#
Dialog O sreènem `ivljenju je potekal je-
seni leta 386. Razgovor je potekal na Avguštinov
rojstni dan v kraju Cassiciacum, ki se je ver-
jetno nahajal v bli`ini Milana. Spomladi leta
387 je bil Avguštin kršèen v Milanu. Prevod,
ki je objavljen v tej številki Tretjega dne, se do-
gaja prvi dan dialoga. Pred prvim dnem ima
delo še uvod, sledita pa še drugi in tretji dan.
'

¡6¿ Na novembrske ide1 sem imel rojst-
ni dan. Po tako lahkem zajtrku, da ne bi niè
obremenjeval duha, sem vse, ki se nismo zbra-
li skupaj samo tistega dne, ampak vsak dan,
poklical, da smo se posedli v kopališèu2. Kajti
ta odmaknjen prostor se je pokazal prime-
ren èasu. Tam pa so bili (zdaj si jih namreè
zaradi tvoje edinstvene dobrotljivosti ne po-
mišljam napraviti znane po imenu): kot prva
moja mati, po èigar zaslugi, verjamem, je vse,
kar `ivim, moj brat Navigij, poleg tega pa
še moja somešèana in uèenca Trigecij in Li-
cencij. Ne bi hotel, da manjkata niti Larti-
dijan in Rustik, moja bratranca, èeprav se še
nista šolala niti pri gramatiku. Menil sem,
da je njuna zdrava pamet nujna za stvar, ki
sem jo zasnoval. Z nami je bil tudi moj sin
Adeodat, po letih najmlajši med nami, ven-
dar njegova nadarjenost, èe me ljubezen ne
slepi, obeta nekaj velikega. Ko so prisluhnili,
sem zaèel takole:
¡7¿ “Se vam jasno zdi, da smo sestavlje-
ni iz duše in telesa?”
Èeprav so se vsi strinjali, je Navigij od-
govoril, da ne ve.3 Rekel sem mu:
“Ne veš popolnoma nièesar4 ali je treba
to šteti med nekaj stvari, ki jih ne veš?”
Rekel je: “Menim, da nisem neveden v
vsem.”
“Ali nam lahko poveš za nekaj od tega,
kar veš?”
“Lahko,” je rekel.
“Èe ni preveè neprijetno,” sem nadalje-
val, “navedi nekaj!” In ko je pomišljal, sem
mu rekel: “Ali veš vsaj to, da `iviš?”
“Vem,5” je odgovoril.
“Veš torej, da imaš `ivljenje, èe nihèe ne
more `iveti drugaèe kot v `ivljenju.”
“Tudi to vem,” je rekel.
“Ali veš tudi to, da imaš telo?”
Pritrdil je.
“Torej `e veš, da si sestavljen iz telesa in
`ivljenja.”
“Vem vsaj to, toda nisem preprièan, ali
obstaja edino to dvoje.”
“Torej,” sem dejal, “ne dvomiš, da obstaja
to dvoje — telo in duša, nisi pa gotov, ali ob-
staja še kaj drugega, kar slu`i k dopolnitvi
in dovršitvi èloveka.”
“Tako je,” je dejal.
“Kakšna je ta stvar, bomo raziskali kdaj
drugiè, èe bomo mogli,” sem rekel. “Zdaj pa,
ko vsi priznavamo, da èlovek ne more biti
niti brez telesa niti brez duše, vas `e vse skupaj
vprašam naslednje. Zaradi katerega od teh
dveh išèemo hrano?”
“Zaradi telesa,” je rekel Licencij.
Ostali pa so se obotavljali in med seboj
razlièno razpravljali, kako se more zdeti, da
je hrana potrebna zaradi telesa, ko pa je ja-
sno, da je potrebna zaradi `ivljenja in `ivljenje
se tièe le duše.
Nato sem vprašal: “Se vam zdi, da hra-
na spada k tistemu delu, za katerega vidimo,
da zaradi hrane raste in postaja moènejši?”.
'
%
	"%+'.	
,



#
#
	




Vsi razen Trigecija so se strinjali. Rekel
je namreè: “Zakaj jaz nisem zrasel v skladu
s svojo ješènostjo?”.
Odgovoril sem mu: “Vsa telesa imajo po
naravi doloèeno mero6 in preko te velikosti
ne morejo iti. Vendar postanejo manjša od
te velikosti, èe jim manjka `ivil. To zlahka
opazimo pri `ivini in nihèe ne dvomi, da te-
lesa vsega `ivega shujšajo, èe se jim odtegne
hrano.”
“Da, shujšajo, vendar se ne zmanjšajo,”
je rekel Licencij.
Dejal sem: “Meni to zadostuje za to, kar
hoèem: kajti vprašanje je, ali se hrana tièe te-
lesa. Tièe pa se ga, saj odrekanje hrane pri-
vede do mršavosti.”
Vsi so se strinjali, da je tako.
¡8¿ “Kaj je torej z dušo?” sem rekel. “Ali
nima nobene lastne hrane? Ali se vam zdi,
da je njena hrana znanje?”
“Jasno,” je rekla mati. “Verjamem, da
nobena druga stvar ne redi duše kot razu-
mevanje stvari in znanje.” In ko je o tem
mnenju Trigecij izrazil dvom, je nadaljevala:
“Nas nisi ti sam danes pouèil, odkod in kje
se hrani duša? Kajti rekel si, da si šele po pre-
cejšnjem delu kosila opazil, katero posodo
uporabljamo, ker si premišljeval o ne vem
katerih drugih stvareh, vendar se tvoje roke
in usta niso vzdr`ala hrane. Kje je bila to-
rej tvoja duša v tistem èasu, da tega, med-
tem ko si jedel, ni opazila? Verjemi mi, duša
se hrani odtod in na takih gostijah — to je
s premišljevanjem in svojimi mislimi, èe po
njih lahko kaj dobi.”
Ko so završali v dvomih zaradi tega, sem
rekel: “Ali ne priznate, da so duše zelo uèenih
ljudi daleè polnejše in veèje od duš neizobra-
`enih, da so tako rekoè v svoji vrsti?”
“Jasno,” so rekli.
“Torej lahko pravilno trdimo, da so duše
tistih, ki niso izobra`eni v nobeni vedi in niso
zajeli niè od lepih umetnosti, mršave in tako
rekoè izstradane.”
Trigecij je na to rekel: “Menim, da so tudi
njihove duše polne, toda polne napak in ma-
lopridnosti.”
“Verjemi mi,” sem rekel, “to je sama neke
vrste jalovost in nekakšna lakota duš. Kajti ka-
kor se telo zaradi odtegovanja hrane veèinoma
oku`i z boleznimi in garjami in te napake na
njem izdajajo lakoto, tako so tudi njihove duše
polne bolezni, ki ka`ejo na lakoto svoje vrste.
Vsekakor so stari7 `eleli, da sama nequitia,8
mati vseh napak, izhaja iz tega, kar je nequi-
quam,9 to je iz tega, kar ni niè. In tej napaki
je nasprotna tista krepost, ki se imenuje fru-
galitas.10 Kot se torej ta imenuje po frux,11 to
je po fructus12 zaradi nekakšne plodnosti duše,
tako nosi ime prejšnja nequitia po jalovosti,
to je po nihil.13 Niè je namreè vse, kar razpada,
se razkraja, kar se raztaplja in tako rekoè vedno
propada. Zato takim ljudem vedno reèemo
propadli. Nekaj pa gotovo obstaja, èe ostaja,
èe obstane in èe je vedno tako, kot je krepost.14
Najveèji del tega, prav tako pa tudi najlepši,
se imenuje zmernost in urejenost15. Toda èe
je to preveè nejasno, da bi vi to `e lahko vi-
deli, gotovo lahko priznate to, da obstajata,
èe so duše neizobra`enih tudi same polne, tako
za telesa kot za duše dve vrsti `ivil: ena zdrava
in koristna, druga pa nezdrava in ku`na.
¡9¿ Ker je tako, menim, da moram na svoj
rojstni dan, ker smo se zedinili, da sta v èlo-
veku dve stvari — to je telo in duša —, pripraviti
malo obilnejši obed ne samo za naša telesa
ampak tudi za duše. Povedal vam bom, kaj
bo ta obed, èe ste laèni. Kajti èe bi vas po-
skušal nahraniti po sili in bi vam bila hra-
na še zoprna, bi zaman trošil trud in bi moral
raje moliti, da bi si moèneje `eleli take po-
jedine kot pa tiste za telo.16 To bo tako, èe
so vaše duše zdrave. Kajti bolne, kot to vi-
dimo med boleznimi na samem telesu, njim
namenjeno hrano zavraèajo in jo izbljuvajo.”
Vsi so s samim izrazom in s pritrdilno be-
sedo izjavili, da `elijo sprejeti in pogoltni-
ti, kar koli sem pripravil.
'
 #
¡10¿ In spet sem zaèel: “`elimo biti sreèni.”17
Komaj sem to izustil, `e so planili nasproti
s soglasnim pritrjevanjem.
“Ali se vam zdi,” sem vprašal, “sreèen tisti,
ki nima tega, kar si `eli?”.
Rekli so, da ne.
“Kaj? Sreèen je tisti, ki ima, kar `eli?”
Nato je rekla mati: “Èe `eli in ima dobre
stvari, je sreèen, èe pa si `eli slabega, je ne-
sreèen, èeprav to ima.”18
Nasmehnil sem se ji in vzkipel od vese-
lja: “Mati, dosegla si sam grad filozofije. Kajti
tebi je brez dvoma manjkalo samo besed, da
zdaj nisi povedala kot Tulij, èigar besede o
tej misli so naslednje. Kajti v Hortenziju, v
knjigi, ki jo je napisal kot hvalnico in obram-
bo filozofije, je rekel:
‚Toda glej, res ne filozofi, vendar vsi, ki
so spretni v razpravljanju, trdijo, da so sreèni
tisti, ki `ivijo tako, kot sami `elijo. To je go-
tovo narobe; kajti `eleti si to, kar se ne spo-
dobi, je samo po sebi najbolj nesreèno. In ni
tako nesreèno, èe ne dose`eš tega, kar si `eliš,
kot si `eleti doseèi to, kar se ne sme. Pokvar-
jenost `elje namreè nekomu prinese veè sla-
bega kot usoda dobrega.‘”
In pri teh besedah je tako vzkliknila, da
smo mi popolnoma pozabili na njen spol in
smo bili preprièani, da z nami sedi kakšen
velik mo`;19 medtem ko sem jaz razumel, ko-
likor sem mogel, iz katerega in kako bo`an-
skega izvira pritekajo te besede.20
In Licencij je rekel: “Toda pojasniti mo-
raš, kaj bi si vsak moral `eleti in po èem bi
moral koprneti, da bi bil sreèen.”
Odgovoril sem: “Povabi me na svoj rojstni
dan, ko se ti bo zdelo; kar koli boš postavil
predme, bom rad sprejel. Prosim te, da se
pod tem pogojem gostiš danes pri meni in
ne zahtevaš tega, kar morda ni pripravljeno.”
Ko mu je bilo `al sicer skromnega in ob-
zirnega poziva, sem rekel: “Torej smo si edini,
da ne more biti sreèen niti ta, ki nima tega,
kar si `eli, niti vsak, ki ima to, kar si `eli?”
Strinjali so se.
¡11¿ “Kaj pa to: se strinjate, da je nesre-
èen ta, ki ni sreèen?”.
Niso pomišljali.
“Torej je vsak, ki nima tega, kar si `eli,
nesreèen.”
To so vsi odobravali.
“Kaj mora torej èlovek zbrati skupaj, da
je sreèen?” sem vprašal. “Kajti morda bo tudi
to ponujeno na tej naši gostiji, da se ne bo
prezrlo Licencijeve `elje. Menim namreè, da
mora dobiti to, kar ima, ko si `eli.”
Rekli so, da je to razumljivo.
“To mora torej vedno obstati in ne sme
biti odvisno od21 usode ali biti podvr`eno ka-
kršnim koli nakljuèjem.22 Kajti kar koli je
smrtno in minljivo, tega ne moremo imeti,
kadar `elimo in kakor dolgo `elimo.”
Vsi so temu pritrdili, samo Trigecij je
oporekal: “Toda obstaja mnogo sreènih ljudi,
ki imajo minljivih in nakljuèju podvr`enih
stvari, vendar prijetnih za to `ivljenje, nako-
pièenih v obilju in jim ne manjka nièesar od
tega, kar si `elijo.”
Rekel sem mu: “Se ti zdi sreèen èlovek,
ki se boji?”.
“Ne,” je odgovoril.
“Torej je mo`no, da se nekdo, ki lahko
izgubi, kar ima rad, ne boji?”
“Ni mogoèe,” je rekel.
“Lahko pa se te sluèaju podvr`ene stva-
ri izgubi. Torej èlovek, ki ima rad in ima
v lasti te reèi, ne more biti na vsak naèin
sreèen.”
Niè ni ugovarjal.
Na tem mestu pa je rekla mati: “Èeprav
je gotov, da vsega tega ne bo izgubil, se s ta-
kimi stvarmi vendarle ne bo mogel zadovo-
ljiti. Torej je toliko bolj nesreèen, kolikor bolj
je nejevoljen.”
Vprašal sem jo: “Kaj, se ti ne bi zdel sreèen,
èe bi si postavil mejo po`elenja, èeprav je bo-
gat in ima vsega v izobilju, in èe bi zadovoljen
te stvari primerno in prijetno u`ival?”
'
	




Odgovorila je: “Torej ni sreèen zara-
di tistega imetja, ampak zaradi zmerno-
sti23 duše.”
“Zelo dobro!” sem rekel: “Nobenega dru-
gega odgovora ne bi smelo biti na to vpra-
šanje niti ti ne bi smela odgovoriti drugaèe.
Torej v nobenem primeru ne dvomimo, da
mora èlovek, èe se odloèi biti sreèen, zbirati
tisto, kar ostane za vedno in mu tega ne more
iztrgati nobeno divjanje usode.”
Trigecij je na to rekel: “O tem smo se `e
zdavnaj strinjali.”
“Se vam zdi, da je Bog veèen in da veè-
no obstane?” sem vprašal.
Licencij je odgovoril: “To je vendar tako
gotovo, da vprašanje ni potrebno”. Tudi vsi
ostali so v pobo`ni vdanosti soglašali.
“Torej je vsak, ki ima Boga, sreèen?”24 sem
vprašal. ¡12¿ Ker so to sprejeli z velikim ve-
seljem, sem nadaljeval: “Torej nam po mo-
'
 #
jem mnenju ni treba veè iskati nièesar dru-
gega kot to, kdo od ljudi ima Boga. Kajti ta
èlovek bo gotovo sreèen. O tem sprašujem.
Kaj se vam zdi?”
Tedaj je rekel Licencij: “Boga ima tisti,
ki dobro `ivi.”
Trigecij pa: “Boga ima tisti, ki izpolnjuje
Bo`jo voljo.” Latridijan se je pridru`il nje-
govemu mnenju.
Deèek, najmanjši od vseh, pa je dejal:
“Boga ima tisti, ki nima neèistega duha.”
Mati je odobravala vse, predvsem zadnje.
Navigij pa je molèal.
Ko sem ga vprašal, kaj meni, je odgovoril,
da mu je všeè ta zadnji odgovor. Zdelo se
nam je, da ne smemo prezreti Rustika in ga
ne vprašati, kakšno je o tem njegovo mne-
nje. Zdelo se mi je, da ne molèi toliko za-
radi premišljevanja, kot da ga je zadr`evala
srame`ljivost. Strinjal se je s Trigecijem.
¡13¿ Nato sem rekel: “Sedaj imam mne-
nja vseh o gotovo pomembni stvari, preko
katere ni niti treba niè iskati niti se ne da ni-
èesar najti, èeprav bi to preiskovali, kot smo
zaèeli, zelo jasno in iskreno. Ker je danes to
predolgo in trpijo duše na svojih gostijah ne-
kakšno preobilje, èe vanje plane vse preko
mere in po`rešno (tako namreè nekako do-
bijo slabo prebavo; zato se ni treba bati za
zdravje duha niè manj kot same lakote), je
bolje, da bi se lotili tega vprašanja jutri, ko
bomo laèni, èe se vam zdi. Samo s tem `e-
lim, da se radi posladkate, kar mi je kot va-
šemu gostitelju nenadoma prišlo na misel,
naj prinesem na mizo. In èe se ne motim, je
to pripravljeno in zaèinjeno tako rekoè s sho-
lastiènim medom — kakršne stvari se pona-
vadi postavijo na mizo nazadnje.”
Po teh besedah so se vsi iztegnili kakor do
ponujenih jedil in so me silili, naj hitro po-
vem, kaj je ta stvar.
“Kaj menite,” sem rekel, “da je vsa raz-
prava, ki smo se je lotili, razen z akademi-
ki,25 zakljuèena?”
Ko so slišali to ime, so se trije, ki jim je
bila stvar znana, `ivahno dvignili, kakor z
dvignjenimi rokami (kakor je tudi bilo) po-
magali stre`niku pri delu in kazali, s kakr-
šnimi koli besedami so mogli, da ne bodo ni-
èesar poslušali raje.
¡14¿ Nato sem jaz stvar zastavil takole: “Èe
je jasno, da ni sreèen èlovek, ki nima tega,
kar si `eli (to je malo prej pokazala razpra-
va), pa nihèe ne išèe tega, èesar noèe najti;
in ti akademiki vedno išèejo resnico,26 `eli-
jo jo namreè najti, `elijo torej doseèi razo-
detje resnice. Toda ne odkrijejo je, torej sledi,
da nimajo tega, kar `elijo, in iz tega sledi, da
niso sreèni. Toda nihèe ni moder, èe ni sre-
èen. Torej akademik ni moder.”
Tu so nenadoma vzkliknili, kot da bi sko-
èili na vse to. Ampak Licencij, ki je pozor-
neje in previdneje poslušal, se je bal pritrditi
in je dodal: “Sam sem seveda skoèil skupaj
z vami, èe sem namreè zavpil, vznemirjen za-
radi zakljuèka. Toda od tega ne bom poje-
del nièesar, svoj del pa bom shranil za Ali-
pija.27 Kajti on bo ta poobedek ali polizal sku-
paj z menoj ali pa svetoval, zakaj se ga ne bi
smel dotakniti.”
Jaz sem rekel: “Navigij bi se moral bolj
bati slašèic zaradi bolne vranice.”28
Ob tem se je nasmehnil in rekel: “Gotovo
me bodo takšne pozdravile, kajti ne vem, na
kakšen naèin je skuhano in zaèinjeno29 to, kar
si postavil pred nas, kakor pravi Cicero o hi-
mecijskem medu30 — grenkosladek je in niè
ne napenja. Zato vsega z veseljem vr`em vase,
kolikor morem, èeprav sem svoje nebo v ustih
nekoliko muèil, saj ne vidim, kako bi se mo-
glo ta zakljuèek ovreèi.”
Trigecij je rekel: “Nikakor se ga ne da;
zato sem vesel, da sem se `e dolgo tega sprl
z njimi. Kajti ne vem kakšen naravni vzgib
ali, da povem bolj po resnici, celo Bog me
je spodbujal k temu; èeprav nisem vedel, kako
jih je treba zavrniti, sem jim vendarle moèno
nasprotoval.”
'
	





¡15¿ Tu je Licencij vskoèil: “Jaz jih še ne
bom zapustil.”
“Torej,” je rekel Trigecij, “se ne strinjaš
z nami?”.
On pa je vprašal: “Se mar ne strinjate z
Alipijem?”.
“Ne dvomim,” sem mu odvrnil, “da bi se
Alipij, èe bi bil tu prisoten, strinjal s tem
mnenjem. Kajti ne bi mogel razmišljati tako
nesmiselno, da bi se mu zdel sreèen tisti, ki
nima tako velikega bogastva duše, kot si ga
zelo goreèe `eli imeti, ali da si oni ne `elijo
najti resnice ali da je èlovek, ki ni sreèen, mo-
der. To, kar se bojiš poskusiti, je namreè se-
stavljeno iz tega trojega kakor iz medu, moke
in orehov.”
“Ali bi on nasedel tej tako majhni slašèici
za otroke31 in pustil takšno obilje pri akade-
mikih, ki bo s svojo polnostjo zastrlo in raz-
tegnilo to, ne vem kakšno kratko razpravo?”
Na to sem jaz rekel: “Kot da bi mi dol-
go iskali nekaj izrecno proti Alipiju. Kajti on
sam kar preprièljivo na tvojem telesu uteme-
ljuje, da so zanj majhne stvari dovolj moè-
ne in koristne. Ti pa, ki si se odloèil, da bo
tvoje mnenje odvisno od mnenja odsotne-
ga mo`a, povej, s èim od tega se ne strinjaš.
Ali s tem, da ni sreèen, kdor nima tega, kar
si `eli? Ali praviš, da oni noèejo doseèi razo-
detja resnice, ki jo tako vneto išèejo? Ali se
ti zdi, da noben moder èlovek ni sreèen?”
“Gotovo je sreèen, kdor nima tega, kar
si `eli,” je odgovoril z nekakšnim jeznim re-
`anjem.32
Ko pa sem rekel, naj se to zapiše, je vzklik-
nil: “Nisem rekel tega!”. Ko pa sem ponovno
namignil, naj se to zapiše, je izjavil: “Rekel
sem.”
In jaz sem mu enkrat za vselej zapovedal,
da ne sme reèi nièesar, kar ne bi temeljilo na
zapisanem.33 Tako sem dr`al mladenièa na
trnih med srame`ljivostjo in odloènostjo.
¡16¿ Toda ko sem ga s temi besedami v šali
tako rekoè izzival, naj poje svoj košèek, sem
opazil, da ostali o vsej stvari ne vedo nièesar
in si `elijo vedeti, kaj se je tako prijetno do-
gajalo med nama samima, saj so naju gledali
brez smeha. Gotovo so se mi zdeli podobni
tistim (kar se navadno zgodi), ki se gostijo sku-
paj s po`rešnimi in lakomnimi ljudmi, pa se
zaradi resnosti vzdr`ijo hlastanja ali pa jih od
tega odvrne srame`ljivost. “In ker sem jaz na
gostijo povabil tudi nekoga, ki pooseblja ne-
kega velikega èloveka, in (da vse razlo`im) si
pokazala, da sem prevzel vlogo gostitelja pra-
vega èloveka tudi na takih gostijah, me je vzne-
mirila ta neenakost in neskladje našega omiz-
ja,” sem se nasmehnil materi.
'
 #
'
Ona pa je povsem prosto velela, naj vza-
mejo iz svojih zalog, kar so za mizo imeli pre-
malo in rekla: “Povej in razkrij nam, kdo so
ti akademiki in kaj `elijo.” Ko sem ji na krat-
ko in jasno pokazal tako, da ni nihèe od njih
odšel, ne da bi vedel, je rekla: “Ti ljudje so
padavièarji.” (S tem imenom se pri nas ši-
roko oznaèuje tiste, ki jih napade bo`jast.)34
Hkrati s temi besedami je vstala, da bi odšla.
In na tem mestu smo konèali in se vsi veseli
v smehu razšli.
 /0#0
1. Vsaj pogovor se je torej odvijal 13. 11. 386. Kdaj
natanèno je Avguštin pogovor zapisal, ni znano.
2. V antiki so Rimljani radi zahajali v kopališèa, kjer
se niso le telesno osve`ili, ampak je bil to tudi
prostor, kjer se je razpravljalo, bralo ...
3. Zanimivo je, da Avguštinu oporeka le brat.
4. Metoda spominja na Sokratovo. Avguštin zaèenja
pri temeljnih zadevah, da vidi, v èem je problem.
Brat bi lahko za vsako stvar trdil, da je ne more
vedeti zagotovo — tak je bil nauk akademikov.
5. To spominja na Descartesa, ki je tudi podvomil o
vsem, na koncu pa le prišel do zakljuèka: Cogito,
ergo sum.
6. Modus pomeni mera ali merilo. Zadji dan
razgovora bo to zelo pomemben pojem.
7. Ponavadi izraz veteres zaznamuje prejšnje pisce.
Avguštin z njim veèinoma misli na Cicerona.
Cicero je bil tudi tisti, ki je v latinšèino prevedel
grško filozofsko misel in izrazoslovje.
8. Pokvarjenost, malopridnost.
9. Zaman, brezuspešno.
10. Urejenost, poštenost.
11. Plod, sad.
12. Pridelek, donos.
13. Niè. Cicero v svojih delih Hortenzij in Pogovori
v Tuskulu (3,8,18) ni tako preprièan, odkod
prihajata izraza frugalitas in nequities. Tam samo
negotovo ugiba.
14. Ideje novoplatonizma, ki izhajajo `e od Platona
(ideje, nekaj kar obstane), so tukaj zdru`ene s
stoiško krepostjo.
15. Temperantia in frugalitas.
16. Avguštin po svojih mladostnih izkušnjah `eli, da
bi mladi okrog njega imeli veè `elje po duševni
hrani, kot jo je imel on.
17. Trditev, ki jo uporabi `e Cicero v Hortenziju
(13,4,7) in v Pogovorih v Tuskulu (5,10,28),
Avguštin pa v delu Proti akademikom (1,2,5).
18. Avguštin in Monika sta naklonjena stoiškemu
nauku, po katerem ima krepost odloèilno vlogo
pri doseganju sreèe.
19. Prisotnost `enske pri takem razgovoru je bila zelo
nenavadna. Avguštin mora njeno prisotnost
skoraj zagovarjati.
20. Iz njenega kršèanskega `ivljenja namreè.
21. Tu stoji izraz pendulum, kar sicer pomeni
privesek, kar visi z neèesa. Samo tu pri Avguštinu
bi se ga dalo razumeti kot odvisen od.
22. Spet sklicevanje na stoiško misel. Stoiškega miru
namreè usoda ne kali. Kasneje (Retractationes
1,2,2) mu je `al za pogosto omenjanje usode.
23. Zmernost spominja na stoike, kirenajke in
epikurejce. Tudi slednji so menili, da je treba
u`ivati zmerno, da je u`itek najveèji.
24. Mnenje novoplatonistov in tudi kršèanski pogled.
25. Avguštin je z akademiki prekinil na hitro, vendar
še vedno išèe, kako bi svojo odvrnitev od njih
razumsko opravièil.
26. Po mnenju nove akademije moder èlovek sicer
išèe resnico, vendar ni nièesar mogoèe imeti za
gotovo.
27. Alipij je Avguštinov prijatelj še iz Tagasta. Je
Romanijanov sorodnik, skupaj z Avguštinom je
šel v Rim, kasneje v Milano in se dal skupaj z
njim krstiti. Pred smrtjo je postal škof v Tagastu.
Sodeloval v je prvem razgovoru proti
akademikom, sedaj pa je šel za nekaj dni v
Milano. Dru`bi se bo prikljuèil spet v drugem
razgovoru proti akademikom.
28. Zaradi tega je verjetno v razgovoru bolj zadr`an,
zadnji dan pa se sploh ne pojavi veè.
29. V izvirniku sta izraza contortum, aculeatum, kar
sicer pomeni zavito, zasukano in bodièasto,
zbadljivo.
30. V antiki zelo slovit med iz Atike.
31. To so v tistem èasu pogani oèitali kršèanstvu v
nasprotju s filozofskimi šolami z dolgo tradicijo.
Kršèanstvo je po njihovem med obupanimi
ljudmi širilo na nièemer temeljeèe upanje na
sreèo in je ljudem zameglilo oèi, da niso videli
prevare.
32. Licencij je bolj vihrave narave. Veèkrat je na
Avguštinovo vprašanje odgovoril prvi, z malo
premisleka. Zdaj pa, ko mu je zmanjkalo
argumentov, brez premisleka izjavi prvo stvar, ki
se je spomni, samo da lahko ugovarja. Ko vidi, da
bo izjava zapisana za vedno, se ustraši.
33. Oèitno je nekakšen stenograf pisal zapiske med
razgovorom, Avguštin pa jih je uredil kasneje.
34. Bolniki ponavadi padejo, ko pride napad. Tako
po Avguštinovem mnenju oèitno tudi akademiki.
Bolezen comitialis morbus (grško epilepsija) se
imenuje tako, ker so v primeru, da se je pojavila
na zasedanje volilne skupšèine (comitia), le-to
razpustili. Prvi izraz padavièarji je latinski
caducarii.