustanovi ono živahno življenie ki ie potrebno za niiho-v usoešen razvoi in procvit. Vsako leto se pa zbiramo na naših pokraiinskih in glavnih skupščinah. ki nai bodo splošerr pregled vrst članstva, ki so. nosilci iugoslovenske in državne misli. Delegati. člani in članlce! Ponesite iz tega najlepšega kraia naše ožje in širje doinovine plamen iskrene tovariške in stanovske ljubavi v vaše domače kraie in ootrdite tam odsotne brate in sestre v veri za našo skupno. stanovsko, narodno in državno stvar:.