S KNJIŽNIH POLIC
Iskano branje
Goli otok, dachauski procesi, po-boji domobrancev, proces proti če-tverici; Kavtič, Cerar, Popovič, Le-ljak... To so teme in imena, ki jih na listo najbolj iskanih knjig postav-ljajo tudi obiskovalci Knjižnice Si-ška. Prednjačijo celo pred cvetni-kom naj dosežkov slovenske porno-grafske poezije, ki je pravkar izšla pri založbi KRT.
Sadovi slovenske politične po-mladi se očitno poznajo tudi na knjižnih policah. Vidno narašča šte-vilo del, ki se spopadajo z dosedaj premalo pojasnjenimi stranmi iz do-mače zgodovine, predvsem polpre-tekle; tudi s tistimi, ki so še včeraj veljale za tabu teme.
V  obliki osebnih vprašanj, dncv-nikov in zapisov o bolj objektivni, ne vedno epsko veličastni, na vsak način pa bolj človeški podobi revo-lucijc so spregovorila dela F. Cerarja Partizan nekoliko drugače, I. Kn-žanovskega   Spomini   črnogledcga humorista, N. Koširja Mojih 616 partizanskih dni in še katera.
Med novejšimi deli so posebej iskani komandantski spomini slo-venskega udeleženca golootoške drame J. Jezerška Arhipelag Goli, ki sevcda budi spomin na slavnejši in veliko obsežnejši Arhipelah Gu-lag A. Solženicina; slcdnji je dosto-pen samo v srbohrvaškem prevodu.
V novcjši čas segajo izpovedi nek-danjega podoficirja vojaške varnosti Romana Leljaka Sam proti njim; avtor   pravkar   zbira   naročila   za drugo knjigo, ki predstavlja nadalje-vanje te.
Dcjstvo je, da zelo veliko ljudi povprašuje po pisanju o pobojih do-mobrancev tik pp vojni. Poenostav-ljene in neiskrene razlagc zanimanja za temo, ki je bila do nedavnega dovoljena le v kaki Novi reviji ali mladinskem listu, češ, da Ijudi pac privlačujejo škandali in podobna nizka nagnjenja, ne povedo ničesar. Niti ne tolikokrat omenjena sila po revanšizmu, ki buri zlasti vrsto ko-raunističnc stranke.
Očitno in tudi grc predvsem za osveščanje ter povsem človeško zgroženost tistih, ki o tej narodovi tragediji niso vedcli ničesar oprijem-
Ijivega (pač tiuii pu zaslugi zgodo-vinske vede in šolskega sistema) ter strah in obup onih, ki so bili kakor-koli prizadeti in potem ustrahovani v molk.
Vse boli je postalo kristalno jasno, da s tako Kambodžo na lastnih tleh ne moremo nikamor m če ie kaj škandaloznega, pocem ni zahteva po aarodni spravi. ampak odbijanje le-te. Brez razčiščene preteklosti, ka-mor spada po vseh človečanskih na-čelih tudi pravica do obeleženja gro-bov, sc nam bo znova spodmikal skupni temelj, na katerem bi radi gradili ustvarjalno, zdravo narodovo občestvo.
Pot iz tega grozljivega mracnega podzemlja očitno vodi ie i objavo dejstev in javnim priznanjem. Stro-kovna komisija, ki jo je v ta namen pred kratkim imenovala Skupščina SRS, mora opraviti začetne korake.
Da ni vse odvrženo v daljnem gluhem Rogu, ampak marsikaj tudi v njegovi neposredni bližini, bo zve-del bralec Trilogije: tu so Škofovi zavodi (vojašnica) v Sentvidu, tri-kotnik Glinice-Toško čelo-Pudutik, Brezarjevo brezno in še kaj.
Pomanjkanje strokovnih del, ki bi na osnovi arhivov in drugih zgodo-vinskih pričevanj osvetlila obravna-vano dogajanjc, nadomeščajo spo-minski, osebni zapisi. Ti seveda premorejo čustveno moč. Sem lahko štejemo že tista dela na ravni razmi-šljanja, kot je bil Kocbekov pogovor s Pahorjem 1975 (ponatis v knjigi Svoboda in nujnost, lani 2. izd.) in seveda nanj navezujoči esej Spo-menke Hribar Krivda in greh (ob-javljen v Kocbekovem zborniku ; oba sta požela nemajhen vihar.
Na bolj stvarnih podatkih sloni Trilogiia      Vetrinje-Teharje-Rog,
s podnaslovom »o poboju voinih be-guncev iz leta 1945«. Prav tako go-vori o obravnavnih žrtvah, čeprav z veliko več čustvene prizadetosti, nova knjiga R. Leljaka Teharske žive rane; spremlja jo poglobljen csej Jožeta Snoja.
Pri pregledu novitet je treba ome-niti tudi knjigo Dachauski procesi, ki je tik pred izidom in prinaša obilo gradiva in dokumentov.      Albin B.