Arheološki vestnik (Arh. vest.) 43, 1992, str. 93-104
93
Afriška sigilata v Emoni
Verena VIDRIH PERKO
Izvleček
Kratki razlagi različne terminologije v svetovni arheološki literaturi sledi predlog poimenovanja v slovenskem jeziku. Definicijo dopolnjuje pregled razprostranjenosti proizvodnih središč in razširjenosti njihovih izdelkov na sredozemskem tržišču skozi čas. Predstavljena je zgodovina raziskav, omenjena so temeljna dela in glavni avtorji ter najpomembnejši novejši prispevki k poznavanju afriške sigilate. Sestavek poudarja pričevalnost in časovno občutljivost te keramike, posebej v povezavi z ostalimi izdelki afriškega trga, in ob tem opozori na nujnost doslej pri nas še popolnoma odsotnih študij afriškega in vzhodnosredozemskega finega namiznega posodja in amfor. Sledi delni pregled afriške sigilate iz Emone, hranjene v Mestnem in Narodnem muzeju iz Ljubljane, s kratko razlago proizvodnih in oblikovnih značilnosti, ki omogočajo dokaj natančno časovno opredelitev.
Abstract
The article, devoted to African Red Slip Ware from Emona (Ljubljana, Slovenia), begins with a short presentation of terminological diversity found in archaeological literature in the world, which is followed by a proposal of nomenclature in Slovene language. The definition is complemented by a short survey of the distribution of manufacturing centers, with their geographical and chronological range on the Mediterranean market. The research history is briefly presented and the most important authors and fundamental works are mentioned, as well as the greater part of significant recent contributions to the understanding of African Red Slip Ware. Revealing properties and the chronological sensitivity of this pottery, particularly in relation with other products of African market, arc highlighted, and the study, so far lacking in our literature, of African and Eastern ceramics and amphorae is urged. A partial survey of the material in the Municipal and National Museums of Ljubljana is accompanied by a brief presentation of manufactural and formal characteristics of African Red Slip Ware, which render possible quite a precise chronological placement of the imports in Emona.
Termin afriška sigilata označuje keramiko,1 ki jo je prvotno Lamboglia poimenoval terra sigillata chiara} pozneje pa je Hayes vpeljal ime African Red Slip Ware. V svetovni arheološki literaturi je danes opredeljena kot keramika, ki so jo izdelovali na različnih področjih in v mnogih delavnicah prokonzularne in mavretanske Afrike (od sedanje Alžirije do Libije, s središčem v Tuniziji) in pripada času od 1. do 7. st. po Kr.; izdelovali so jo najprej za lokalni trg, pozneje pa predvsem za veliko sredozemsko in tudi druga tržišča.
Narejena je iz dobro prečiščene gline, trdo, opečnato rdeče žgane, s finim, bolj ali manj bleščečim, gladkim premazom, ki prekriva vso površino ali pa le notranjost in del zunanjosti posodja.4 Okrašena je s koleščkanjem ali v tehniki barbotin, z žigosanjem ali tudi z aplicira-nim reliefnim, v kalupu izoblikovanim ornamentom/
Prvi kos afriške sigilate je bil objavljen 1. 1833. Že zgodaj, I. 1897, je bila objavljena Uthina, prva odkrita in raziskana delavnica tovrstne keramike. Prvi jo je definiral Anglež Waage I. 1948 in jo poimenoval Late Roman B (zdaj afriška sigilata A in D) ter Late Roman A (zdaj C), medtem ko se njegove oznake Late Roman
C, D in E nanašajo na egipčansko, pergamonsko in ciprsko sigilatno proizvodnjo. Waage ji je tudi prvi pripisal afriški izvor/'
S študijami je nadaljeval Lamboglia na gradivu Albintimiliuma, prvega znanstveno raziskanega rim-skodobnega italijanskega najdišča.7 Afriško sigilato je poimenoval terra sigillata chiara\ najprej je opredelil tipa C in D, pozneje še A in B. Za slednjega se je izkazalo, da izvira iz Galije Narbonensis. S tipi A, C in D je označil posamezne vrste proizvodnje tovrstne keramike, ki se med seboj razlikujejo geografsko* in časovno.
Raziskovalec Salomonson je dal prvi pobudo za študij povezav med afriško sigilato in drugimi afriškimi proizvodi.* Bil je eden najboljših poznavalcev orna-mentike na posodju ter na oljenkah. Individualiziral je keramiko tipov El Aouja in Navigius. Objavil je grobišče Raqqada iz centralne Tunizije.
Sledile so italijanske raziskave. Prepoznali in raziskali so proizvodnjo A/D na novo odkritih delavnic Pheradi Maius in afriško kuhinjsko posodje. Zvezki Ostia I-IV so prinesli poglobljene študije z novih zornih kotov.g So sad dolgoletnih individualnih in
skupinskih raziskav Carandinija s sodelavci. Analize povezav med afriško agrarno proizvodnjo in izvozom finega namiznega posodja so dale pomembne rezultate.
Priročnik Hayesa iz 1. 1972 združuje italijanske dosežke in ugotovitve številnih dotedanjih raziskovanj v Afriki ter sloni na izvrstnem avtorjevem poznavanju vzhodnih in zahodnih muzejev ter antičnih naselbin.10 Avtor je sodeloval tudi pri izkopavanju Kartagine." Hayes je individualiziral novo proizvodnjo, ki so jo Italijani poimenovali proizvodnja E. Priročnik je sistematična študija žigosanih ornamentov, ki jih je stilno razvrstil in datiral. (Carandini Hayesovo delo enači s temeljnim delom za italsko in galsko sigilato F. Os-walda in T. D. Prycea, An Introduction to the Study of Terra Sigillata [London 1920], četudi mlajši italijanski avtorji Hayesu radi očitajo, da ne loči jasno med posameznimi proizvodnjami in je nejasen v ločitvi kuhinjskega posodja od finega, namiznega.)
V sedemdesetih letih so sledila številna nadvse pomembna raziskovanja na najdiščih Mactar, Kartagina, Utica. V Kartagini so dokazali obstoj t. i. proto afriške sigilate.12
Pred desetimi leti je izšlo gigantsko italijansko delo Atlante delle forme ceramiche, suplement Enciclopedie dell'arte antica. Delo, ki pomeni prelomnico v študiju afriške sigilate, je sad skupinskega dela vrste najboljših strokovnjakov s Carandinijem na čelu in s sodelovanjem Hayesa. Keramične oblike so razporejene po proizvodnjah, z odličnim grafičnim in fotografskim
spremnim gradivom, opaziti je poskuse usklajevanja različnega poimenovanja posameznih form.
Med poznejšimi pomembnimi publikacijami je potrebno omeniti publikacijo Porto Torres, v kateri so objavljeni izsledki stratigrafskih izkopavanj istoimenskega najdišča na Sardiniji, odlične predstavitve gradiva najdišč Schola Praeconum in Sidi Khrebish in vrsto dobrih krajših del.13 Zelo pomembne so objave izsledkov izkopavanj v Kartagini, v katerih je Fulford predlagal nekaj popravkov Carandinijevih in Hayeso-vih datacij.14
Doslej se ni pri nas še nihče sistematično ukvarjal s tovrstno keramiko; izjema je le Irma Cremošnik. ki je vzorno raziskala gradivo iz Zemaljskega muzeja v Sarajevu.15
V Sloveniji je bila afriška sigilata različno poimenovana. Tako je za afriško sigilato v Predjami Korošec še predvideval lokalno proizvodnjo. Pozneje je bila opredeljena ali preprosto kot sigilatna keramika, včasih kot chiara, včasih se omenja afriška faktura. Zdi se, da je v nekaterih primerih tudi preprosto niso prepoznali."'
Afriška sigilata je časovno zelo občutljiva keramika, ne le glede na oblike, temveč tudi glede na fakturo, ki nam omogoča razpoznavanje različnih, geografsko in časovno ločenih izdelovalnih središč. Afriška sigilata je obenem tudi ekonomski kazalec, ki nam jasno kaže na močen in še v poznih desetletjih 6., na nekaterih sredozemskih najdiščih tudi v 7. stoletju živ uvoz iz severne Afrike, ki ga nasilno pretrga arabska invazija

SI. I: Emona, afriška sigilata. 1 kat. št. 3; 2 kat. št. 8; 3 kat. št. 17; 4 kat. št. 57. M. 1:1. Fig. 1: Emona, sigillata africana. 1 cat. n. 3; 2 cat. n. 8; 3 cat. n. 17; 4 cat. n. 57. 1:1.
v te kraje.17 To je obenem tudi skrajna točka, ki jo doseže cvetoča poljedelska proizvodnja rimske province Afrike, kajti če si je po vandalskih vpadih vendarle še za nekaj desetletij opomogla in se celo približala produkcijskim stopnjam prejšnjega obdobja, je po zasedbi Arabcev povsem zamrla. Opustošenje in popolno zanemarjenje vinogradov, žitnih polj in oljčnih nasadov je prineslo zaton tudi slovitim afriškim lončarskim delavnicam, kajti njihovi izdelki so bili vedno le spremni tovor agrarnih produktov.
V	zadnjih stoletjih razvoja afriško sigilato na vzhod-nosredozemskih tržiščih zamenja ali le spremlja pozna (vzhodna) sigilata, imenovana tudi Late Roman C pottery Hayes jo imenuje spričo najnovejših ugotovitev o njenem izvoru fokejska sigilata (Phocaean sigillata).^ V 6. st. se pojavi tudi na naših najdiščih.2" Ta sigilata je nastajala največkrat pod močnim vplivom afriških proizvodenj. Včasih jo, pač glede na velikost in ohranjenost odlomka, le s težavo ločimo od afriške sigilate. Če odmislimo oblike, ki si jih proizvodnji tudi prevzemata, je keramika Late Roman C za spoznanje trše žgana in ob ustjih rjavkastega tona.
V	Sloveniji je bila afriška sigilata doslej odkrita na številnih najdiščih. Najbogatejše najdišče afriške sigilate je Hrušica,21 vendar je je tudi med doslej pregledanim gradivom Emone veliko.22
Urejanje depojev Mestnega muzeja mi dopušča le delni pregled, ki ga bo potrebno z leti še dopolnjevati, toliko bolj, ker izkopavanja še trajajo. Poleg tega Narodni muzej v Ljubljani pripravlja reorganizacijo depoja. Seznam afriške sigilate v Emoni, ki ga dodajam članku, je torej začasen.
Ob natančnejšem proučevanju afriške sigilate se takoj pojavi tudi potreba po poznavanju afriških ara-for, ki so vsekakor sestavljale večji del tovrstnih impor-tov. Doslej so bile obdelane samo amfore, ki se nahajajo med hrušiškim gradivom.
PROIZVODNJA A
Emonski uvoz afriške sigilate najzgodnejše proizvodnje A je zaenkrat skromno, a trdno dokazan z nekaj odlomki tovrstne keramike. Med pregledanim gradivom iz Emone je nekaj odlomkov afriškega kuhinjskega posodja oblik Hayes 23 A in B z zelo značilnim, navznoter odebeljenim ustjem in stopničasto narebre-nim izbočenim dnom (t. 1: 1). Posodje, čeprav kuhinjsko, pripada proizvodnji A afriške sigilate.2' Običajno je bolj grobe izdelave, v nasprotju s finim namiznim posodjem ima bolj porozno fakturo in nebleščeč, zrnat premaz na površini. Včasih je to posodje na zunanjem zgornjem predelu ustja sivorjave barve, kar je posledica manj pazljivega žganja (kat. št. 1-3). Značilen je neznaten odlomek stopničasto narebrenega dna kožice oblike Hayes 23 A (si. 1: 1) fine fakture in svetlooran-žnega preloma ter drobnozrnate površine enake barve. Glede na premaz in fakturo ga smemo časovno opredeliti med najbolj zgodnje odlomke afriške sigilate v Emoni, v prvo polovico 2. st.24 (kat. št. 3, si. 1: 1). Omeniti pa velja, da je bila ta oblika kuhinjskega posodja večkrat v rabi še celo stoletje, obliko Hayes
23 B pa srečamo še tudi v 4. st., vendar so poznejši primerki običajno bolj grobi, slabše izdelani in rjavkastega odtenka, česar za naše ne moremo trditi.
Odlomke skodelic (t. 1: 2, kat. št. 4-7), ki so premajhni, da bi jim mogli določiti ustrezno obliko, moremo prišteti k proizvodnji A. Izdelani so iz zelo dobro prečiščene gline, v prelomu svetlooranžne barve. Premaz enake barve pokriva celotno površino posode (ohranjen je ravno del ostenja med ustjem in dnom, kjer se pri proizvodnjah D in C premaz neha, medtem ko so izdelki proizvodnje A premazani po vsej površini).2^ Premaz pri odlomku skodelice (t. 1: 2) je polbleščeč in se zrnato lušči, kar je značilno za proizvodnjo A 1-2, ki je datirana v drugo polovico 2. st. Odlomek (kat. št. 5) ima nebleščeč premaz po vsej ohranjeni površini, kar je značilnost proizvodnje A 2, ki sodi v prva desetletja 3. st.
Dva odlomka ostenja z ustjem skodele oblike Hayes 9 A oziroma Lamboglia 2a (t. 1: 3; si. 1: 2) imata tik pod ustjem okrasni pas zarez, izvedenih s koleščkom, kar je značilno za to obliko, ki se pojavlja pretežno v drugi polovici 2. st.26 Polbleščeč zrnat premaz kaže na značilnosti proizvodnje A 1-2, kar nas časovno postavlja v drugo polovico 2. st. V ta čas sodi glede na pripadnost isti proizvodnji tudi odlomek krožnika oblike Hayes 27 z vrezano linijo na notranji strani tik pod ustjem (t. 1: 4).27 Ta oblika se pojavlja tudi še v 3. st. in naznanja modo zelo priljubljenih širokih krožnikov proizvodnje C.
PROIZVODNJA A/D
Odlomka krožnikov z zakrnelo nogo oblik Hayes 31 in Hayes 32 (t. 1: 5,6) segata v prvo polovico 3. st.;28 sta iz proizvodnje, ki so jo Italijani poimenovali A/D in je značilna za 3. st. Pri nas je pogosto zastopana na Hrušici. Delavnice so še vedno neznane, izvorno področje pa je centralna ali morda celo južna Tunizija.2'' Očitno je, da so z nekaterimi prvinami vezane na proizvodnji A in D, ki so ju izdelovali v okolici Kartagine.30 Proizvodnjo A/D prepoznamo po bleščečem, gladkem premazu, ki pokriva celo posodo, in trdo, dobro žgani glini.31 Prevzema nekatere oblike pozne proizvodnje A, včasih posnema tudi izdelke delavnic proizvodnje C, saj je njena priljubljena oblika prav široki krožnik.32 Najzgodnejše izdelke postavljamo v severski čas, konca teh delavnic pa še ne poznamo natančno, verjetno sega v iztek 3. st.
V to proizvodnjo sodi tudi odlomek dna in ostenja sklede z zakrnelo nogico, ki po vsej verjetnosti pripada obliki Hayes 18 (kat. št. 10) in je tudi glede oblike sočasen zgornjima dvema.33 V Ostii so bile sklede te oblike najdene v skupkih iz prve polovice 3. st.34
PROIZVODNJA A/C
Krožnik oblike Lamboglia 40 bis (/. I: 7), ki je po obliki povsem enak najfinejšemu posodju proizvodnje C 1, po bleščečem, rahlo zrnatem, temnordečem premazu, ki prekriva celotno površino posode in se lušči.
prištevamo k izdelkom proizvodnje A/C, ki časovno sega v 3. st. Za proizvodnjo E1 Aouja, pozneje imenovano A/C, so značilne predvsem bogato okrašene zaprte oblike. To obliko krožnika je Hayes datiral od 230/240 do okrog 325.35
PROIZVODNJA C
V severskem obdobju se razcvete uvoz tekočih prehrambenih izdelkov, ribjih omak in olja z območja Bizacene.3'1 Fino namizno posodje je v tem predelu Prokonzularne Afrike časovno vezano na pojav tako imenovanih amfor africana grande oziroma tip Keay IV do VII.37
Afriška sigilata Bizacene se razlikuje od drugih in jo imenujemo proizvodnja C. Prvi jo je poimenoval Waage 1933, in sicer Late Roman A, pozneje jo je Lamboglia imenoval terra sigillata chiara C.38 Hayes je ugotovil, da so posodje proizvodnje C izdelovali s pomočjo matric (kalupov). '' Celotna proizvodnja C zaobjema predvsem oblike širokih krožnikov fine fakture in izredno tankih sten ter nekaj oblik skodelic. Kaže, da je ta proizvodnja vezana tudi na določeno spremembo mode takratnega namiznega pogrinjka. Dejansko s proizvodnjo C doseže izvoz afriške sigilate najširše območje Sredozemlja in seže tudi izven tega območja, npr. v Anglijo in na črnomorsko obalo.40 Okoli leta dvesto zaživijo poleg delavnic gladkega posodja proizvodnje C 1 tudi delavnice z reliefno okrašenim posodjem, le generacijo pozneje začno na tem področju izdelovati oljenke grobe izdelave, kmalu zatem pa tudi sigilatne.41 Prav proizvodnja C najfinejšega posodja doseže in tudi preseže slovito galsko sigilato, pri kateri se je prvotno sama zgledovala in oplajala.
Keramika proizvodnje C 1 je najzgodnejša, najfinejša in najtanjših sten, z bleščečim, gladkim premazom, najbližja vzorom kovinskega in steklenega posodja. Do nedavnega nismo mogli prišteti k tej proizvodnji nobenega od sicer številnih odlomkov širokih krožnikov proizvodnje C, najdenih v Emoni. Sedaj lahko to z gotovostjo potrdimo za odlomek skodelice oblike Lamboglia 35 (t. 1: 8) iz oranžno žgane, fino prečiščene gline, enakega bleščečega premaza, od 2 do 3 mm debelih sten, kar so glavne značilnosti izdelkov C 1. Oblika skodelice Lamboglia 35 se pojavi v času od I. 220 do 240 in živi vse do konca 3. st. Zaradi značilnosti proizvodnje jo smemo datirati v začetek tega obdobja.42
Tej skodelici je sorodna skodelica oblike Hayes 44 (t. 1: 9; si. I: 3), ki se od prejšnje razlikuje predvsem po odebeljenem, navzdol visečem robu ustja, okrašenem z apliciranim, v kalupu izdelanim reliefnim motivom levinje.43 Vendar moramo prišteti slednjo skodelico zaradi debelejših sten, medlega premaza, ki se lušči, in slabše izdelave k proizvodnji C 2, ki se pojavi za proizvodnjo C 1 le za generacijo kasneje. Hayes datira to obliko skodelice z apliciranim okrasom v prva desetletja 4. st.44
Četudi Atlante poimenuje obliko Lamboglia 42 sko-dela, predlagam, da jo uvrstimo med krožnike, saj se
nam sama od sebe ponuja primerjava s še dandanašnjo obliko te posode.45 Na t. 1: 10 in 11 sta odlomka krožnikov Lamboglia 42 s koleščkanim ornamentom na zgornji površini ustja. Uvrščamo ju med proizvodnji C 1 in C 3. Krožnik (t. 1: 12) v nasprotju s prejšnjima dvema ni okrašen, rob pa ima zavihan in se tako uvršča k obliki Hayes 46. Za finejši primerek oblike Lamboglia 42 (t. 1: 11) velja zgodnejša datacija, Atlante predlaga 3. st. Krožniki oblike Hayes 46 se pojavljajo na koncu 3. in v začetku 4. st.47
Velike večine odlomkov širokih krožnikov, ki so bili najdeni v Emoni, zaradi premajhne ohranjenosti ne moremo oblikovno določiti drugače, kot da jih načelno prištejemo h krožnikom Hayes 50 A in B ter njim sorodnim (t. 1: 13-15). Večji del teh izdelkov pripada proizvodnjama C 1 in C 2, neredko pa srečamo tudi proizvodnjo C 3, ki ima v primerjavi s prejšnjo C 1 debelejše stene, medel, nesvetleč premaz, ki se ponekod lušči. Proizvodnja C 3 se časovno že povsem prekriva s proizvodnjo D afriške sigilate; sega v 4. st., prav z naštetimi oblikami širokih krožnikov pa vse do prvih desetletij 5. st.48 Tako nas ne čudi, da se nekatere oblike krožnikov in skled pojavljajo v proizvodnjah C in D, npr. krožnik oblike Hayes 53 B (/. 2: 1), ki je pozna oblika krožnikov Hayes 50 B in je datiran v čas od 1. 370 do 430.49 Skleda s kljunasto izvihanim ustjem in kaneluro na njem (t. 2: 2) je povsem sorodna obliki Hayes 57, vendar jo zaradi oblike ustja smemo uvrščati k obliki Ostia IV, fig. 3, četudi je njen premer z 22 cm premajhen za tako klasifikacijo.50 Posoda je postavljena v čas od I. 390 do začetka 5. st. in je znanilka priljubljenih skled oblike Hayes 58 in njej podobnih.
PROIZVODNJA E
Čeprav je proizvodnja E časovno vezana predvsem na 4. in 5. st., pa smemo njene začetke postaviti v konec 3. st., ko se pojavi z oblikami, tipičnimi za posodje proizvodenj C 1 in C 2, kot je npr. široki pladenj oblike Hayes 49 (t. 2: 3), datiran v čas od I. 230/40 do 3(X).51 Ta odlomek pladnja je izdelan na način, ki že kaže značilnosti zgodnje proizvodnje E, ki jo imenujejo tudi proizvodnja C/E.
Hayes je proizvodnjo E individualiziral in jo datiral od srede 4. do srede 5. st. Zanjo je značilna dobro prečiščena, rjavkastooranžna glina, malce zrnata, z majhnimi vključki apnenca, s premazom enake barve. Posodje ima pogosto na dnu sled travnih bilk, kar verjetno pomeni, da so še mokrega sušili na travi. Proizvodnjo E predstavljajo v prvi vrsti nekatere oblike krožnikov, skodele večjih razsežnosti in pladnji, ki so tvorili servis. Proizvodni centri so bili verjetno v južni Tuniziji.
PROIZVODNJA I)
Po kratkotrajni krizi konec 3. st. se je v predelih severne Tunizije, posebej okoli Kartagine, spet močno povečala proizvodnja afriške sigilate. Carandinijevo
tezo o njeni tesni povezanosti z agrarnim razcvetom dežele in o tovorih tekočih prehrambenih izdelkov na sredozemska tržišča, ki so jih spremljali tovori afriške sigilate, potrjuje tudi v tem času silno povečana istočasna proizvodnja nove serije amfor, dokazana z izkopavanji v Afriki in v Sredozemlju. Italijani imenujejo te amfore i contention cilindrici di tarda eta imperiale. Predlagam, da jih v slovenščini poimenujemo pozno-rimske cilindrične amfore.
Posodje proizvodnje D so izdelovali z delno uporabo matric (kalupov) in okraševali z žigosanjem. Keramika proizvodnje D 1 je izdelana iz dobro prečiščene, svetlooranžne gline, medlega premaza, ki je le redko bleščeč, proizvodnja D 2 pa še popolnoma spominja na A/D in ima zatorej svetleč, gost premaz, ki se rad lušči, in j>robozrnato glino, ki se zdi v prelomu bolj porozna.M
Proti koncu 4. st. se pojavi mnogo verzij proizvodnje D boljše in slabše kvalitete, omeniti pa velja, da je afriška sigilata iz vandalskega obdobja rjavkastega odtenka.
Priljubljena oblika v 4. st. je bila prav gotovo skleda oblike Hayes 58 B. Zaradi neznatnosti odlomkov pogosto ne moremo natančneje določiti oblike. Odlomek (t. 2: 4) sodi po obliki ustja med zgodnejše, sorodne obliki Hayes 58 B. št. 9, ki sega z začetki še v 3. st. in se pojavlja vse do 1. 375.55 Odlomka (kat. št. 35 in 38) skled oblike Hayes 58 B, št. 11 pa sta časovno opredeljena v tretjo četrtino 4. st.56
Posebej pogoste so sklede oblik Hayes 61 A in B. ponavadi okrašene v stilu A (i, ii, iii), ki se pojavljajo v zgodnejši in poznejši obliki. Oblika A je datirana v čas od 1. 325 do 400/420, B pa v čas od I. 380 do 450.56a Odlomek sklede (t. 2: 5) je zgodnejši primerek. Svetla, dobro prečiščena glina z medlim premazom je namreč značilna za proizvodnjo D 1.
Povsem običajne oblike proizvodnje D 1 so tudi krožniki z izvihanim ustjem oblik Hayes 59 A, B in njim sorodni (t. 2: 6,7).57 Posodje je izdelano iz prečiščene, oranžno žgane gline, prekrito s finim premazom enake barve, ki sega do podustja na zunanji strani posode. Posoda je okrašena na zunanji strani z vrsto podolgovatih vrezov, podobnih vrbovim listom.58
Ena redkejših oblik krožnikov je oblika Atlante XXXVI, 1 (/. 2: 8), ki se pojavlja v proizvodnji D 1. Krožnik je bil najden na Agori v Atenah z najdbami iz časa okoli I. 350, v Kartagini pa v plasti iz druge polovice 4. st.5''
Srečamo tudi za ta čas povsem običajne krožnike oblike Hayes 60 (kat. št. 47), ki jih datiramo v drugo polovico 4. st., v Kartagini pa je bil najden v plasti, datirani od I. 360 do I. 440™
Med serijo krožnikov, ki so sestavljali pogrinjek mize poznega 4. in 5. st., je tudi dokaj pogosta oblika krožnika Hayes 67. Odlomek na t. 2: 9 sodi k obliki Hayes 67, št. 6, in je datiran v čas od 1. 360 do 470.61 Pojavlja se v proizvodnji D 1. Odlomek na t. 2: 10 sodi k obliki Hayes 75, datirani v čas med I. 420 do 450.62
Med najmlajše kose afriškega sigilatnega posodja v Emoni prištevamo tri odlomke skled, ki jih Italijani
imenujejo vaso a listello (ustrezen slovenski izraz bi lahko bil sklede z ovratnikom);63 okvirno jih uvrščamo k obliki Hayes 91. Natančneje smemo skledo na t. 2: 11 opredeliti kot obliko Atlante XLVIII, 14, in jo postaviti v 4. in 5. st., odlomka sklede (kat. št. 53 in 54) pa k obliki Hayes 91 C, ki jo po novem datira Hayes v 6. st. ali, natančneje, med 530 in 600.64 To pa je že čas, ki ga Emona dočaka delno porušena in drsijo v klepsidri njene življenjske dobe zadnja zrna peska.6"1
Med odlomki afriške sigilate, najdenimi na tleh antične Emone, zaslužijo posebno pozornost okrašeni, saj je afriško sigilatno lončarstvo doseglo vrh prav v svojstvenem naturalističnem stilu okraševanja tovrstne keramike. Med najbolj zanimiva spadata vsekakor odlomka s plastičnim ornamentom levinje in košarice s sadjem. Prvi odlomek sem obdelala že glede na obliko posode. Drugi (t. 2: 14; si. 1: 4) sodi v proizvodnjo A 1-2, saj je posoda finega, polbleščečega premaza, reliefni ornament košarice s sadjem pa je bil, tako kot prvi, najprej narejen v kalupu, nato še svež prilepljen ob notranjo steno skodelice, ki ji zaradi neznatnosti odlomka ne moremo več določiti oblike. Motiv take košarice srečamo na najdišču Tamuda iz Maroka in je znan v več variantah.66 Pojavlja se na skodelicah Pallares 6, Ostia I, fig. 85 in Lamboglia 6 proizvodenj A 1 in A 1-2.67 Pojavi se še na nekaterih drugih oblikah, vendar v proizvodnji C 3. Z veliko mero verjetnosti smemo pripisati odlomek skodelici oblike Pallares 6, ki jo od oblik Lamboglia 6 in Hayes 35 loči prav način ornamentacije z aplikacijami.68 Tako smemo odlomek datirati v 2. polovico 2. st.
Vzorec afriške sigilate na emonskih najdiščih je torej povsem podoben sredozemskemu. Procentualno je zastopanega največ posodja proizvodenj C in D, vendar slednjemu, ki sega s svojimi poznimi oblikami celo v 7. st., zaenkrat ne moremo slediti dlje kot do srede ali v drugo polovico 6. st.6''
S tem zaključujem svoj prispevek k poznavanju finega namiznega posodja afriške sigilate v antični Emoni, ki nam je v pozni antiki posebej dragocen, časovno zelo občutljiv pripomoček.
KATALOG
Seznam inventarnih oznak Mestnega muzeja v Ljubljani:
F + inv. št. - najdba s predela Feranta,
J + inv. št. - najdba s predela Jakopičevega vrta,
M + inv. št. - najdba s predela Majde Vrhovnik,
Š + inv. št. - najdba s predela Sumija,
V	+ inv. št. - najdba s predela Vegove ulice.
inv. št. - druge najdbe.
Najdbe s predela Vegove in Emonske ulice še niso v celoti inventariziranc.
R + inv. št. - predmeti iz Narodnega muzeja v Ljubljani.
V	obeh muzejih poteka postopek poenotenja inventarizira-nja predmetov.
Barve gline in premaza sem določala s pomočjo priročnika Munsell, Soil color charts, Baltimore 1988.
I'roi/.vudnju A
1. Odlomek ostenja z odebeljenim ustjem in stopničasto narcbrcnim dnom kožice Hayes 23 B iz oranžno žgane gline, oranžnorjavkastega, zrnatega, nebleščečega premaza. Velikost 8.6 x 6,7 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/6, siv rob pod ustjem 5 YR 4/1. Inv. št. J 1801.
2.	Odlomek ostenja z odebeljenim ustjem in prehodom v stopničasto narebreno dno kožice Hayes 23 B iz oranžno žgane, porozne gline, nebleščečega zrnatega premaza na vsej ohranjeni površini in sivočrnega pasu na zunanjem, zgornjem predelu ustja. Velikost 6,5 x 6 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 20. T. 1: 1.
3.	Odlomek narebrenega dna kožice Hayes 23 A iz oranžno žgane gline, zrnatega polbleščečega premaza. Velikost 3x2 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/8. Emonska ulica, neinventarizirano. SI. 1: 1.
4.	Odlomek ostenja in prstanastega dna kroglaste skodelice neugotovljene oblike iz oranžno žgane gline, finega polbleščečega premaza enake barve po vsej ohranjeni površini, ki se zrnato lušči, proizvodnje A 1-2. Velikost 3,5 x 5,3 cm. Glina 2,5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. M 2077. T. 1: 2.
Plesničar-Gec 1983, 112, t. 15: 12.
5.	Odlomek ostenja in prehoda v ustje skodelice neugotovljene oblike iz oranžno žgane, prečiščene gline, finega, nebleščečega premaza po vsej ohranjeni površini, proizvodnje A 2. Velikost 4,8 x 5 cm. Glina in premaz 2.5 YR 6/8. Emonska ulica, neinventarizirano.
6.	Odlomek ostenja in dna z nizko nogico trapezastega preseka, ki pripada skodelici neugotovljene oblike iz svetloo-ranžne gline in premaza enake barve, ki se zrnato lušči, proizvodnje A 1-2. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Emonska ulica, neinventarizirano.
7.	Odlomek ostenja in dna z nizko nogico trapezastega preseka, ki pripada skodelici neugotovljene oblike iz svetloo-ranžno žgane gline in zrnatega, nebleščečega premaza enake barve, proizvodnje A 2. Velikost 4 x 3,4 cm. Glina in premaz
2.5	YR 6/8. Inv. št. 1503.
8.	Dva odlomka ostenja z ustjem skodele Hayes 9 A iz oranžno žgane gline in polbleščečega, zrnatega premaza enake barve na vsej ohranjeni površini. Velikost 4,5 x 2,5 in 3 x 3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 5733. T. 1: 3; si 1: 2.
9.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 27 iz oranžno žgane gline in zrnatega, polbleščečega premaza enake barve. Velikost 6 x 3.5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 1080. T. 1: 4.
Proizvodnja A/I)
K). Odlomek ostenja in dna z zakrnelo nogo sklede oblike Hayes 18 iz oranžnordeče žgane, prečiščene gline in bleščečega gostega premaza po vsej ohranjeni površini. Velikost 10 x 9 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 4/8. Inv. št. F 2008.
11.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika Hayes 31 iz oranžno žgane gline, gostega premaza po vsej površini. Velikost 5 x
3.6	cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 4/8. Inv. št. M 2274.
12.	Več odlomkov dna z zakrnelo nogo in ostenja z ustjem krožnika Hayes 31 iz oranžno žgane gline, bleščečega gostega premaza po vsej površini posode. Velikost največjega odlomka 10,5 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 4/8. Inv. št. F 2005. T. 1: 5.
13.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 32 iz oranžno žgane gline in bleščečega premaza. Velikost 3,5 x 6 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. 690. T. 1:6.
14.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 32 iz oranžno žgane gline in s premazom enake barve. Velikost 4 x 3 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR4/6. Inv. št. F 2016.
Proizvodnja A/C
15.	Osem odlomkov dna in ostenja širokega krožnika z zakrnelo nogo oblike Lamboglia 40 z bleščečim temnooran-žnim, lisastim premazom po vsej zunanjosti in notranjosti. Velikost največjega odlomka 7,5 x 7 cm. Glina in premaz 2.5 YR 5/8. Inv. št. F 2007. T. 1: 1.
Proizvodnja C
16.	Odlomek ostenja in ustja skodelice oblike Lamboglia 35 iz svetlooranžno žgane, fino prečiščene gline z enakim bleščečim premazom, proizvodnje C I. Velikost 6,3 x 3 cm. Glina 2,5 YR 6/6. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 1355. T. 1: 8.
17.	Odlomek širokega, ravnega ustja skodelice oblike Hayes 44 z odebeljenim, navzdol zavihanim robom in apliciranim
ornamentom levinje, izdelanim v kalupu, iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, ki se lušči. Velikost 6x2 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 99. T. 1: 9; si 1: 3.
18.	Odlomek izvihanega ustja krožnika Lamboglia 42 iz svetlooranžno žgane, fino prečiščene gline in nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Na ustju je okras, izveden s koleščkom. Velikost 4 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. J 666. T. 1: 10.
19.	Odlomek izvihanega ustja krožnika oblike Lamboglia 42 iz svetlooranžno žgane, prečiščene gline, bleščečega premaza enake barve, proizvodnje C 1. Na ustju je okras, narejen s koleščkom. Velikost 5x3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 2226. T. 1: 11.
20.	Odlomek izvihanega ustja krožnika Hayes 46 iz oranžno žgane gline in nebleščečega premaza enake barve, s kaneluro tik ob robu ustja, proizvodnje C 3. Velikost 3 x 3,6 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 218. T. 1: 12.
21.	Odlomek dna posode neugotovljene oblike iz fino prečiščene, svetlooranžno žgane gline, bleščečega premaza na notranji strani odlomka, proizvodnje C 1. Velikost 6 x 2,6 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. 1780.
22.	Odlomki ostenja. ustja in dna z zakrnelo nogo krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz oranžno žgane, prečiščene gline, nebleščečega, rdečeoranžnega premaza. Glina 2,5 YR 5/8. Inv. št. R 15203. T. 1: 13.
23.	Odlomki ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A iz fino prečiščene, oranžno žgane gline, finega, polbleščečega premaza, proizvodnje C 2. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. Š 17. T. 1: 14.
24.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz fino prečiščene, oranžne gline in enakega, polbleščečega premaza, proizvodnje C 2. Velikost 3,5 x 6 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 5/8. Inv. št. M 2350.
25.	Štirje odlomki ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz fino prečiščene, oranžno žgane gline, polbleščečega premaza enake barve. Velikost največjega 4 x
3.4	cm. Glina 2.5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 2404.
26.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 A ali njej sorodne iz oranžno žgane gline in nebleščečega premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 4 x 3,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 277.
27.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane, prečiščene gline, nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Velikost 4 x 5,5 cm. Glina
2.5	YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 131. T. 1: 15.
Plesničar-Gec 1983. 125, t. 37: 7.
28.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 3 x 4,5 cm. Glina 2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 1502.
29.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 50 B ali njej sorodne iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 3.5 x 1,6 cm. Glina 2,5 YR 6/6, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 2064.
Plesničar-Gec 1983, 112. t. 15: 9.
30.	Odlomek ravnega dna in ostenja posode neugotovljene oblike iz oranžno žgane gline, ncsvetlečcga premaza enake barve, proizvodnje C 3. Velikost 6 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 132.
Plesničar-Gec 1983. 125. t. 37: 9.
31.	Odlomek ostenja z ustjem konične skodele ali krožnika oblike Hayes 53 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, ki sega do zunanjega roba ustja, proizvodnje C 3. Velikost 6.3 x 5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 152. T. 2: I.
Plesničar-Gec 1983, 113, t. 18: 4.
32.	Odlomek ostenja z ustjem skodele oblike I layes 53 B iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje C 3, z dvema kanclurama pod notranjim robom ustja. Premaz sega do zunanjega roba ustja. Velikost 3x4 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 1028.
33.	Odlomek ostenja z izvihanini ustjem sklede oblike Ostia IV, lig. 3 / Hayes 57 iz oranžno žgane gline, nebleščečega premaza, proizvodnje C 3. Na ustju ima kaneluro. Velikost 4.5 x 8.5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 2408. T. 2: 2.
Proizvodnja C/E
34. Odlomek dna z zakrnelo nogo in ostenja z ustjem pladnja oblike Hayes 49 iz rjavordeče gline in premaza enake barve, ki prekriva vso površino ohranjenega odlomka, proizvodnje C/E. Velikost 4.5 x 4 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 5/6. Inv. št. 2462. T. 2: 3.
Proizvodnja D
35.	Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, ki sega do zunanjega roba posode. Velikost 5,5 x 5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 21.
36.	Odlomek rahlo vbočenega dna. ostenja in ustja sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline. Velikost 10,3 x 8 cm. Glina in premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 15. T. 2: 4.
37.	Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve. Velikost 4,3 x 9 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 22.
38.	Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 58 B iz oranžno žgane gline in premaza enake barve. Velikost 8x5 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. Š 23.
39.	Dva odlomka ostenja z ustjem in dna z žigosanim ornamentom štirih koncentričnih krogov v pravokotniku sklede oblike Hayes 61 A iz svetlooranžno žgane gline, medlega premaza, ki se lušči, proizvodnje D 1. Velikost 7,5 x 10 in 9 x 4,5 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. M 1171 in M 1010.
Plesničar-Gec 1983. 113, t. 19: 6.
40.	Odlomek ostenja in ustja sklede oblike Hayes 61 B iz oranžno žgane gline, polbleščečega premaza, proizvodnje D 2. Velikost 4,2 x 7 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Neinvcntarizirano. Emonska ulica.
41.	Odlomek ostenja z ustjem sklede oblike Hayes 61 A iz oranžno žgane, prečiščene gline enakega, medlega premaza v notranjosti posode, proizvodnje D 1. Velikost 7x5 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. R 10814. T. 2: 5.
42.	Odlomek ustja in ostenja krožnika oblike Hayes 59 A s pasom vrezanih navpičnih ornamentov v obliki vrbovih listov, iz svetlooranžno žgane gline in z enakim premazom, proizvodnje D 1. Velikost 5x8 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 6/6. Inv. št. 2123. T. 2: 6.
43.	Odlomek ostenja z izvihanim ustjem krožnika oblike Hayes 59 A iz oranžno žgane gline, enakega, zrnato odlušče-nega premaza, proizvodnje D 1. Velikost 3,5 x 8 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 6/6. Inv. št. R 10283. T. 2: 1.
44.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 59 B iz oranžno žgane gline in medlega premaza enake barve. Velikost 3,2 x 4 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. Š 505.
45.	Odlomek ostenja z delom ustja krožnika oblike Hayes 59 iz oranžno žgane gline in premaza enake barve, proizvodnje D 1. Velikost 4,7 x 3,8 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 1011.
46.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika z dvema kanelurama na notranjosti ustja oblike Atlante XXXVI, 1 iz oranžno žgane gline, premaza enake barve, proizvodnje D 1. Velikost 4x6 cm. Glina in premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. R 15203. T. 2: 8.
47.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 60 iz oranžno žgane gline in s premazom enake barve. Velikost 3,0 x 4,2 cm. Glina in premaz 2,5 YR 4/6. Neinventarizirano, predel Šumi.
48.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 67, št. 6 iz oranžno žgane gline in z bleščečim premazom enake barve, proizvodnje D 2. Velikost 3.2 cm x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 10 R 5/8. Inv. št. V 45.
49.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 67, št. 6 iz oranžno žgane gline in bleščečega premaza enake barve, proizvodnje D 2. Velikost 3,6 x 11 cm. Glina 2,5 YR 5/8, premaz 10 R 5/8. Inv. št. V 60. T. 2: 9.
50.	Odlomek ostenja z ustjem krožnika oblike Hayes 76 ali tej sorodne iz oranžno žgane gline in s premazom enake bane. proizvodnje D 1. Velikost 3x7 cm. Glina in premaz 2.5 YR 6/8. Inv. št J 1004.
51.	Odlomek ustja krožnika oblike Hayes 75 iz oranžno žgane gline in redkega, nesvetlečega premaza enake barve, pozne C ali D proizvodnje. Velikost 3 x 2,3 cm. Glina in premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. R 10283. T. 2: 10.
52.	Odlomek ostenja z ustjem sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 (natančneje Atlante XLVIII, 14) iz oranžno žgane gline, polbleščečega premaza. Velikost 15 x 8 cm. Glina 2,5 YR 5/8. premaz 2,5 YR 6/8. Inv. št. R 14476. T. 2: 11.
53.	Odlomek ostenja z ustjem sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 C iz oranžne gline s polbleščečim premazom. V notranjosti sled okrasa, izvedenega s koleščkom. Velikost 5,3 x 6 cm. Glina 2.5 YR 5/8, premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. M 84.
Plesničar-Gec 1983, 112, t. 15: 8.
54.	Odlomek ostenja sklede z ovratnikom oblike Hayes 91 C iz oranžno žgane gline s premazom enake barve. Velikost 6 x 2.5 cm. Glina 2,5 YR 6/8, premaz 2,5 YR 5/8. Inv. št. 938.
55.	Odlomek ravnega dna iz oranžno žgane gline z ncsvetle-čim premazom na notranji površini, okrašenega s koncentričnimi kanelurami in vmes ležečimi žigosanimi motivi smrekove vejice v obliki zvezde in krožcev. Velikost 6,5 x 5,5 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/6. Neinventarizirano, Emonska cesta. T. 2: 12.
56.	Dva odlomka ravnega dna. po vsej verjetnosti pripadajočega skledi oblike Hayes 61 A. z žigosanim ornamentom kanelure in koncentričnih krožcev, stila A (i). Vse značilnosti enake navedenim pri kat. št. 41. Velikost 3,5 x 8,5 in 7 x 6 cm. Inv. št. R 10559 in R 10814. T. 2: 13.
57.	Odlomek ostenja polkroglaste skodelice oblike Pallares 6 iz svetlooranžne, fino čiščene gline s polbleščečim premazom enake barve in z apliciranim reliefnim ornamentom košarice s sadjem. Velikost 7x5 cm. Glina 2.5 YR 6/8. premaz podoben. Inv. št. 875. T. 2: 14; si. I: 4.
58.	Odlomek ravnega dna iz oranžno žgane gline z nesvctlc-čim premazom na notranji površini, okrašenega s koncentričnimi kanelurami in vmes ležečimi žigosanimi motivi smrekove vejice. Velikost 10.5 x 5,5 cm. Glina 2,5 YR 6/8. premaz 2,5 YR 5/6. Inv. št. 5661. T. 2: 15.
ATLANTE, Atlante delle forme ceramiche I. Ccramica fine romana nel bacino mcditerraneo (medio e tardo impero). - Enciclopcdia dcll'artc antica classica e orientale. supplement. Roma 1981.
FULFORD, M. G. in D. P. S. PEACOCK 1984, The Avenue (hi President Hahih Bourguiba, Salammho: the pottery and other ceramic objects from the site. - Excavations at Carthage: the British Mission, vol. 1, 2. Sheffield.
HAYES, J. W. 1972. l.ate Roman Pottery. - London.
HAYES. .1. W. 1980, Supplement to Late Roman Pottery. -London.
KEAY, S. .1. 1984. Late Roman Amphorae in the Western Mediterranean, A typology and economic study: the Catalan evidence. - BAR Int. Scr. 196, Oxford.
LAMBOGLIA. N. 1950, Gli scavi di Albintimilium e la cronologia detla ceramica romana I. - Bordighcra.
LAMBOGLIA. N. 1958, Nuove osservazioni sulla "terra sigillata chiara" (Tipi A e B). - Riv. St. Lig. 24. 257-330. Bordighcra.
LAMBOGLIA. N. 1963. Nuove osservazioni sulla "terra
sigillata chiara" 2. - Riv. St. Lig. 29, 145-212, Bordighcra. MANACORDA. D. 1977. Anfore. - V: Ostia IV. Studi
Miscellanei 23. Roma. MICHIGAN l-IV. - J. H. Humphrey (ed.), Excavations at Carthage 1975, 1976, 1977, conducted by the University of Michigan, vol. 1-4. 1976-1978. OSTIA 1-1 V. - Studi Miscellanei 13, 1968; 16. 1970; 21, 1973;
23. 1977. Roma. PANELLA. C. 1973, Anfore. - V: Ostia 111. Studi Miscellanei 21, Roma.
PLESNIČAR-GEC, L. 1983, StarokrSčanski center v Emoni. - Kat. in monogr. 21, Ljubljana.
RILEY, J. A. 1981, The Pottery from the cisterns 1977.1. 1977.2 and 1977.3. - V: Excavations at Carthage /977, conducted by die University of Michigan, vol. 6, 85-124, Ann Arbor.
RILEY. J. A. 1985. The Coarse Pottery from Berenice. - V: Excavations at Sidi Khrebish, Benghazi (Berenice) 2. Suppl. to Lib. Ant. 5/2, 91-467, Tripoli.
SALOMONSON. J. W. 1968, Etude sur la ceramique romaine d'Afrique sigillee claire et la ceramiquc commune de Hen-chir el Ouiba (Raqqada). - Bull. Ant. Bescli. 43, 80 ss.
SALOMONSON. J. W. 1969. Spatromische rote Tonware mit Rclicfverzierung aus nordafrikanischen Werkstatten. - Bull. Ant. Besch. 44, 4 ss.
SCHURING, J. M. 1988, Terra Sigillata Afričana from the San Sisto Vecchio in Rome. - Bull. Ant. Besch. 63, 1-68.
TORTORELLA. S. 1987, La ceramica africana: un riesame della problematica. - V: Ceramiques Hellenistiques et Ro-maines 2, Centre de Recherches d'histoire ancienne 70, 279-327, Paris.
WAAGE, F. O. 1933, The American Excavations in the Athenian Agora. The Roman and Byzantine Pottery. -
Hesperia 2, 279 ss.
WAAGE, F. O. 1948. Hellenistic and Roman Tableware of North Syria. - Antioch on-the-Orontes 4/1, 1 ss.
1	Predlagam, da v slovenskem jeziku uporabljamo izraz afriška sigilata. Enako poimenujejo tovrstno keramiko Italijani. ki so tako nadomestili nekdanji izraz terra sigillata chiara. katerega je uvedel Nino Lamboglia v pionirskih študijah (gl. op. 2). Drugi, še tehtnejši razlog za tako poimenovanje je dejstvo, da je izraz sigillata africana mnogo bolj primeren za slovenjenje, kot npr. že skoraj dve desetletji ustaljen angleški termin African Red Slip Ware, ki je sicer izredno natančen, saj so v poimenovanju zajete vse temeljne značilnosti tovrstne keramike, vendar bi zaradi narave slovenskega jezika prišel bistveni del poimenovanja šele na tretje mesto in bi tako sicer natančno poimenovanje v prevodu izgubilo pravo jasnost. Prav tako bi nas prevod angleškega termina s svojo dolžino prisilil v uporabo kratic (angleška literatura običajno uporablja kratico ARSW). ki bi se razumljivo razlikovale od angleških, kar bi lahko pri delu vnašalo zmedo. Iz vseh teh razlogov predlagam torej poimenovanje afriška sigilata. pri katerem lahko slovenimo oba dela termina, obenem pa natanko opredelimo tovrstno keramiko, njen geografski izvor ter njene bistvene lastnosti. Okrajšava tega poimenovanja zaradi kratko-sti ne bi bila nujna.
2	Lamboglia 1958; isti 1963.
3	Hayes 1972, 13.
I	Premaz je primeren izraz za slovenjenje angleškega termina slip, medtem ko je italijanski termin la vernice neprimeren in ga ne smemo uporabljati preprosto prevedenega kot glazura, ker gre pri sigilatnih keramikah za prave premaze in ne za glazuro, ki je posledica posebnega postopka žganja gline. Italijani tega termina niso spreminjali, ker je postal že tradicionalen in se je pri spremembi bati zmede. N. Cuomo di Caprio. La ceramica in archeologia (Roma 1985 ) 96 in 100.
5	A. Carandini. v: Atlante, 11 in Tortorella 1987. 279.
6	Waagč 1948.
7	Lamboglia 1950.
* Salomonson 1968 in 1969.
" Ostia l-IV.
111 Hayes 1972; isti 1980.
'I Riley 1981; Michigan l-lV.
12 D. Sorcn, The Roman Pottery from Utica, Call. et. anc. 8, 1978, 111-112; za Mactar glej Recherches archčologiques franco-tunisiennes Mactar 1, La maison de Včnus (Roma 1977); za Kartagino Michigan l-IV; za Španijo J. Aquilud Abadfas, Las ceramicas africanas de la ciudad romana de Buetulo (H is pa nia Tarraconensis), BAR Int. Ser. 337 (1987).
II	D. Whitehouse idr.. The Schola Praeconum I, The coins, pottery, lamps and fauna, I'ap. Brit. Sell. Rome 50, 1982, 53 ss; poglavje o afriški sigilati od 61-75. - P. M. Kenrick, v:
Excavations at Sidi Khrebish, Benghazi 3. Suppl. to Lib. Ant. 5/3 (1985). - F. Villedieu, Tunis Libisonis. BAR Int. Ser. 224 (1984) poglavje od 109-139. - Tortorella 1987. - Schuring
1988. z izčrpnimi analizami gradiva.
14 Fulford, Peacock 1984, 48-115.
Is I Čremošnik. Keramika iz rimskog nalazišta Mogorjela, Glas. Zem. muz. 1, 1952, 241-271. - Ista, Rimska vila u Višičima. Glas. Zem. muz. 20, 1965, 147-221. - Ista, Nalaz tcrre sigillate chiarc iz Višiča (Čapljina), Glas. Zem. muz. 17, 1962. 115-140. - Ista, Fundc von Sigillaten mediterraner Toplcreien in Bosnien und der Hercegovina. Arch. lug. 7, 1966, 41-51. - Ista. Rimsko naselje na Paniku kod Bileča, Glas. Zem. muz. 29, 1974, 41-138. - Ista. Rimski častnim kod
Doboja, Glas. Zem. muz. 39, 1984. 23-71. Naša najboljša poznavalka afriške sigilate je v tej zadnji publikaciji tovrstno keramiko poimenovala severnoafriška sigilata, kar govori v prid mojemu predlogu o poimenovanju (gl. op. 1).
16 J. Korošec, Arheološke ostaline v Predjami, Razpr. 1. razr. SAZU 4/1 (1956) 42. t. 15: 5; 16: 4,5. - M. Urleb, Križna gora. Kat. in monogr. 11 (Ljubljana 1974) 70, t. 42: 9. - P. Korošec, J. Korošec ml.. Arheološke raziskave na Svetih Gorah ob Sotli v letu 1974. Arh. vest. 29. 1978. 445. - M. Guštin. Antične najdbe iz Posavja. Poročilo o izkopavanjih v letih 1974-1982, Arh. vest. 36, 1985, 158, si. 4: 11. -D. Svoljšak, Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966, Arli. vest. 36, 1985, 208 s. t. 4: 55,56. - I. Curk pravi tovrstni keramiki z najdišča Majda Vrhovnik sigillata z afriško fakturo, v: Plesničar-Gec 1983, 66. - R. Cunja, v: Koper med Rimom in Benetkami. Izkopavanje na vrtu kapucinskega samostana (Ljubljana 1989) 27. št. 19 in 43, si. 19. kjer je opis imitacije terre sigillate chiare.
1 M. Mackensen. Meditcrranc Sigillata, v: Invillino-lbligo in Friaul 1. Miinch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 33 (1987) 229-241. Na tem najdišču so prisotne oblike, ki segajo v začetke 7. st.
1K Hayes 1972, 323.
19	Hayes 1980, lix.
20	M. Urleb. Arli. vest. 19, 1968, 478, 481, t. 1: 4 in Tinje pri Žusmu (osebna informacija Slavka Ciglcncčkcga).
21	Ad Pirum, Spatromische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Miinch. Bcitr. z. Vor- u. Friihgcsch. 31 (1981). Študijo hrušiške afriške sigilate iz gradiva slovenskega dela izkopavanj na utrdbi sem predstavila na 14. mednarodnem kongresu RCRF v Pavii. Tudi tu sta, kot v Emoni, močno zastopani proizvodnji C in zgodnja D. pogosta pa je tudi proizvodnja A/D. Med običajnimi oblikami sta v ospredju skodelici oblike Hayes 78 / Lamboglia 35, proizvodnje D 2, ne posebno fine gline in zrnatega premaza. Oblika je datirana v 5. st., v Kartagini pa je bila najdena z gradivom iz obdobja med leti 360 in 440. Najdba na Hrušici to datacijo potrjuje. Srečamo tudi obliki Hayes 31 in Hayes 32. enkrat samkrat obliko Hayes 27 / Lamboglia 9 a, široke krožnike oblike Hayes 50 A in B ter njim sorodne sklede oblik Hayes 61 A, Hayes 59 / Lamboglia 51, Hayes 58 B. Hayes 32/58 in Hayes 67 / Waagč 1948, I. 9, 870. Srečamo tudi skledo, sorodno obliki Hayes 61 / Waagč 1948. t. 9, 831, in obliko Hayes 67. Med ornamen-tiranim posodjem srečamo odlomek skodelice neugotovljene oblike z apliciranim ornamentom v obliki ribe. Med kuhinjskim posodjem se pojavljajo kožica oblike Hayes 23 B. pokrov / skleda oblike Ostia I. fig. 233 in pokrov / skleda oblike Ostia IV. fig. 60, pokrov, ki jc soroden obliki Ostia 111, fig. 170, in odlomek ustja , ki ga moremo prišteti k obliki Hayes 184 / Ostia I. fig. 55. Dva odlomka krožnika oblike Waagč 1948, t. 9, 870 imata rumenkast prelom in premaz, ki je podoben premazu proizvodnje D. Hayes trdi, da je slabo žgan afriški izdelek, italijanski kolegi pa, da gre za italsko imitacijo. V. Perko, La ceramica tardoantica di Ad Pirum, v pripravi za tisk.
Zahvaljujem se dr. Ljudmili Plesničar Gee in Sonji Petru, ki sta mi omogočili obdelavo emonskega gradiva.
23 Atlante, 19.
1 Zanimivo je, da je uvoz afriškega kuhinjskega posodja v Sredozemlje zgodnejši od uvoza finega namiznega posodja. S.
Tortorella, Ccramica di produzionc africana c rinvcnimenti archeologici sottomarini della media e tarda eta impcriale; analisi dei dati e dei contributi reciproci, Mel. Ec. frang. Rome 93, 1981, 355-380. - Atlante, 217.
2:1 Atlante, 19.
26	Hayes 1972, 35. - Atlante, 27.
27	Hayes 1972, 49. - Atlante. 54.
28	Atlante, 54 in 56.
29	Atlante, 53. - Tortorella 1987, 284.
30	Tortorella 1987, 283.
31	Schuring 1988, 2; na str. 49 najdemo kemične in petrograf-ske analize afriškega sigilatnega posodja. ki jih je opravil H. Karst.
32	Za mikroskopske analize gline glej Ostia 1, 38, 39.
33	Hayes 1972, 43.
34	Atlante, 53.
35	Atlante, 65. Prof. Hayes, ki si je fragmente ogledal med obiskom v Ljubljani, se strinja z opredelitvijo k proizvodnji A/C. Glede te proizvodnje glej tudi Tortorella 1987, 292.
36	A. Carandini, C. Panella, v: The Roman West in the Third Century 2, BAR Int. Ser. 109 (1981) 487-503.
37	F. Zevi, A. Tchernia. Amphores de Byzacene au bas-em-pire, Opus 2/1, 1983, 173-214. - C. Panella, Le anfore tardoantiche: centri di produzione e mercati preferenziali, v: Le merei, gli insediamenti, Societa romana e impero tardoan-tico 3 (1986) 251-272. - C. Panella, Le anfore africane della prima, media e tarda eta imperiale, CEDAC Dossier 1, 1982, 171-196. - Keay 1984, 1, 110.
38	Waage 1933, 249. - Lamboglia 1950, 29.
39	Hayes 1972, 293.
40	Tovrstni uvoz keramike v Britanijo je obdelala J. Bird. African Red Slip Ware in Roman Britain, v: Roman Pottery Studies in Britain and Beyond, BAR Suppl. Ser. 30 (1977) 269-277. - Uvoz afriške sigilate v Španiji je zajet v delu J. Aquilue Abadi'as (op. 12). - Obširna študija 1. Dvoržak Schrunk o afriški sigilati v Dioklecijanovi palači v Splitu je izšla v publikaciji Diocletian's Palace, American-Yugoslav Joint Excavations 5 (Split 1989) 47 ss. Prispevek o afriški sigilati z istega najdišča je objavila ista avtorica v Vjes. Arli. muz. Zag. 22, 1989, 91-105. - Afriško sigilato v Dalmaciji in na severnem Hrvaškem sta obdelovala tudi Z. Brusič in R. Makjanič v doslej še neobjavljenih disertacijah. Obe hrani knjižnica Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani.
41	L. Anselmino, Le lucerne tardoantiche, produzionc e cronologia, v: Le merci, gli insediamenti, Socicta romana c impero tardoantico 3 (1986) 227-240. glej tudi C. Pavolini, La circolazione delle lucerne in terra sigillata africana, v istem zvezku, 241-250.
42	Atlante, 70, t. 30: 5.
43	Hayes 1972, 61; primerek z Dunaja, ki ga na t. Ila
objavlja Hayes, je najbližji emonskemu. Prvi ima premer 15, emonski pa okoli 14 cm.
44	Hayes 1972, 62. - Atlante, 70.
45	Atlante. 63.
46	Hayes 1972. 65.
47	Ib.
48	Tortorella 1987, 292.
49	Hayes 1972, 78. - Atlante, 67. - Tortorella 1987, 285. -Atlante, 87.
50	Hayes 1972, 91. - Atlante. 66.
51	Hayes 1972, 67.
52	Tortorella 1987, 289.
53	C. Panella. Le anfore tardoantiche (op. 37) 257. - Ostia
IV.	fig. 142-160. - Keay 1984, tip XXV, od A do Z. 184-212.
54	Atlante, 78.
55	Hayes 1972, 93. - Atlante, 81 s.
56	Atlante, 82.
56a Hayes 1972, 107. - Atlante, 83.
57	Hayes 1972, 96-100. - Atlante. 82.
58	Atlante, 83.
59	Atlante, 85.
60	Ib.
61	Atlante, 88.
62	Hayes 1972, 124.
63	J. Horvat. K velikostim rimskih posod, Arh. vest. 37, 1986, 250.
64	Hayes 1980, 505. - Tortorella 1987. 305, kjer objavlja seznam najdišč skodel oblike Hayes 91.
65	L. Plesničar-Gec, Emona v pozni antiki. Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 117. - Glej tudi L. Plesničar. I. Sivec, Emona at the Beginning of Great Migration Period, v: Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini (Novi Sad 1978) 59-64. - V. Perko. L. Plesničar Gee, Einfluss der Terra Sigillata Chiara auf die cinhcimischen Keramikformen in Emona, prispevek na XIII. mednarodnem kongresu RCRF v Plevnu 1988. v pripravi za tisk.
Atlante, 167, t. 81: 25. - J. W. Salomonson, Mosa'iques romaines de Tunisie, Exposition: Palais de beaux-Arts-Bruxel-les (Bruxelles 1964) št. 52.
67	Atlante, 167.
68	Atlante, motiv frutta in cesto, t. 81: 25.
69	Vzorca afriške sigilate v Akvileji in Emoni sta si podobna.
V.	Novak, Vascllame fine da mensa dallo scavo della basilica civile. Aquil. Nos. 51, 1980. 98. Sodelovala sem pri izkopavanjih na akvilejskem forumu I. 1988 in 1989 in pripravila tudi študijo izkopane afriške sigilate. ki bo izšla skupaj z drugim gradivom, obdelanim pod vodstvom Monike Verzar Bass z Arheološkega inštituta v Trstu. Dober pregled importov v pozni antiki ponuja Invillino. Obdelal jih je Mackcnscn (op. 17).
Terra sigillata africana ad Emona
Riassunto
Col termine terra sigillata africana č caratterizzata la ccramica conosciula anehe come terra sigillata chiara ossia African Red Slip Ware,1'3 che veniva fabbricata nelle varie zone del Nord Africa tra il 1 e il 7 sec. d. C. per il mercato locale cd estero. Per la sua laborazione veniva adoperata una terracotta specificamentc preparata,4 certc volte anehe dccorata. F. O. Waagč la denomind come Late Roman A e B cd era stato il primo ad attribuirlc 1'originc africana.6. Lamboglia la definl come terra sigillata chiara A.B.C e D, piu tardi attribuirono a B 1'originc narboncnsc.7.1. W. Salomonson diede 1'iniziativa per lo studio dci collegamenti tra vari prodotti africani. Nei quadcrni Ostia I-iV sono stati pubblicati nuovi studi approfon-diti di A. Carandini e collaboratori.9 Una vera svolta nella conoscenza della sigillata africana porto il manuale di .1. Hayes Late Roman Pottery."' Un progresso particolarc rapprcsentano
vaste pubblicazioni degli scavi a Cartagine. J. Hayes ha appunto individuato una nuova produzione che fu chiamata produzione E." Negli anni settanta ebbero luogo numerosi vasti scavi sui siti africani che hanno dimostrato anehe 1'csi-stenza della proto sigillata.'2
Dicci anni or sono č uscito 1'cnorme lavoro Atlante, frutto di collaborazionc tra numerosi specialisti italiani e stranieri, dove si č ccrcato di coordinate le different! nomenclature delle individual forme ccramiche. Le successive opere di rilievo si basano sui dati stratigrafici cd hanno riportato alcune rcttifichc alle datazioni prcccdenti.13, 14
Con la sigillata africana si e da noi dettagliamente occupata solo I. Črcmošnik.1^ tli solilo pero la sigillata aveva denomi-nazioni diffcrenti."' La sigillata č un sensibile indicatore tem-porale cd cconomico cio vale anehe per le tarde importazio-
ni,17, 18 quando ci sono reciproche influenze con la Late Roman C (Phocaean sigillata) che e presentc pure nci nostri siti.19' 20
In Slovenia il sito che ci ha dato la maggior quantita di sigillata africana e Hrušica,"1 la conosce Emona cd č nota anche agli altri siti.22
La sistemazione dei depositi in Mestni muzej mi concede una momentanea revisione, la quale pero dev'essere comple-tata con lo studio dclle anfore africanc cd oricntali.
PRODUZIONE A
L'importo piu antico della produzione A ad Emona e modesto, ma sicuramente provato con i frammenti identifica-bili con argilla e vernice caratteristiea,23'24 come forma Hayes 23 A (fig. I: 1) della prima meta del 2 sec., e forma Hayes 23 B (tav. 1: 1) della seconda meta del 2 sec. e gli inizi del 3. Della stessa eta datano i frammenti di varie tazze di forma precisamente non identificata di produzione A 1-2 e A 2 (tav. 1: 2).
Abbiamo due frammenti della coppa Hayes 9 A (tav. 1: 3; fig. 1: 2) con la vernice caratteristica per la produzione A 1-2 datata nclla seconda meta del 2 sec.2 •26
Scodella forma Hayes 27 (tav. L 4) appare poco dopo la meta del 2 sec. e la troviamo ancora nel 3 sec. Ci mostra le stesse carattcristichc dell'argilla come il frammento di forma Hayes 9 A. per questo li colloco nello stesso lasso di tempo."
PRODUZIONE A/D
1 due frammenti dclle scodcllc forma Hayes 31 e 32 (tav. 1: 5,6) con il piede ad anello atrofizzato della prima meta del 3 sec. con vernice spessa e brillantc.28 sono caratteristici per produzione A/D.2
Appartiene alio stesso tempo il frammento della scodella forma Hayes 18 della stessa produzione (Catalogo n. 10).33,34
PRODUZIONE A/C
Troviamo pure frammenti della scodella Lamboglia 40 bis (tav. 1: 7) la quale per la forma e ugualc alia finissima ceramica della produzione C 1, per la nitida c granulosa vernice che copre 1'intcro vaso con il piede atrofizzato c si squama, fa parte dei prodotti della produzione A/C.35.
PRODUZIONE C
Nel periodo Severiano lo sviluppo economico a Bizacena raggiunge I'apice. L'esportazione della ceramica fine da tavola accompagna l'esportazione dei prodotti fluidi alimentari che venivano conservati ncllc anfore chiamatc africana grande, Kcay IV fino Kcay tipo Vil.37 La sigillata di qucsta zona vicne chiamata produzione C.1s 19
Con la fabbricazione C l'importo nel Mediterranco c negli altri mcrcati raggiunge la massima estcnsionc,4" oltre allc officinc per ceramica liscia, non ornamentata, appaiono anche officinc per la ceramica ornamentata c pet le lucerne.41
Ad Emona abbiamo un frammento di coppa forma Lamboglia 35, Atlante XXX. fig. 5 (tav. I: 8) della produzione C I.1' Ouesta forma appare tra gli anni 220-240 e vive per 1'intcro 3 sec., per le carattcristichc di produzione la colloco in un periodo antico.
Compare anche la coppa forma Hayes 44 (tav. 1: 9; fig. 1: 3) con il motivo di una leonessa applicato all'imboccatura della coppa della produzione C 2, per la quale Hayes suggeriscc la datazionc ancora nci primi dcccnni del 4 sec.43,44
Scodellc forma Lamboglia 42 (tav. I: 10.11) c forma Hayes 46 (tav. I: 12). appartcnenti allc produzioni C I e C 3, sono datate ncl 3 c ncll'inizio del 4 sec.45'47
La stragrande maggioranza dei frammenti dei piatti venuti alia luce ad Emona la possiamo approssimativamente attri-
buire alia forma Hayes 50 A e B ovvcro alle forme simili a queste (tav. I: 13-15). Alcune forme tarde appaiono anchc nella produzione D del 4 e I'inizio del 5 sec.4
Scodella alia tav. 2: 2 e simile alia forma Hayes 57. pero possiamo collocarla tra le forme Ostia IV, fig. 3.50 Forma e databile alia fine del 4 e all'inizio del 5 sec. A questo lasso di tempo appartengono anche le scodellc forma Hayes 53 B della produzione C 3 (tav. 2: l).49
PRODUZIONE E
La produzione E vive nel 4 e 5 sec. lnizia pero gia alia fine del 3 sec., quando appare con tipiche forme delle ceramichc C 1 e C 2, come per esempio largo piatto della forma Hayes 49 di produzione C/E (tav. 2: 3)/ 1
I centri di produzione sono probabilmentc da vedersi nella Tunisia meridionale.52
PRODUZIONE D
All'inizio del 4 sec. rivivono le officinc nci dintorni di Cartaginc. Sui mcrcati troviamo con i prodotti della produzione D anche le anfore - i contenitori cilindrici di tarda eta imperiale. La ceramica era parzialmente fabbricata con I'aiuto dclle matrici, verso la fine del 4 sec. apparvero pero moltc versioni di questa produzione.54
Ncl 4 sec. e prefcrita la scodella forma Hayes 58 B. Frammento tav. 2: 4 appartiene alia forma Hayes 58 B. n. 9. datata alia fine del 3 sec. c pud raggiungcre l'anno 375.55
Frammenti ncl catalogo n. 35 e 38 di scodclla forma Hayes 58 B. n. 11 appartengono al terzo quarto del 4 sec56. Ambcdue le forme sono consuete nclla produzione D 1.
Frequente č pure la scodclla forma Hayes 61 A e B. talvolta ornata in stile A (i, ii e iii). La variante A e piu antica c frequente tra gli anni 325 fino all'anno 400/420 (tav. 2: 5). la variante B appare dopo l'anno 380 e I'incontriamo fino all'anno 450 ™
In questo periodo sono del tutto consuete le scodellc forma Hayes 59 A e B c a loro simili (tav. 2: 6.7), chc sono qualche volta anche ornate.57'5S
La forma veramente rara tra i piatti e anche la forma Atlante XXXVI. fig. 1 (tav. 2: 8) di produzione D 1, datata nclla scconda mct5 del 4 sec.59
Tra i corrcdi del tardo 4 e 5 sec. sono frequcnti forme dei piatti e scodcllc Hayes forma 60 (Catalogo n. 47) c 67. n. 6 (lav. 2: 9) c Hayes forma 75 (tav. 2: 10). datata dall'anno 420 fino all'anno 450.fl°"62
I	ra i piu reccnti sono collocati i vasi a listcllo forma Hayes 91.63 II frammento sulla lav. 2: 11 č prccisamentc idcntificato come forma Atlante XLVIII. fig. 14. chc arriva nel 4 c 5 sec. II frammento nel catalogo n. 53 6 idcntificato come forma Hayes 91 C,64 chc č collocata in un tempo abbastanza tardo tra il 530 c 600. Questo č per6 il periodo quando Emona i; gia parzialmente distrutta ed evidentemcnte non sopravvive.65
Sono due i frammenti provenienti da Emona che meritono un'adcguata attcnzionc. II primo č un frammento dcll'imboc-catura di una coppa dov'č applicato I'ornamcnto a forma di leonessa (tav. I: 9; fig. I: 3) e il sccondo con I'applicazione chc rapprescnta un ccstino di frutta (lav. 2: 14; fig. 1: 4). Qucst'uitimo appartiene alia produzione A 1-2 eon molta probability alia forma Pallarcs 6 datata alia scconda meta del 2 scc.w'"s
II	campionc della sigillata africana trovata ad Emona č simile a quello chc proviene da altri siti. in pcrccntualc la ceramica maggiormente rapprcscntata č quclla della produzione C e D. tuttavia l'importo č visibile nella scconda nicta del 6 sec.69
L'articolo anche se tcmporaneo c col tempo lo si dovrit complctarc, ci da un immaginc dclPimporto della sigillata africana ad Emona.
Mag. Vercna Vidrih Perko Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 SLO-6IOOO Ljubljana
T
\\
I inona. afriška sigilata. M. 1:3. /: limona, sigillata africana. 1:3.
10
3
12 Z O
J _ 13
_7_ 15
T. 2: Emona, afriška sigilata. M. 1:3. Tav. 2: Emona, sigillata africana. 1:3.