r :ninikan3ki trg 1 PTUJ
•TerfnfV« Izhsfg pod tem skraJSa--ilrr> Imenom od 24 00+ 1901 da-■1» na predlog Občinskih ofboro* 5ZDL Ptuj ln Ormož. — Izdaja »avod »Tednik«. Ptuj — OflBovor-nt urednik: Anton Bauman — tJrednlštvo ln uprava Ptuj Lackova 8 — Tel. 156 — St tek. računa! NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ca tuzemstvo 1000, za Inozemstvo 3000 Ao

Št. 20
PTUJ, dne 22. maja 1964
Letitik XVII.
Pri sraditui kmetijskih objektov
ne smsmo ostati na pol poti
V SOBOTO, 16. MAJA 1964, JE SKLICALA PREDSEDNICA OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ LOJZKA STROPNIKOVA V PTUJU VAŽNO POSVETOVANJE V ZVEZI S PROBLEMI KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, KMETIJSKIH ZADRUG Z OBMOČJA PTUJSKE OBČINE, REGULACIJE PESNICE, INVESTIRANJA V KMETIJSTVU IN V ZVEZI Z ODKUPOM ZEMLJE TER Z RENTO KMETOVALCEV, KI PRODAJAJO ZEMLJO IN IZPOLNIJO POGOJE ZA DOSEGO RENTE.
Posvetovanja so se udeležili iz Ljubljane Janko Smole, podpredsednik Izvršnega sveta SRS, Niko Kavčič, generalni direktor Gospodarske banke v Ljubljani, Bojan Bunc, sekretar za blagovni promet, Emil Dolčič, pomočnik sekretarja za kmetijstvo, ter Mitja Vošnjak, republiški poslanec. Iz Maribora so se odzvali vabilu inž. Marko Kržišnik, predsednik OLO Maribor, Zvone Cajnko, predsednik Okrajnega odbora SZDL, Svetozar Vesna-ver, predsednik Gospodarske zbornice, in Janko Zivko, podpredsednik Gospodarske zbornice. Iz Ptuja so bili: predsednica Občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova, direktor Kmetijskega kombinata Ptuj Janez Petrovič, sekretar Občinskega komiteja ZKS Janez Kostanjevec, Branko Gorjup in Franjo Reber-nak. predsednik in sekretar Občinskega odbora SZDL, republiški poslanec Katica Kozel, načelnika oddelka obč. skupščine Viktor Makovec in Anton Purg, Ivan Tomažič, direktor »Perutnine«, ter še nekaj funkcionarjev Kmetijskega kombinata in predsedniki kmetijskih zadrug iz ptujske občine.
Namen posvetovanja je bil po Bgledu kmetijskih objektov, farme bekonov, perutninske farme in klavnice pretehtati v zvezi z objekti v izgradnji, za katere niso zagotovljena vsa investicijska sredstva, kakšne možnosti obstajajo za dosego potrebnih manjkajočih sredstev za dovr-šitev teh objektov-ter njihovo iz-
ročitev namenu. V skrajnem primeru bi tudi bito potrebno pretehtati okoliščine, ki bi morebiti narekovale omejitev imve-stkajisikiih programov na del zgraditev kapacitet obeh farm.
Posvetovanje je pokazalo, da je ptujska občina ena izmed redkih srednje razvitih občin v naši domovini, ki si prizadevajo z razmeroma visoko lastno udeležbo pri investicijah v kmetijstvu pospešiti razvoj kmetijstva in dohiteti druge občine, ki so
prej začele z investicijsko izgradnjo v kmetijstvu ob večjih sredstvih skupnosti. Zato bi lahko sedaj spremembe v investicijski politiki in z utesnitvami investicijskih sredstev ravno ptujsko občino najbolj prizadele in bi jo prisilile, da bi ostala pri investicijski izgradnji v kmetijstvu na pol poti ter se omejila na manjše kapacitete.
Med najvažnejše sklepe tega posvetovanja bi morali šteti sklep, da pridejo predstavniki Kmetijskega kombinata Ptuj, Občinske skupščine Ptuj, »Perutnine« Ptuj in Okraja Maribor 19. maja 1964 na Izvršni svet SRS v Ljubljano na dokončen razigovor o možnostih zagotovitve manjkajočih sredstev za investicije.
Gostje iz Ljubljane in iz Ma-
ribora so si najprej ogleda® objekte v izgradnji na Bregu in na Turnišču, farmo bekonov in perutninsko farmo ter končno še klavnico in so dobili na liou mesta potrebne informacije glede težav investitorja in izvajalca, glede objektov v izgradnji ter njihovega postopnega vključevanja v proizvodnjo, kar bo praktično pomenilo 5000 ton svinjskega mesa in 2000-do*3000 ton perutnine letno.
V poznejši diskusiji se je izkazalo, da je ptujski občina kot kmetijska občina v izredno težkem položaju. Kot srednje razvita občina bi se vsekakor rada povzpela na višjo stopnjo razvitosti, to pa lahko doseže samo ob izpolnitvi obveznosti do skupnosti, ki nastajajo z njenimi inve-(Nadaljevanje s 2. strani)
Republiška- štafeta na poti iz Ptuja proti Mariboru
Čestitke predsedniku Titu za rojstni dan
LETOŠNJI SPREJEM TITOVE ŠTAFETE ZA NJEGOV 72. ROJSTNI DAN, 14. MAJA 1964, JE PRIPRAVIL OBČINSKI KOMITE ZMS S POMOČJO OSTALIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ, ZLASTI S POMOČJO TVD Z OBMOČJA PTUJSKE OBČINE, SOL IN JLA
:>~	!f S■
t *♦«»..... ", . M'
Na delovišču ob Pesnici brnijo motorji
Medobčinska revija uspešnega sodelovanja
V soboto, 16. maja t. 1., je bila v Caikovcu četrta skupina seja občinskih sindikalnih svetov občin Cakovec—Ptuj—Varaždin— Ormož. Udeležili so se je številni vidni predstavniki družbenopolitičnih organizacij štirih občin in iz obeh okrajev, občinskih skupščin, nekaj republiških in zveznih poslancev in ostali gostje.
Na seji so govorili predsedniki občinskih sindikalnih svetov Franjo Senčar iz Cakovea, Danilo Masten iz Ptuja, Lojze Bala-žič iz Ormoža in Pavel Grubje-šdč iz TJaraždiina, o dosedanjem in nadaljnjem razvoju medobčinskega sodelovanja.
Soglasno je bil na seji sprejet program medobčinskega sodelovanja. Predsedniku republike Josipu Broeu-Titu so poslali pozdravno brzojavko sledeče vsebine za njegov 72. rojstni dan.
PREDSEDNIKU REPUBLIKE SFRJ JOSIPU BROZU-TITU
BEOGRAD
Dragi tovariš Tito!
Zbrani na proslavi tretjega te dna »Bratstva in prijateljstva« občanov občin Ptuj—Varaždin—Orm ož—Cakovec, ti pošiljamo prisrčne pozdrave in najboljše želje za srečno in dolgo življenje ob letošnjem rojstnem dnevu. Ponosni smo na Te na Tvojo borbo za mir in prijateljstvo med narodi.
Ponosni smo na bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ki'je skovano v krvi ljudske revolucije, ki si jo Ti vodil, in Ti obljubljamo, da bomo z vsemi svojimi močmi varovali, negovali in razvijali bratstvo in enotnost za srečo in razcvit jugoslovanske socialistične skupnosti.
t Naj Ti bo srečen rojstni dan, dragi naš tovariš Tito/
Cakovec, 16. maja 1964.
Udeleženci skupne seje Občinskih sindikalnih svetov Ptuj—Varaidin—Ormož—Cakovec
Centralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo poslano pozdravno pismo.
Po seji je bila otvoritev raz-I stave umetniških slik slikarjev amaterjev in položen venec pred
spominsko ploščo v starem gra-dlu, kjer so fašisti v času druge svetovne vojne na zverinski način mučili in pobijali najboljše sinove iz Medjimurja in iz dru-
Sprejem brodarske štafete
Ze osmič je letos uspela bro-dorska štafeta po Dravi iz Maribora mimo Ptuja, Borla in Ormoža v Varaždin s prisrčnimi pozdravi in čestitkami za Titov rojstni dan. Letošnjo brodarsko
štafeto je pričakalo v Ormožu nad 500 ljudi, ki so se z navdušenjem pridružili srčnim željam za dolgo in srečno življenje našega priljubljenega predsednika Tita.
Sprejem brodarjev v Ormožu
V soboto, 16. maja 1964. je priplula po Dravi v Ptuj brodarska štafeta iz Maribora. Ob 13.30 je prispela štafeta brodarjev iz Maribora in Ptuja v Ormož. Na obrežju Drave pri kopališču so jih Ormožani prisrčno sprejeli. Pozdravil jih je in jim želel dobrodošlico in nadaljnjo srečno plovbo po Dravi Miro Pajek. V kratkem nagovoru je podčrtal velik pomen našega praznovanja dneva mladosti skupno z rojstnim dnem predsednika Tita. Ob vsaki priložnosti pa tudi ob tej se radi spomnimo slavnih dni naše dobe in naših generacij, njihovega boja, težav in zmag ter uspehov. Zlasti ob dnevu mladosti in ob predsednikovem rojstnem dnevu pa želimo mlajšemu rodu in priljubljenemu predsedniku Titu še dolgoletno skupno pot k napredku v socializem in še mnogo uspehov
gih jugoslovanskih predelov. Spomin na žrtve so počastili z enomiinutnim molkom.
Popoldne je bila slovesna otvoritev športnih iger, zvečer svečana otvoritev tretjega tedna »Bratstva in prijateljstva« s slavnostno akademijo, za njo sta pripravila program moški pevski zbor »Svobode« Ptuj in mešani pevski zbor »Svobode« iz Varaždina. Tega dne je izšla v dvanajst tisoč izvodih prva številka medobčinskega lista tedna »Bratstva in ' prijateljstva«. Fi-latelistično društvo in pošta Cakovec* sta izdali posebne pisemske ovitke s spominskim poštnim žigom, ki bo med 16. do 23. majem t. L na vseh pismih. Slavnostno otvoritev tedna in skiupno sejo so prenašali tudi: televizija Zagreb in radijski postaji Zagreb in Varaždin. Tako je pričel v srcu Medjimurja v Cakovou tretji medobčinski praznik delavcev in ostalih občanov ter revija plodnega medobčinskega sodelovanja štirih sosednih občin.
Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Cakovec in medobčinskega odbora Franjo Senčar je v svojem nagorovu med drugim dejal:
(Nadaljevanje na 2. strani
mlademu rodu po celem svetu, da bi bilo njegovo življenje in delo kronano z enakimi uspehi, kot jih je dosegel rod iz časa predsednika Tita.
Ob predaji štafetne palice predstavniku iz Varaždina se je gost zahvalil in prečita! vsebino pozdravnega pisma predsedniku. Po skromni pogostitvi je odplula proti Varaždinu. V pozdravu množice je Drava odnašala čolne vedno dalje. Po štiriurni plovbi je prispela štafeta tega dne v Varaždin. • R. D.
Sprejem štafet je bil pred magistratom na Trgu mladinskih delovnih brigad, kjer je bila tudi tribuna s predstavniki političnih organizacij, občinske skupščine, gospodarskih organizacij, zavodov, ustanov in JLA.
Ob 14. uri so najprej prispele lokalne štafete, nato pa še okrajna štafeta iz smeri Ormoža. Štafete je na tribuni sprejela predsednica , občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova. Vsa pozdravna pisma za predsednika Tita so bil? prečitana navzočim članom kolektivov, zavodov in ustanov ter prebivalcem iz Ptuja in iz okolice, šolarjem, dijakom in pripadnikom JLA, ki so bili zbrani na trgu. Pred nadaljevanjem poti okrajne štafete je bilo nekaj nagovorov predstavnikov. VJ imenru občanov iz ptujske občine je spregovorila predsednica Lojzka Stropnikova in je izročila štafetno palico okrajni štafeti ob nagovoru, v katerem je izrazila predsedniku Titu naj-iskrenejše čestitke in želje, da bi ostal še mnoga leta čil in zdrav na čelu jugoslovanskih narodov in pobornik miru ter miroljubnega sožitja med narodi na svetu.
Tega dne je bilo ugodno vreme in ni povzročalo štafeti niti organizatorjem nikakršnih težav. Sprejem štafet je bil prisrčen. Spremljala ga je godba DPD »Svoboda« Ptuj. Zanimiv je bij prihod okrajne štefete, ki so jo spremljala vozila AMD Ptuj in AMD Kidričevo. Zadnje je nastopilo s 14 avtomobili. Nekatera vozila so spremljala štafeto proti Mariboru.
Lokalne štafete so prispele iz smeri Haloz, Slovenskih goric, z Dravskega in Ptujskega polja ter iz samega Ptuja. Štafete so bile v športnih dresih, z zastavicami in cveticami. Glavno štafeto so spremljali pionirji z zastavami in v prometnih uniformah. Na motornih kolesih so jih vozili izkušeni vozači AMD Ptuj in Kidričevo. Zlasti glavna štafeta je bila deležna posebne pozornosti cicibanov, pionirjev, šolarjev in dijakov, ki so obsipali štafeto z zelenjem in cvetjem.
S štafetami so poslale pozdravna pisma predsedniku Titu osnovne šole iz Zetal, Zavr-ča, šola in mladinski aktiv iz Vidma, osnovne šole iz Sel, Podlehnika, Gruškovja in Les-kovca, iz Dornave, Polenšaka,
Revija pevskih zborov v Ptuju
Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije v Ptuju pripravlja za nedeljo 24. maja 1964 ob 15. uri revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v počastitev dneva mladosti. Revija bo na dvorišču minoritske-ga samostana.
Nastopili bodo otroški pevski zbori iz Glasbene šole Ptuj, iz osnovnih šol Toneta Znidariča, z Rodnega vrha, iz Gorišnice in iz Lovrenca na Dravskem polju ter mladinski pevski zbori iz osnovnih šol Gorišnica, Desternik, Dor-nava, Markovci, Cirkovce, Franca Osojnika Ptuj, Toneta Zriida-riča Ptuj, iz Lovrenca na Dravskem polju, iz Vidma ter iz šole Ivana Spolenjaka iz Brega — Ptuj.
V slučaju slabega vremena bo revija v telovadnici osnovne šole Toneta Znidariča v Ptuju. Kot vstopnice bodo značke s programom po 100 din. Značke bodo v predprodaji na prireditvenem prostoru. Občinski svet Ptuj je opozoril na revijo tudi s plakatom, da bi prišlo na njo čim več odraslih in mladine.
Grajene, Vitomarc, Trnovske vasi in Destemika, osnovni šoli Franca Osojnika in Toneta Znidariča iz Ptuja, osnovna šola Ivana Spolenjaka z Brega in gimnazija ter učiteljišče Ptuj. Njihova pisma je prevzel občinski komite ZMS Ptuj.
V vseh pismih čitamo želje predsedniku Titu: < »Da bi usmerjal kot iskren prijatelj mladine naše korake pri nadaljnji graditvi brezrazredne družbe, tiste družtie, ki 'je ideal vseh delovnih in naprednih ljudi«; »da bi nas še mnogo let vodil tako smejo kot doslej«; »da bi bil zdrav'še mnoga leta«; »da bi še mnoga leta uspešno vodil našo domovino in nam kazal pot v lepšo bodočnost«; »želimo Ti polno zdravja, osebnega zadovoljstva in modrega Tvojega vodstva«; »želimo Ti mnogo zdravja in Je mnogo Jet To Ti želimo zato, da bi nas še dolgo vodil pri gradnji naše lepše bodočnosti in v boju za mir na svetu«; »želimo Ti mnogo lepih in zdravih let«; »želimo "Ti mnogo zdravih in zadovoljnih let med nami, saj si Ti, dragi naš Maršal, porok za to, kar sedaj v polni meri uživamo — svobodo, bratstvo in ljubezen«; »še dolgo nas vodi in nam bodi učitelj, naš ljubljeni maršal Tito«; ».naša največja želja je, da bi s Teboj proslavljali še mnogo let na lepi praznik mladosti«; »obljubljamo Ti, da se bomo pridno učili ter tako pomagali pri izgradnji naše lepe, socialistične domovine«; »želimo, da bi še mnoga leta srečno vodil naše narode v svetlo in lepšo bodočnost,- Obljubljamo Ti, da Te ne bomo nikoli razočarali. Vestno bomo hodili po poti, ki si nam jo pokazal. Vedno Ti bomo ostali zlesti. Z marljivim delom Ti bomo dokazali našo hvaležnost«; »naša največja želja "je, da bi bil še dolgo, dolgo med nami, srečen in vesel kakor doslej«; »želimo, da bi nas še mnogo let vodil po poti napredka in miru« in »želimo Ti še mnogo srečnih in zadovoljnih let v krogu vseh nas, ki živimo v naši lepi in svobodni domovini. Želimo, da bi nas še mnogo let vodil in nam svetoval pri izgradnji socializma.«
Vsa ta pisma so pisana z lepo pisavo, v zbranih in prisrčnih besedah. Nekatera so čelo o-premljena s slikicami in orna-menti. Najlepše med njimi je prav gotovo pismo iz osnovne šole Toneta Znidariča iz Ptuja.
Zelo pametno in koristno bi bilo, da bi ostala vsa ta vsebinsko bogata, prisrčna in skrbno pripravljena pisma iz več let vezana v knjigo in ohranjena v novejšem delu muzeja poznejšim rodovom v spomin na to, kako lepo se je naša mladina vsako leto pripravila na dan mladosti.	Z V.
Sprejem brodarjev v Ptuju
V soboto, 16. maja 1964 je Ptuj zopet sprejel hrodarje iz Maribora, ki se podajo vsako leto pred dnevom mladosti na štafeto po Dravi do Varaždina.
Vsako leto sprejme brodarsko štafeto ob navzočnosti mnogih Ptujčanov Društvo ljudske tehnike. Letos jo je nagovoril predsednik LT Stane Vičar. Brodarji so odnesli s seboj tudi pozdravno pismo ptujskih občanov.
Letošnjo brodarsko štafeto je spremljalo nekaj časa letalo Aerokluba Ptuj — v nizkem letu nad Dravo.
Medobčinska revija uspeSnega sodelovanja
(Nadajevanje » t strani)
»Delovni ljudje Medjimurja smo ponosni ln srečni, da lahko kot prireditelji tretjega tedna
.Bratstva in prijateljstva' v svoji srediinl pozdravimo okrog likov iz prijatelj-občin Ptuja—Varaždina in, Ormoža, ki nas bodo obiskali tekom naslednjih osmih dni. Srečanja predstavnikov delovnih organizacij, mladine, prirejanje kulturnih prireditev ln Športnih tekmovanj, bo mnogo prispevalo k zbliževanju delovnih ljudi iz na&h občin in k njihovemu medsebojnemu spoznavanju.
Veseli nas, da lahko danes, na tej seji, pozdravimo v naši sredini predstavnike delovnih ljudi, ljudske poslance, člane občinskih sindikalnih svetov Ptuj —Varaždin in Ormož, predstavnike občinskih skupščin, občinskih komitejev Zveze komunistov, občinskih odborov SZDL in drugih organizacij, ki so zastopane na tej slavnostni seji
Želimo vam, da bi se v naši sredini ugodno počutili in da bi sporočili delovnim ljudem Iz vaših občin naše tovariške pozdrave. Občinski sindikalni svet Čakovee uresničuje sklepe občinskih svetov iz naših občin in organizira tretji teden »Bratstva in prijateljstva« ter tako nadaljuje s tem manifestacije, ki so se začele, na prvem tednu v Ptuju in na drugem tednu v Va-raidinu.
Naša želja je, da bi se medsebojno sodelovanje s posebnim poudarkom v teku tedna razvijalo tekom vsega leta, ne samb na kulturnem in športnem področju. temveč tudi na vseh ostalih področjih.
Naše delovne organizacije iz industrije, kmetijstva, trgovine, obrti, zdravstva, prosvete in druge imajo v marsičem skupne naloge in probleme. Medsebojno sodelovanje in dogovori lahko olajšajo reševanje problemov in nalog in izboljšujejo oblike dela.
To sodelovanje delovnih ljudi iz naših občin se utrjuje neposredno po V. kongresu ZSJ, na katerem so bile nakazane vsestranske možnosti nadaljnjega napredka in razvoja delovnih organizacij v občinah, hitrejšega Izboljševanja življenjskih pogojev delovnih ljudi. Naša srečanja v tednu »Bratstva in prijateljstva« so v duhu priprav na'VIlI. kongres ZKJ.
Se enkrat vas vabim drage to-varišice in tovariši iz sosednih občin, da bi skupno z našimi delovnimi ljudmi v delovnih organizacijah in vaseh Medjimurja manifestirali sodelovanje v korist bratstva in enotnosti naših narodov. Naši ljudje vas bodo povsodo prisrčno pričakovali ln sprejeli. Želimo vam prijetno bivanje v našem kraju.«
F. B.
Prihodnje
Priznanje Kmetijskemu kombinatu Ptuj z novosadskega velesejma
Na novosadskem velesejmu, ki je bil te dni maja, je razstavljal tudi Kmetijski kombinat Ptuj, obrat »SLOVENSKE GORICE«, deset vinskih vzorcev, in sicer osem vzorcev letnika 1963, dva vzorca pa prejšnjih letnikov.
Ocenjevalna komisija, ki so jo tvorili vinski strokovnjaki iz vseh predelov Jugoslavije, so priznali kljub zelo strogemu kriteriju ocenjevanja Kmetijskemu kombinatu Ptuj osem zlatih ln dve srebrni medalji.
Novosadski velesejem, ki velja kot edini vsejugoslo-vanski kmetijski velesejem, čigar pomen iz leta v leto narašča, ni prevzel samo vloge razstavljalca, temveč tudi ocenjevalca jugoslovanskih kmetijskih pridobitev ln kvalitet proizvodov. Ni torej čudno, če so bili na tej razstavi ocenjeni tudi vinski vzorci Kmetijskega kombinata Ptuj, ki so dosegli celo najboljše priznanje. Nove zlate ln srebrne medalje za vina najboljših kvalitet z območja Kmetijskega kombinata Ptuj so temu kombinatu in vsem vinogradnikom z njegovega poslovnega območja dragocena Izpodbuda za še boljšo skrb za vinogradništvo in kletarstvo..
S tem, da je dobil ffmetijski kombinat Ptuj najvišje število medalj, torej tudi najvišje jugoslovansko priznanje za kvalitetna vina, je dobilo priznanje tudi njegovo urejeno kletarstvo s strokovnim kadrom.	G. V.
(Nadaljevanje s 1 ttranl)
stlcijskimi krediti. Te obveznosti je voljna prevzeti in izpolniti, sicer niti ne bi dobila investicijskih kreditov. Tako je pri obeh farmah in pri regulaciji Pesnice. V farmah bi morala priskrbeti skupnost za domačo porabo ali za izvoz vsaj 8000 ton mesa, z regulacijo Pesnice in z melioracijo Pesniške doline pa zagotoviti socialističnemu sektorju vsaj 50fl/o melioriranih zemljišč. Letošnjih 240 milijonov dinarjev sredstev občinske skupnosti za investicije v kmetijstvu so eden izmed najzgovornejših dokazov, da ne gre pri tem samo za dober namen in za dobro voljo, temveč tudi za finančno udeležbo za uresničevanje začetih investicij. Te žrtve gredo prav gotovo na račun ostalih področij, kot na primer na račun šolstva ali celo življenjskega standarda občanov. Ob vsem tem ptujska občina upravičeno pričakuje, da ne bodo mogle utesnitve investicijskih sredstev v enaki meri prizadeti ptujske občine kot druge občine, ki so prej prišle do investicijskih sredstev in so si mar-
_ ,, ,	, ,. ,, , , ...	„ , „ , ,	. , sikaj že prej uredile, ko še ptuj-
Mladinska organizacija Kog , turistične točke. Kot je povedal • „ka obfina nl mogla nlkamor i„ ni bila do nedavnega agilna, ] v razgovoru predsednik Občin- i ko §e ni la nastopatj kot pred kratkim pa je postala ena skega komiteja ZMS Ormož Izmed najboljših mladinskih . SILVO BEDRAC. je imel mla-aktivov v občini.	j dinski aktiv nedavno precej te-
V minuli izobraževalni sezoni žav. saj ga je bilo potrebno or-
Izobraževanje mladine na prvo mesto
MLADINSKI AKTIV KOG EDEN IZMED NAJ BOLJŠIH V OBČINI ORMOŽ
Pri graditvi kmetijskih objektov ne smemo ostati na pol poti
so priredili kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo in uspešno zaključilo 24 mladink Mladinci aktiva Kog so pred kratkim obiskali podjetje »Tališ«, Mlin-te-stenine, Zavod za gostinstvo in sejem gostinske opreme v Mariboru. V letošnji izobraževalni sezoni pa bodo mladinke nadaljevale z drugostopehjskim kuharskim tečajem.
30 mladink in mladincev je lani uspešno končalo tečaj prve pomoči, 32 mladink in mladincev pa je obiskovalo šolo za življenje. Mladinci aktiva so se tudi pripravili za Nušičevo komedijo, s katero so že uspešno gostovali na Kogu; v kratkem bodo z njo gostovali tudi po bližnjih krajevnih centrih in izven občine.
Posebno skrbi mladina za izobraževanje. Mladinci redno obiskujejo razna predavanja Delavske univerze in množično sodelujejo pri 'vseh praznovanjih. V okviru dneva mladosti prirejajo razne izlete peš ali s kolesi. Tako so že obiskali Jeruzalem, Trakoščan in še nekatere pomembnejše bližnje
ganizacijsko okrepiti, mladinsko organizacijo pa afirmirati. Po enoletnem plodnem delu aktiva je postala mladinska organizacija Kog ena izmed najboljših v občini.
Predsednica aktiva HILDA TRSTENJAK se skupno s članstvom mladinske organizacije vsestransko zavzema za napredek organizacije. (Organizacija še vedno nima primernih prostorov, zato bodo pomagali letos mladinci pri urejevanju prosvetne dvorane in sosednjih prostorpv s prostovoljnim delom in bodo za urejanje le-te prispevali 50.000 dinarjev. Tako si bodo ob dvorani uredili primerno mladinsko klubsko sobo, ki bo lahko po potrebi služila tudi ostalim družbeno političnim organizacijam in društvom. Mladinci aktiva bodo letos posvetili vso skrb isobi^ževanju svojih članov; samo -S"tem je mogoče še hitreje razvijati delo aktiva. V občini Ormož je 15 mladinskih aktivov. Mladinski organizaciji na Kogu za njihovo prizadevnost vse priznanje.
D. R.
ranju svinj so tudi pretoge. Razlika v nekaj kilah mesa stimulativno poslabša prodajne pogoje, skratka pogoje za premijo, zato pride ponekod do zlorabljanja predpisov.
Posvetovanje je pokazalo, da bi morali predsedniki kmetijskih zadrug pismeno opozarjati pristojne politične in druge forume na vse probleme, ki jih odkrivajo pri vsakdanjem delu na
terenu. Le tako je mogoče doseči izpopolnjevanje predpisov in njih tolmačenje zadrugam, ko jim kaj ni jasno. Pokazalo pa se
je tudi, da so posvetovanja gospodarstvenikov in predstavnikov političnih organizacij in občinske, okrajne ln republiške skupščine zelo koristna in da jih bo dobro tudi v Ptuju večkrat ponoviti,
VJ
PO ZASEDANJU MINISTRSKEGA SVETA NATO V HAAGU
IE DII PO SVETU
Tridnevno haaško zasedanje stranili z dnevnega reda, tako sveta Atlantskega pakta,' ki ga da so Združenim narodom pri-imenujejo tudi spomladansko znali edino pravico za posredo-
dni
TEKMOVANJE HITRIH PRSTOV
VČERAJ JE BILO NA ADMINISTRATIVNI SOLI V MARIBORU ZE TRADICIONALNO TEKMOVANJE MED TOVRSTNIMI ŠOLAMI IZ PTUJA, CELJA IN MARIBORA V STROJEPISJU IN STENOGRAFIJI.
V obeh panogah je tekmovalo b. 180 zlogov na minuto po pet tekmovalk iz vsakega me- 1. Sonja Šarman (Maribor) sta. Tekmovanje, ki ga vsako leto 2. Štefka Lenarčič (Maribor) Organizirajo mladinske organlza- i Pet prvo plasiranih tekmovalk cije na administrativnih šolah v v strojepisju in stenografiji je treh mestih, je vključeno v praz- prejelo lepe nagrade v vrednosti novanje ,dneva mladosti.	nad 5000 dinarjev.
MESTNI KINO PTUJ
22.	maja -1964 slovenski film »TRIGLAVSKE STRMINE«, s kratkima filmoma »Ljudstvo pozdravlja junake vesolja« in »Triglav pozimi«. Predstave ob 17.45 in ob 20. uri..
23.	in 24. maja 1964 francoski barvni cinemaskopski film »KARTUS«. Predstave ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri. 26. in 27. maja 1964 francoski film »SESTANEK«. Zaradi izredne dolžine bodo predstave ob 17.30 in ob 20. uri. — Cene vstopnicam zvišane.
28.	maja 1964 ameriški film »V SVETU KOMEDIJE«. Predstave ob 15.30, 17.45 in Ob 20. uri. v
29.	in 31. maja 1964 ameriški barvni cinemaskopski film »NAVARONSKA TOPOVA«. Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 9., 14., 17. in 20. uri. — Cene vstopnicam zvišane.
KINO STANOVANJSKE SKUPNOSTI ORMOŽ
23. in 24. maja 1964 francoski film »BABET GRE V VOJSKO«. 27. in 28. maja 1964 sovjetski film »OTA-ROVA VDOVA«.
KINO SREDIŠČE
23. in 24. maja 1964 jugoslovanski film »ČUDNA DEKLICA«. 30. in 31. maja 1964 ameriški film »OSAMLJENI MAŠČEVALEC«.
KINO GORIŠNICA
24 maja 1964 sovjetski film »DEKLICA IŠČE OČETA«. 31. maja ameriški film
»drevo življenja«.
Tekmovalke, ki so osvojile prvih pet mest v strojepisju. V ospredju Marija Gergek — zmagovalka z 279 udarci na minuto
Napete in izenačene borbe so prinesle naslednje rezultate:
Strojepisje — 1. Marija Gergek (Maribor) z 279 udarci na minuto in t 0,6 odstotka pogrešnostl.
2.	Genovefa Plajnšek (Ptuj)
3.	Trezika Potočnik (Ptuj) Stenografija — a. 200 zlogov na
minuto.
1.	Jožica Derca (Celje) — 98,5 odstotka pravilnega prenosa
2.	Marta Seršen (Maribor)
3.	Ivanka Kokol (Ptuj)
Z
VSEM VAM BODO NAJPREJ POSTREGLI PRI
»TEHNIKI«
TRGOVSKEGA PODJETJA
0*
P
ftS
Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo
Dan mladosti — 25. maj — je poleg drugih prazničnih veselih dogodkov za pionirje in mladino še dan, ko prenehajo biti pionirji in postanejo člani Zveze mladine Slovenije.
Zato' naj bi tudi letos šolska in mladinska vodstva pripravila vse potrebno za sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Ob svečanostih je potrebno osvetliti tej mladini dragocene tradicionalne borbene izkušnje mladinske organizacije. Le na ta n%čin bodo spoznali svoje dolžnosti in pravice v članstvu te organizacije.
Pionirska in mladinska orga-
sposoben investitor za zgraditev večjih objektov v kmetijstvu. Spremembe investicijske politike ne bi smele biti za ptujsko občino spremembe na slabše, amnak obratno, morale bi ji prihraniti tudi začasne rešitve, ki jih pomenijo premostitveni krediti in bi ji morale zagotoviti sredstva, da bo lahko dokončala objekte v izgradnji. Zreduci-ranje investicijskega programa na manjše kapacitete bi bila že najslabša rešitev.
Enako je z regulacijo Pesnice. Za njo je potrebnih 3.5 milijarde dinarjev, zagotovljenih pa je 2.643 milijone din. Pogoj za njih dosego je že znan. Znane so tudi spremembe, ki bodo v zvezi s tem nastale in skrbi, ki jih bo morala ptujska občina pravilno obravnavati in reševati.
Ob pregledu vseh istovrstnih investicij v Sloveniji bo težko priti do sklepa, da bi bilo potrebno omejiti ravno investicije j/ ptujski občini, ki daje vsa iamstva, da bo izpolnila obveznosti do skupnosti Iz prejetih kreditov in glede planirane proizvodnje mesa in ostalega.
Kakšne rešitve Je dala razprava glede finančnih sredstev za investicije v LJubljani 19. maja t. i., še ni znano, vsekakor pa ne morejo biti bistveno drugačne, kot so bile priporočene na posvetovanju v Ptuju 16. maja t. 1.
Po razpravi o investicijskih sredstvih je bila še razprava o problemih kmetijskih zadrug v zvezi s kooperacijo, z odkupom in prodajo pridelkov v kooperaciji. Ocena situacije ni najbolj ugodna zlasti glede na meso in krompir, s premijami za pitano živino in drugim.
Predsedniki kmetijskih, zadrug so prikazali zaskrbljujoče stanje v zvezi s telicami, ki gredo večinoma v zakol namesto v razpiod. Namesto premiranja telic za zakol bi morali premirati breje telice po določenih mese cih brejenosti ne glede na to, ali gre za telice kmetijskih gospodarstev ali kmetovalcev. Nekatere kmetij sjte zadruge so se znašle in rešujejo situacijo v kooperaciji z odkupom telet in z rejo pri prejšnjem lastniku, ki mu zadruga vse priskrbi. Le delo daje kooperant, ki je tako rekoč stimuliran zadružni sodelavec. Nekatere zadruge so pomagale kmetovalcem — kooperantom celo s kreditom za ureditev hlevov, da lahko v njih redijo teleta in svinje, da tudi lažje dosežejo primeren delovni uspeh in dohodek. V mariborskem okraju je govedoreja v zadnjih letih občutno nazadovala. Ce ne bo več skrbi za njo, bo z leti vprašanje, od kod bomo jemali meso. Starih krav je vedno več, ker gre preveč podmladka v za-l^ol in v izvoz. Določbe v premi-
zasedanje, bodo vpisali v letopise samo kot eno konferenco več, ki ni niti za las spremenila trenutnega stanja v tej^blokov-ski obrambni organizaciji. Osnovnih vprašanj, ki jih že leta ne morejo rešiti (predvsem vprašanje reorganizacije pakta, za kar se posebno poteguje Francija, enotnost glede nemškega vprašanja, večstranske jedrske sile po ameriškem vzorcu), se pravzaprav niso nU ti resneje dotaknili.
Opazovalec ima vtis, da so prevladali trenutno pereči problemi. Znano je, da je ameriški zunanji minister Rusk v uvodnem govoru terjal večjo podporo članic pri ameriških načrtih v Južnem Vietnamu, ki predstavlja za ameriške politike in stratege težko breme. Francozi so ameriškemu načrtu o nadaljevanju vojne do končne zmage postavili nasproti svojo tezo o nevtralni Indokini. s katero bi laže utrdila mir v tem delu sveta. Pomenila bi namreč umik vseh interesov velesil. Francija pač ima, kot vemo, žalostne izkušnje iz preteklosti, razen tega sili v Azijo s svojo novo azijsko politiko, ki Jo je pričela uresničevati s priznanjem LR Kitajske.
Večina je ameriški poziv zavrnila.
Vprašanje Cipra, ki še posebej zanima obe sporni državi-članici Turčijo in Grčijo, so od-
vanje. V Ankari se s takim stališčem bržkone ne bodo posebno strinjali. Glavni tajnik Stik-ker, ki bo čoz nekaj mesecev prepustil položaj novo izvoljenemu Manliju Brosiju, pa je prejel ukaz, naj pomaga tako Grčiji kakor Turčiji, da normalizirata medsebojne odnose, ki po malem pomenijo pravo pripravno stanje.
Nemčija je zahtevala podporo vseh članic v svoji politiki do združitve obeh nemških delov. Vendar pri tem ni žela kdove kakšne podpore. NATO je samo potrdil dosedanje stališče, po katerem priznava samo Zahodni Nemčiji, svoji članici, pravico. da zakonito predstavlja vso Nemčijo. Toda z odločitvijo, da je treba podpreti prizadevanja za mir in zmanjšanje napetosti, je v bistvu odklonil politiko »trde roke« do Vzhoda, ki še vedno prevladuje med večino v bonnskih vladnih krogih.
Toda če na eni strani atlantska večina poudarja, da se Je treba zavzeti za popuščanje mednarodne napetosti, na drugi strani še naprej zagovarja stališče, da je razorožitev sedaj nemogoča. Kriva je seveda kot vedno doslej SZ, »ki noče učinkovitega nadzorstva ln inšpekcije«.
Zaključek. o zasedanji^ je torej dokaj klavrn. Sicer pa dobro obveščeni krogi pravijo, da kaj drugega tudi niso pričakovali ...
OSTALI DOGODKI
nizacija imata pred seboj velik cilj — usposobiti svoje člane za praktično uveljavljanje socialistične demokracije in za dobre učence, zlasti pa tudi za dobre tovariše. Pionirska in mladinska organizacija sta obenem delovni šoli samoupravljanja. V tej smeri naj bi tudi mentorji-učitelji ln vzgojitelji dopolnilno vzgajali in pripravljali mlade člane naše sknonosti, da bodo pravilno izkoriščali prosti čas. Še /posebej moramo spodbujati mladino, da bo tudi v svojem prostem času znala ustvarjati, misliti in delati, To bo osnovna predpriprava za usmerjanje v poklic, ki ne pričakuje od. človeka samo golo delo Rmpak tudi lastno oblikovanje.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj se je v sredo vrnil z uradnega obiska v CSSR in Nemški demokratični republiki. Kakor je izjavil po radiu, je jugoslovanska skupščinska delegacija povsod naletela na topel sprejem in prijateljsko razpoloženje. V razgovorih z vzhodnonemškimi poslanci in najvišjimi .voditelji so obravnavali mednarodni položaj in odnose med obema državama. Tudi tu je prišla do izraza želja, naj bi svet začasno rešil nemško vprašanje tako, da prizna obstoj dveh nemških držav. S tem bi trenutno najbolje utrdili mir v Evropi.
V	razgovorih so posvetili posebno pozornost dvostranskemu sodelovanju, ki še vedno ni dovolj široko in poglobljeno.
V	podobnem prijateljskem ozračju je potekal tudi obisk v ČSSR. Jugoslovanska delegacija si je ogledala v obeh deželah več znamenitosti in pomembnih gospodarskih kolektivov. Na obeh straneh poudarjajo, da pomeni jugoslovanski obisk spodbudo za še tesnejše sodelovanje na vseh področjih.
SVEČANOSTI PRI ASUANU
Obisk sovjetskega premiera Hruščova v ZAR je tesno povezan tudi s prvo veliko zmago pri gradnji Asuanskega jezu. Poleg visokega sovjetskega gosta in predsednika Nasera sta se svečanosti udeležila tudi iraški predsednik Aref in jemen-ski predsednik Šalah. S prlti-kom na gumb 'so vsi štirje predsedniki povzročili eksplozijo dinamita, ki je vrgel v zrak velik peščeni nasip in tako odprl pot nilskim vodam v obtočni prekop. Nil je tako krenil iz svoje naravne struge malce na desno, pozneje pa se spet vrača v staro strugo .
Obtočni prekop je gradilo štiri leta 34.000 egiptovskih in sovjetskih delavcev in izvedencev. Voda se ob prekopu loči tudi v šest zgrajenih velikih predorov. kjer bo velika hidroelektrarna. Zanjo so seveda tudi že položili temelje. V drugi fazi bodo zgradili hidrocentralo in glavni jez. Vsa dela bodo končali leta 1969.
Predsednik Naser je v svečanem govoru omenil velikanski pomen graditve za afriške narode in ves svet. Jez pomeni tudi simbol sovjetsko arabskega prijateljstva. Predsednik Hruščov pa je Naserja odlikoval
z redom heroja SZ ln redom Lenina zaradi zaslug v boju proti imperializmu, zaradi uspešnega odpora nekdanjemu trojnemu napadu na Sueški prekop in zaradi prizadevanj za utrditev miru.
CIPRSKI VOZEL
Po poročilih s Cipra se je dosedanja vihra nekoliko polegla. Prejšnji teden so ciprski Turki ubili dva grška časnikarja, enega pa ranili. Slo je, kot pravijo v Atenah, za Člane grškega odreda na otoku. Umor je močno razburil grško vlado, ki je zahtevala, naj enote OZN poiščejo krivce in jih kaznujejo.
V Ankari pa trde, da so prišli trije grški častniki na Ciper v tajni misiji, in so o tem seznanili z brzojavko OZN in tajništvo NATO. Ta dogodek naj bi bolj »reaktiviral« zanimanje te organizacije, katere članici sta tudi Grčija in Turčija, za ciprski problem. Vodja ciprskih Turkov Kučuk je celo trdil, da so imeli omenjeni častniki nalogo raziskati vode v pristanišču Famagusti za poznejše grško izkrcanje. Namene, ki jih imajo povsem očitno TVrki, je torej hotel pripisati drugim ...
Predsednik Makarios pa je izročil posredovalcu OZN Tuo-mioju posebno poslanico za glavnega tajnika OZN, v kateri med drugim omenja, da je treba priznati Cipru popolno neodvisnost. Ustavo otoka naj bi odobrilo ciprsko ljudstvo ali pa ustavna skupščina, ki bi jo izvolilo ciprsko ljudstvo. Sodno oblast bi zaupali. neodvisnim in enotnim sodiščem. Uradni jezik bi bil jezik večine, vendar bi zakone in odločbe prevajali tudi v turški jezik. Tuomioja sedaj pripravlja poročilo.
LAOS
Enote levičarskega laoškega gibanja Pa tet Lao so pričele ofenzivo in potisnile poveljnika »nevtralistov« generala Kong Lija v planine. Del enot Kong Lija se je uprl svojemu poveljniku, ker je dovolil, da se je njegova armada »utopila« v armadi desničarja Nosavana. V tem pa je tudi odgovor, čemu so enote Patet Lao pričele napad. Premier Fuma je sicer protestiral. V Washingtonu pa je slišati glasove, da bi ameriške enote utegnile pogledati v Laos. Seveda bi se s tem že tako zamotan položaj, ki tudi opozarja na nevarnost revolucije, še bolj poslabšal.
/

m i
Janko Ponaračič
Vertikale tovarne anodne mase v Kidričevem
Kidričevo
PRIPRAVE NA VOLITVE DS TOVARNE
Pretekli teden se je sestal CDS Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem in je na seji sklenil razpisati volitve v novi delavski svet in v svete proizvajalnih delovnih enot. Imenoval je tudi komisijo za volilne imenike in za volitve.
Glede na določila novega statuta podjetja bo štel novi delavski svet* CO" članov delovne enote v podjetju pa od 20 do 40 članov. Določili so posamezno število članov delovnih enott v naslednjem: delovna enorta gEnice bo štela 35 članov, Strojna energetika 20 članov, aluminij 40 članov, vzdrževalni cdsrati 40 članov, osrednje službe 30 članov in promet 25 članov. Seveda bodo volitve članov v novi delavski svet v razmerju s številom zaposlenih v posamezni delovni enoti.
Zaposleni v delovnih enotah bodo izvolili iz svoje vrste: delovna enota glinice bo izvolila 11 članov, strojna energetika 4, aluminij 17, vzdrževalni obrati 11, osrednje službe 9 in promet 5 članov. V novi delavski svet bi naj prišlo čim več novih, prizadevnih in sposobnih članov kolektiva, tudi mlajših ljudi. Po sindikalnih podružnicah so že začele dobro pripravljene predvolilne konference. Izkušnje zadnjih let narekujejo temeljite spremembe v organih delavskega samoupravljanja. V nje naj pridejo ob teh volitvah člani kolektiva, ki so tudi pripravljeni v organih braniti interese skupnosti in z njimi interese kolektiva.
DPM ZA LETOVANJE OTROK V CRIKVENICI ,
Društvo prijateljev mladine v Kidričevem si je v zadnjih dveh letih sicer prizadevalo storiti čim več, vendar mu bo to sedaj še bolj uspelo, ker je dobilo novo vodstvo.
To je izdelalo pester in bogat program dela. Po programu je tudi predvideno letovanje otrok iz Kidričevega. Razumljivo je, da si želi društvo čim učinkovitejšo pomoč predvsem staršev, ki jim je do tega, da bi preživeli njihovi otroci lepe dni ob morju v času počitnic. Društvo je tudi zaprosilo organe upravljanja tovarne, da bi dovolili letovanje v počitniškem domu v Crikvenici.
Upravni odbor podjetja se je zavzel pri CDS, da bi dovolil v času od 20. do 30. junija 1964 letovanje otrok v Crikvenici s tem, da bi jim bil odobren regres, ki velja za člane kolektiva. To letovanje bi bilo pod vodstvom DPM Kidričevo. 'Letovali bi lahko vsi otroci članov kolektiva, ne glede na to, kje stanujejo, predvsem pa tisti otroci, katerih starši ne morejo iti na morje na dopust.
Tako razumevanje organov upravljanja tovarne za probleme DPM je vredno pohvale. Prav gotovo bodo tudi starši
radi prispevali po svojih možnostih, da bodo otroci res lahko odšli za 10 dni na morje in da bodo tam brez skrbi preživeli nekaj prijetnih počitniških dni.
LETOS 51 PRAKTIKANTOV V TGA
Ze več let je v TGA Kidričevo v praksi sprejemanje dijakov in študentov iz srednjih in visokih šol na prakso. Upravni odbor tovarne se zavzema za to, da bi tudi letos v počitnicah, julija in avgusta, CDS odobril prakso 51 dijakom in študentom. Vsem, ki bodo letos na praksi v TGA, bi naj znašale nagrade, in sicer za prva dva letnika srednjih in visokih šol 14.000, za zadnja dva 16.000, za dijake administrativnih šol pa 11.000 dinarjev mesečno. Poleg teh nagrad bi nosilo podjetje vse stroške prehrane in stanovanja praktikantov, ki bodo morali v času prakse stanovati v Kidričevem.
Pred nedavnim je imelo podjetje . na enotedenski praksi precej učencev iz osmih razredov osemletk. Tudi zanje je plačalo stroške malic.
Tako pomaga TGA Kidričevo mladim učencem in dijakom ter študentom, da se seznanijo s tehnološkim postopkom proizvodnje glinice in aluminija ter anodne mase in da se lažje odločijo za svoje poznejše poklice. Taka pomoč mlademu rodu je koristna in vredna pohvale, zlasti še, če je nagrajena z namenom, da bi si dijaki in študentje z nagradami pomagali pri nadaljevanju študija.
S SEJE CDS V KIDRIČEVEM
Dne 12. maja t. 1. je zasedal CDS Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ter je odobril črpanje sredstev za več namenov.
Odobril je za rekonstrukcijo 110.566.000 din in dotacije raznim društvom in organizacijam.
Podprl je krajevno organizacijo ZZB NOV Kidričevo z dotacijo 245.000 din, strelsko družino Ki-c*-ičevo z dotacijo 321.000 din, krajevni odbor SZDL Kidričevo z dotacijo 250.000 din in tovarniškem odboru sindikata TGA s 315.342. din. Za nabavo opreme za samski blok je odobril 1,500.000 din, za zgraditev novega skladišča za pline po projektu pa 9,970.000 din.
Na tej seji je bil v obravnavi tudi spremenjeni pravilnik o štipendiranju in o razpisovanju štipendij. CDS ga je potrdil.
V času rekonstrukcije tovarne je bilo vzeto iz rabe nekaj osnovnih sredstev. Sklenjena je prodaja teh. V podjetju je še nekaj za podjetje nerabnega materiala, ki bo razprodan članom kolektiva na licitaciji.
Med drugim je tudi odobreno štiridnevno študijsko potovanje HTV komisiji v večje tovarne v Bosno in Hrvatsko z namenom, da bi se seznanili s tamkajšnjimi izk-ušnjami HTV službe.
MF.
V torek, 6. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku Janka PONGRACIČA, upokojenca, ki je umrl v starosti 73 let.
Kljub dolgotrajni hudi bolezni je obdržal svoj humor. Številna udeležba na pogrebu priča o priljubljenosti tega moža, dobričine in poštenjaka ter svo-ječasno agilnega in požrtvovalnega uslužbenca in funkcionarja MO OF. V zahvalo za vse njegovo življenjsko delo in prizadevanje naj mu bo vsaj teh nekaj besedi. Zapeli so mu pevci. Številni prijatelji ga bodo ohranili v lepem spominu. Njegovim žalujočim iskreno sožalje.
-o-
CEPLJENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Tretje obvezno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju letnika 1963 bo v Ptuju 28. in 29. maija ob 16. uri na higienski postaji.
Cepljenje proti otroški paralizi s tretjo žličko cepiva (tip II) je istočasno.
Posebno opozarjamo starše otrok 1962. letnika, ki še tretje žličke niso dobili, naj privedejo svoje rhalčke ob istih dneh ob 17.30.
Razpored cepljenj na terenu bo objavljen v prihodnji številki.
Higienska postaja, Ptud
Osrednja proslava dneva mladosti pri Veliki Nedelji
NA PROSLAVI BO SODELOVALO 9 MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV S PRIBLIŽNO 70« PEVCI. TEMELJITE PRIPRAVE ZA PROSLAVO
Mladina se v občini Ormož temeljito pripravlja na letošnji dan mladosti. Ta množična manifestacija, ki bo letos v nedeljo, 24. maja, pri Veliki Nedelji, ima v občini že pravo tradicijo. Na ta dah se bo zbrala mladina z ormoškega območja in povabljeni mladinski predstavniki sosednjih občin. Dan mladosti je najpomembnejši mladinski praznik. S tem dnem tudi proslavimo rojstni dan predsednika Tita. Mladinske manifestacije imajo mnogo širši pomen. Zbliževanje mladine ob manifestacijah vsestransko koristi širjenju in razvijanju medsebojnega prijateljstva.
Da bi bile priprave za proslavo dneva mladosti čimbolj učinkovite in skupno opravljene, so ustanovili po vaških, šolskih in po mladinskih aktivih v delovnih organizacijah posebne pripravljalne mladinske odbore za organizacijsko in tehnično izvedbo proslav.
Pester program proslave, ki prične v nedeljo ob 8. uri in bo trajal do 14. ure, bo po svoji pestrosti zelo zanimiv za udeležence proslave. Najprej bo festival pionirskih pevskih zborov. Sodelovalo bo 9 pevskih
zborov s približno 700 mladimi pevci. Nato bodo športna tekmovanja: mali nogomet, rokomet, strelstvo in šah. V športnih tekmovanjih za prehodni pokal bo sodelovala mladina iz vseh aktivov v občini. Dokaj zanimiva bo praktična mladinska gasilska vaja na cesti pri zadružnem domu pri Veliki Nedelji. Na programu je tudi oddaja »Pokaži, kaj znaš!«, ki se bo končala s podelitvijo nagrad in pohval ter priznanj. Nato bo sledilo veselo mladinsko rajanje. Svečani del proslave bo zaključen z nastopi pevskih zborov iz vseh osemletk.
V okviru dneva mladosti bo po izložbah trgovin v Ormožu in pri Veliki Nedelji razstava tehničnih, likovnih in foto izdelkov mladine.
K sodelovanju proslave so povabili TVD »Partizan«, Ljudsko tehniko ter prosvetno in gasilsko društvo. V primeru slabega vremena bo proslava 31. maja 1964.
Po krajevnih centrih v občini pa bo kres ovala mladina na večer pred dnevom mladosti. Za to so že tudi pripravili krajše kulturno prosvetne programe. Vmes bo program zabavnih
Skrb za standard delovnih ljudi
V današnjem času hitrega gospodarskega razvoja mora biti delovni človek povsod v o-spredju. Tako je po naši novi ustavi delovni človek v ospredju, pa tudi po statutih delovnih organizacij, ki so jih sprejeli pred kratkim delovni kolektivi. V obeh je rečeno, da je poglavitna skrb naše družbene skupnosti skrb za delovnega človeka in za njegovo družino. Prarv zato je postavljeno v današnjem obdobju na vidno me-
sto vprašanje materialnih pogojev delavca-proizvajalca in načina, kako bi te izboljšali In jih prilagodili dejanskim potrebam današnjega časa. Višja produktivnost dela bo nedvomno omogočila boljše pogoje za višji standard in pripomogla k hitrejšemu razvijanju gospodarstva. Izkoriščanje še neizkoriščenih notranjih rezerv v podjetjih, uvajanje boljše tehnologije, uvajanje sodobne mehanizacije in še številni drugi
Nova stanovanjska stavba v Ormožu
Nesreča nikdar ne počiva
Te dni so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci:
Anton Petek, Klijučarovci 9, si je z žago poškodoval levo roko; Zvoniko Breznik, Ptuj, Slovenski trg 6, je padel in si poškodoval levo nogo;- Marija Pulko, Ptuj, Ljutomerska 20, si je pri telovadbi poškodovala desno nogo; Jože Miklavčič, Zg. Pristava 13, je padel t mopeda in si poškodoval desno roko; Stanko Frangež, Zg. Jablane 11, si je pri prometni nesreči poškodoval desno nogo; Jožefa Zajška, Dolena 59, je ugriznil pes v levo nogo; Franc Dreven-šek, Mihovci 56, si je pri delu poškodoval telo; Martin Be-drač, Šturmovec 22, si je poškodoval levo roko; Franc Mi-lošič, Dravinjski vrh 29, si je s strojem poškodoval levo roko; Milan Mervič, Ozeljan 93, je padel z motorja in si poškodoval levo nogo; Angelo Cuš,
Moškanjci 57, je ugriznil pes v levo nogo; Jožeta Pungračiča, Dobrina 54, je podrl moped in ga poškodoval; Alojz Pukšič, Janežovski vrh 2, je padel z mopeda in si poškodoval levo nogo; Milan Tominc, Kidričevo 8, je padel z drevesa in se poškodoval; Milica Sok, Bukovci 25, je padla s skednja in si poškodovala glavo; Jože Hergula, Mihovci 46, si je z žago poškodoval desno roko; Cilka Vivola, Zetale 41, je padla in si poškodovala levo nogo; Marija Kac-jan, Lovrenc 34, je padla in si poškodovala hrbtenico; Jože Bračič, Sp. Pleterje 12, je padel z lestve in si poškodoval telo; Kristino Moravec, Strmec 8, je nekdo napadel in ji poškodoval glavo; Martin Mere, Trdobojci 37, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo; Alojz Kla-neček, Ptuj, Poljska cesta 6, je padel z mopeda in si poškodoval rebra. ,
Osebna kronika
RODILE SO:
Irena Pukšič, Levajnci 13 — deklico; Erna Macun, Svetinci 8 — dečka; Marija Zagoršek, Borovci 24 — Mirana; Kristina Flajsinger, Cankarjeva 16 — dečka; Ljudmila Skledar, Na-raplje 32 — deklico; Justina Grandl, Podvinci 114 — dečka; Angela Pernek, Tržeč 1 — Vesno; Matilda Tetičkovič, Grajena 18 — deklico; Elizabeta Ša-lamija, Vinski vrh 10 — Mirana; Jožefa Korbun, Miklošičeva 10 — Benjamina; Terezija Jus, Stoperce 8 — deklico; Marija Klajnšek, Mariborska 38 a — Zdenko; Terezija Mundžar, Ormoška 28 — Ireno; Elizabeta Cučko, Vel. Brebrovnik 8 — Jožka; Marta Šerod, Sodinci 69
— Lidijo; Stanislava Fogec, Zagajiči 26 — Ivana; Marija Ličina, Gorišnica 26 — Dušana; Štefanija Miklašič, Tomaž pri Ormožu 35 — Stanislavo; Silva Domine, Trniče 66, Tezno — dečka; Marija Volgemut, Janežovski vrh 40 — deklico; Marija Petek, Gorišnica 92 — dečka; Nežka Fajfar, Mali Brebrovnik 21 — Darjo; Antonija Novak, Grlinci 2 — Anico; Dragica Kovač, Središče 151 — Marijo; Marija Krajnc, Narap-Ije 24 — Angelo; Kristina Oj-steršek, Lovrenc na Drav. polju 113 — dečka; Ivana Roškar, Muretinci 24 — Marjana; Marija Erbeiter, Paradiž 14 — Mirana; Ljudmila Ljubeč, Podvinci 40 — Draga; Ana Golob,
faktorji so poleg uvajanja novih izmen v proizvodnjo omogočili, da so izginili za vedno te plačilnih Ust nizki osebni dohodki. Na primer v občini Ormož je tovarna »Jože Kerenčič« lahko ostalim delovnim organizacijam za zgled s povišanjem produktivnosti dela in delitve osebnih dohodkov. V tovarni je približno 170 zaposlenih. Predvidevajo, da bodo letos zaposlenost povečali na 190.
Leta 1962 je znašal povprečen mesečni neto osebni dohodek delavca 20.310 dinarjev. V letu 1963 se je povečal na 26.000 dinarjev, v letošnjem letu pa celo na 30.200 dinarjev. Iz tega lahko ugotovimo, da se podjetje gospodarsko krepi, njegova proizvodnja pa hitro širi. K povišanju osebnih dohodkov je predvsem pripomogla preusmerjena proizvodnja. Preusmerili so jo iz kovinske proizvodnje v proizvodnjo plastičnih izdelkov.
Tudi ostale gospodarske organizacije v občini temeljito proučujejo nagrajevanje po učinku dela. Na splošno mora veljati načelo, da je treba dati zaposlenim take delovne pogoje, da ne bo mesečni osebni prejemek na zaposlenega nižji od 25.000 dinarjev. To je minimalni osebni dohodek na zaposlenega in ga je treba zvišati skladno s povečanjem produktivnosti dela. Jasno je, da je manj in s starimi stroji opremljena gospodarska organizacija izven možnosti, da bi mogla to storiti čez noč, ampak šele postopoma. Omeniti bi morali, da še vedno ni našla v občini Ormož niti ena gospodarska organizacija možnosti za skrajšan delavnik, čeprav že -temeljito proučujejo pogoje za skrajšani delovni čas.
Ko bodo odkrila možnosti za skrajšani delovni čas podjetja z industrijskim načinom proizvodnje, jim bo sledilo še kmetijstvo. Tu mislim predvsem na tovarno »Jože Kerenčič«, na o-pekarno Ormož in pozneje na Kmetijski kombinat. V gradbeništvu in v kmetijstvu je to seveda mnogo težje, ker vpliva na ti dve gospodarski panogi več faktorjev.	R. D.
točk. Ob kresovanju bo 9plošno veselje ob zvokih partizanske in narodne pesmi.
Lani je bila proslava dneva mladosti v Ivanjkovcih, ki se je je udeležilo čez 1000 mladincev, mladink, pionirjev in odraslih. Letos pa je treba računati s še večjo udeležbo.	D. R.
Pacinje dobile nove stanovalce
Minuli teden so v Pacinju postavili lepo, novo barako, ki služi za stanovanje delavcev, zaposlenih pri regulaciji Pesnice. Tu so se nastanili, da imajo bliže na.delo. Stroji brne in se že pomikajo od Dornave navzgor proti Pacinju.
V	Pacinju se tudi že pripravlja material za gradnjo mostu, ki bo, na novi strugi Pesnice. Delavci že hitijo z odstranjevanjem travniške ruše, ki jo nalagajo v velike gomile ter jo bodo spet uporabili za škarpo na izravnanem terenu ob novi strugi.
Sedaj delajo na regulaciji štirje bagerji-kopači ter drugi stroji. Vsi skupaj bodo pripomogli k hitrejši ureditvi Pesniške doline. To čaka velika sprememba. Dajala bo skupnosti več kot doslej, ker je ne bo več poplavljala in ne zalivala voda iz Pesnice. Milijardne investicije bo vračala skupnosti z bogatim pridelkom žitaric in drugih kmetijskih pridelkov, zlasti pa bo morala dajati Pesniška dolina v njej zaposlenemu ljudstvu primeren narodni dohodek in z njim možnost lepšega življenja slovenj egoriškega ljudstva.	i
I
Iz Podvinc
V	Podvincih pri Ptuju so prejšnji teden začeli z gradnjo gasilskega doma. Temelje so sezidali že pred leti. Vsa dela bodo večji del opravljena prostovoljno. Delali bodo gasilci, pomagali pa tudi vaščani. Najbolje bi bilo, da bi pomagali vsi prebivalci s podvinškega požarnega okoliša, da bi tako laže prebredli gradbene težave.
Predsednik društva, tovariš Jakob Kuhar, mi" je pojašrŠJ vse ,o gradnji doma oziroma o prostorih, o delu društva, istočasno pa mi je razkazal tudi njihov inventar, med kaiterega sodi orjaški DKV agregat s priborom v čedno urejeni originalni prikolici. Vse orodje hrani sedaj društvo v lopi na svojem zemljišču, ki je drugače na lepem mestu in v središču vasi.
Sedaj bodo zgradili nad prostrano, dvodelno garažo le večjo sobo, ki bo za sestanke in shajanje članov. Čez nekaj let bodo zgradili še podaljšek, kjer bo dvorana z odrom in podobnimi pripravami za razvedrilo in kulturno dejavnost
Predsedniku in še nekaterim članom odbora, ki so ta dan pridno nosili material in pomagali pri gradnji, bodo vsekakor morali v čim večjem številu pristopiti na pomoč še drugi, da bo tako poslopje prej pod streho, kar bo vsekakor v korist samim domačinom.
B. J.
V	Dornavi je gorelo
V	nevihti 14. maja 1964 pozno popoldne je strela zažgala hlev pitališča plemenskih svinj Kmetijskega kombinata Pttij, obrat« v Dornavi.
Požar je uničil 44 m dolgo In 4,5 m široko ostrešje na hlevu. Zaradi močnih opeklin je poginila 1 svinja, ostale so reiili. Skup. na škoda je ocenjena na skoraj 2 milijona dinarjev. Ptujski in dornavski gasilci so obvarovali pred požarom ostale bližnje objekte, sicer bi bila škoda neprimerno večja.
Zagojiči 4 — Janka; Marija Antolič, Miklošičeva 6 — Branka; Marija Kokol, Vareja 42 — Sonjo; Dragica Kmetec, Pra-gersko 2 — Marijo; Veronika Gerečnik, Prepolje 6, Tezno — Srečka; Ivana Potočnik, Medve-ce 21 — deklico; Angela Segu-lin, Gregorčičev drevored 1-3 — Marka; Alojzija Muhič, Ormoška 3 — Zlatka; Lea Rosina, Ljubljana, Gregorčičeva 14 b — Igorja; Marija Stater, Levajnci 36 — dečka;
POROKE:
Feliks Kramberger, Rabeljčja vas 19, in Ana Pevec, Budina 40; Štefan Berlak, Hrastnik 206, in Neža Golob, Dornava 105; Ivan Svenšek, Draženci 12, in Kristina Lah, Podvinci 110; Peter Repič, Podvinci 93, in Bo-žena Letonja, Mejna cesta 2, Ptuj.
UMRLA STA:
Katarina Arnuš, Prešernova 21, roj. 1883, umrla 13. 5. 1964; Janez Širec, Zakl 16, roj. 1899, umrl 15. 5. 1964.
Nesreča pri Veliki Nedelji
V torek popoldne, 19. maja t 1., se je smrtno ponesrečil 45-letni kmetovalec Franc Kokol iz Mezgovec št. 58 pri železniškem
Imenovani se je v zgodnjih jutranjih urah' napotil po strešno opeko v Ormož. Ko se je že z naloženim tovorom vračal mamo Velike Nedelje proti domu, se je smrtno ponesrečil. Ko se je pripeljal Franc Kokol čez železniški prelaz pri Veliki Nedelji, ki je precej dvignjen nad cestišče, je streslo voz. Voznik je padel zaradi precejšnjega sunka z voza na glavo na asfalt ter je pri tem prišel pod levo zadnje gumijasto kolo. Približno 5 metrov od železniškega prelaza proti Ptuju je Franc obležal mrtev. Kolo mu je zlomilo tilnik in stisnilo zatilje, zato bi mu bila vsaka zdravniška pomoč zaman Pokojnik je zapustil ženo in tri otroke	D. R.
APZ Jone Tomšič" v Ptuju
V soboto, 23. t. m., bo v Ptuju prvič gostoval AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ« iz Ljubljane. Zbor, ki ga sestavljajo študentje ljubljanske Univerze, je nastal v prvih letih po vojni na eni izmed delovnih akcij jugoslovanske mladine.
Repertoar mladega zbora je sprva obsegal le udarne in partizanske pesmi; s svojimi prvimi stilnimi koncerti pa se je kmalu izoblikoval v trdno umetniško telo, pomembno v slovenskem kulturnem življe-
nju. Velik dotok mladih pevcev in vsako leto zelo pester program sta omogočila, da si je zbor priboril vodilno mesto med slovenskimi amaterskimi zbori. Umetniška rast zbora je čvrsto povezana s prof. Radovanom Gobcem, ki je deset let svojega dela posvetil študentskemu zboru. Pod njegovim vodstvom je zbor prvič pokazal svojo pravo vrednost.
Zaradi svoje živahne dejavnosti in visoke umetniške kvalitete je zbor pridobil tudi akademski naslov in tako prevzel
Okademskl pevski z.bor iz Ljubljane
S koncertnega nasfoia v Glasben, šoli v Pau u
slavno tradicijo MAROLTOVE-GA AKADEMSKEGA ZBORA.
Do danes je zbor izmenjal že več dirigentov. Po svoji desetletnici, ko je APZ pod vodstvom prof. Radovana Gobca izvedel kantato »Stara pravda«, je svoj drugi veliki vrh zbor dosegel s svojim stilnim koncertom renesančnih pesmi pod vodstvom prof. Janeza Boleta.
Za njim je zbor prevzel Lojze Lebič. Pod njegovim vodstvom je APZ dosegel prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Gorici. Njegova zasluga je tudi, da je zbor za svoj repertoar posegel tudi po sodobnih slovenskih in svetovnih delih.
APZ izvede v letu dni okrog petdeset samostojnih in delnih koncertov. Letos si želi pridobiti prijatelje tudi v Ptuju. Z enakim programom, kot ga bo izvajal v soboto, je že koncer-tiral v nr*a:erih mestih v Sloveniji in na turneji po Poljski.
Letošnji spored ,ie sestavljen iz treh delov. Prvi del obsega renesančno obdobie, in to pesmi iz Francije, Anglije. Italije ln pa seveda dela našega domačega komponista Gallusa. V drugem delu so predstavljeni pred- ! vsem sodobni slovenski avtorji, j Tu bi veljalo omeniti, da bodo ' v tem delu nekatere skladbe prvič izvajane. Najbolj hetero-gen je tretji del. ki vsebuje dela tujih in domačih skladateljev. umetne in narodne pesmi. Zbor vodi mladi diplomant muzikologije na ljubljanski Akademiji za glasbo Igor La-vrič. Želimo si. da bi vam, dragi Ptujčani, ugajali in da se bomo odslej večkrat srečavali.
Marjan Flajšman
PARTIZANSKI KOLEDA našega okoliša

Ze pred majem 1944 so odhajali naši fantje v Zagorsko brigado, tedaj še bolj posamič ali v manjših skupinah po dva, trije, štirje. Za prehod čez mejo in varno pot v partizanske vrste na Hrvaškem je skrbela kurirska postaja v hrvaški vasi Budiščaku ob slovenska meiji, ki je maja 1944 sprejemala pod svojo streho že tudi večje skupine slovenskih dobrovoljcev NOV.
V ponedeljek, 18. maja 1964, je koncertiral v dvorani naše ptujske glasbene šole violinist Emil Carli, absolvent violinskega oddelka tukajšnje glasbene šole. Koncertna dvorana je bila kakor malokdaj zasedena do zadnjega prostora. Zanimanje za ta koncert je bilo posebno veliko še zato, ker Ptujčani že nekaj let z vidno pozornostjo spremljajo razvoj tega mladega, nadarjenega violinista, ki s tem svojim javnim koncertom zaključuje' šolanji na naši:glas-beni šoli.
Zahtevni program potrjuje, da je dosegel mnogo obetajoči violinist ob zaključnem študiju v IX. in X. razredu pod vodstvom znanega violinskega pedagoga prof. Maksimiljana Skalarja prav zavirlno visoko stopnjo violinske igre. Še posebej pa moramo Carliju čestitati, da je kot maturant ptujske gim-* nazije našel pri obilnem delu toliko časa, da je pripravil tako obsežen koncertni program. Izvajanje Handlove Sonate v D-duru in Bruchovega Koncerta v g-molu je očitno pokazalo visoko stopnjo igre, tako glede vsebinskega podajanja kakor tehničnega znanja. Tudi ostali del programa, Beethovnova Romanca v F-duru, Bravničarjev Preludij iz Sonate ter Pugna-nijev Preludij in Allegro v Kreislerjevi priredbi, je pokazal Carlijevo solidno violinsko igro. Bilo je nekaj majhnih nesoglasij med solistom in spremljevalko, ki pa so izhajala iz zdravstvenih indispozicij pri obeh partnerjih.
Publika je bila navdušena ob vsaki izvajani točki programa in je z vztrajnim ploskanjem
izprosila dve dodatni točki. Carli je zaigral še Wieniaw-skega Mazurko in Kreislerjev Siciliano.
Kot posebno presenečenje na tem večeru je bil nastop petletne violinistke Monike Skalar, ki je bil prijeten vložek v Carlijev program. Ta mala, ljubka deklica, je z neverjetno otroško resnostjo igrala Hirš-lerjevo Kolo, Albertijev Danse des enfants, Boccherinijev Me-nuet in Ruski ples Baklanova.
Tjcotnait.TMakatffl~rai*tir je
nekaj neverjetnega Težkp je razumeti, da 'lahko predšolski otrok tako. muzikalno, tako natančno in tako doživeto igra glasbena dela, ki po svoji te-
žini daleč presegajo melodično in ritmično zahtevnost otroške ali ljudske pesmice. Ta primer pa tudi kaže, da je učenje instrumenta lahko dostopno že predšolskemu otroku, ki se igraje, brez poznavanja notne pisave, po posnemovalni poti glasbeno izživlja. Seveda mora znati glasbeni pedagog prilagoditi učni program otroški individualni dojemljivosti. Samo po sebi je razumljivo, da bi pa dosegji tako visoko stopnjo igre kakor Monika le izredni glasbeni talenti. Navdušenje publike je bilo naravnost entuziastično in Monika je dodala na vztraj-Konec na 5. strani

Franc Prelog-Mirko iz Sobeti-nec, komandir kurirske postaje v Budiščaku za prehod slovenskih partizanov v Zagorsko brigado.
Komandir postaje je bil Franc Prelog-Mirko iz Sobetinec. Pri njegovem delu sta mu pomagala še dva kurirja. Oskrbovala pa jih je Terezija Emeršič, po poklicu šivilja iz Cirkulan. Fantom, ki so prihajali na postajo in spet odhajali naprej v brigado, je na postaji postregla s hrano in pijačo, za kurirje pa je redno kuhala, jim prala in šivala. Postaja se je vsidrala v zidanici advokata dr. Zlatka Kovačiča iz Varaždina, ki je bil navidez domobranec, a je partizanom pomagal z orožjem in municijo ter jim dal na razpolago tudi zidanico v Budiščaku. Večkrat so kurirji zaradi varnosti to postojanko opustili (in prenočevali po drugih hišah ob slovenskohrvaški meji. Za dobrega partizanskega zaveznika se je izkazal Anton Glavica v Budiščaku.
Prostovoljce NOV so kurirji čakali redno vsak torek in petek ob enajstih ponoči pri cerkvici sv. Janža pri Brezovcu. Do tja jih je navadno pripeljal Franc Fijačko, doma z Borla. Od tu so jih kurirji iz obmejne postaje vodili v brigado
MAJSKI ODHOD DOMAČINOV
V ZAGORSKO BRIGADO
Sredi maja 1944 je odšla na pot v Zagorsko brigado skupina dobrovoljcev, ki je štela okoli 15 mladih fantov, največ de-zerterjev iz nemške vojske. Med njimi je bil tov. Janez Petrovič, sedaj direktor kmetijskega kombinata v Ptuju. Z njimi je potoval tudi član ptujskega okrožnega komiteja KPS Milko Golob-Jožko, sedaj predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, ki se je hotel sestati s štabom Zagorske brigade. Kakor piše v svojih spominih tov. Petrovič, so borci hodili le ponoči.
Kurirska postaja na meji
Iz postojanke na Ptujskem polju so prišli najprej do Drave, kjer so jih čakali čolnarji, in jih varno prepeljali na drugo stran reke. Nato so se napotili peš proti meji na kurirsko postajo.
Iz postojanke v Budiščaku so jih spremljali hrvaški partizani proti Trakoščanu, kjer so se priključili 20. maja 1944 I. zagorski brigadi. Hrvaški borci so slovenske fante lepo sprejeli.
Milko Golob-Jožko, ki je kot politični funkcionar potoval z borci, je odšel v štab Zagorske brigade na daljši razgovor. Hrvaška partizanka Jelka mu je za slovo izročila fotografijo tovariša Tita, v spomin na njegovo bivanje v štabu. Jožko se je v štabu razgovarjal z vodilnimi oficirji o pomoči, ki naj bi prihajala iz naših krajev v brigado, in o akcijah, ki naj bi jih hrvaški borci skupaj z našimi izvrševali na ozemlju ptujskega okraja. Tako bi slabili okupatorjevo moč pri nas in iz okupatorjevih postojank pridobivali živež, orožje in municijo.
Ptujčani so ostali skupaj v novo formirani četi in se že če znekaj dni ob napadu na ustaško postojanko javili med bombaše. Tu je padla prva naša žrtev Konrad Jurgec iz Paradiža.
Maja 1944 so prišli s hrvaške strani partizani v Ložnico v Haloze in napadli nemške gra-ničarje. Bojevali so se ves dan, toda Nemcem, dobro utrjenim v svoji postojanki, niso mogli do živega.
IZ MEMOAROV TOV. DRAGA
Tov. Drago Sober, med vojno uslužbenec na pošti v Moškanj-cih, je odšel sam k partizanom na Hrvaško. Precejšnjo pot ga je spremljal Ivan Fric-Vitez iz Gorišnice. Od Borlskega mostu je zavil proti Cirkulanam, nato pa po cesti na Hrvaško, na kurirsko postajo za prehod v Budiščaku. -Na postaji je ostal
dober teden. Proti koncu maja je odšel s kurirji k cerkvici sv. Janža na javko po tri angleške oficirje, ki so jih na poti iz Grčije Nemci ujeli in jih selili iz zapora v zapor, nazadnje so jih poslali v Strnišče, od koder so pobegnili. Iz Budiščaka so Angleže spremljali dalje hrvaški partizani. Drago Sober je odšel v začetku junija 1944 k partizanom na Kalnik.
SREČANJE NEKDANJIH BORCEV ZAGORSKE BRIGADE LETOS V NEDELJO, 24. MAJA, V TRAKOŠČANU
V spomin na skupen boj slovenskih in hrvaških borcev za svobodo v Zagorski brigadi se bodo letos srečali nekdanji borci Zagorske brigade na gradu Trakoščanu ob 10. uri dopoldne. Manjša slovenska skupina bo v uniformah kot patrulja pozdravila hrvaško patruljo nekdanjih borcev, drugi borci pa bodo po tem srečanju skupaj z njimi v obujanju spominov praznovali 20-let-nico tistih dni, ko so se med bojem skoval med hrvaškimi in slovenskimi borci ne-razdružljive vezi bratstva in prijateljstva.
Na svečano srečanje so vabljeni tudi drugi prebivalci naše občine, saj bo tam obenem s to proslavo tudi zaključek letošnjega tedna bratstva in prijateljstva med občinami Ptuj, Ormož, Cakovec in Varaždin.
Pridite na prijeten izlet v nedeljo, 24. maja, v slikovito Hrvaško Zagorje, kjer vas bodo v restavraciji pri gradu Trakoščanu in v parku čakali hrvaški tovariši, da skupaj manifestiramo naše bratstvo in prijateljstvo ob zaključku tedna bratstva in prijateljstva! (Dalje prihodnjič) V. a
Anton Glavica s svojo ženo pred svojo hišo v Budiščaku, v kateri je gostoljubno sprejemal slovenske partizane.
Slekovec Hilda
Problem posebnega šolstva
Okoliščine* ki lahko povzroča- | jo mentalno nerazvitost, so neprimerna prehrana v času nosečnosti, rubeola (rdečke), sifilis, alkoholizem staršev, po porodu pa encephalitis. meningitis in težje telesne poškodbe, predvsem poškodbe glave. Ob naštetih organskih vzrokih je faktor, na katerega čMito pc zabijamo, to je pomanjkanje ljubezni in nežnosti v ranem otroštvu. Vsi ti vzroki ob_ stoja jo povsod na svetu, gotovo p« je. da se lahko zmanjšajo ob maksimalnih naporih zdravstvene in socialne službe. Vendar bo določeno število mentalno prizadetih oseb stalen, spremljajoč pojav v razvoju družbe.
Ena izmed številnih nalog naše šole j«, da pripravi družbi duševno zdrave in čustveno uravnovešen« osebnosti. Poznamo je iz preteklosti, pa tudi vsakdanje življenje kaže, koliko škode je imela družba zaradi velikega števila ljudi, ki so postali osebno in družbeno nekoristni. To so naj-češče deformirane osebnosti, ki imajo nezdrav odnos do družbe.
Učitelj na osnovni šoli ne more zaradi velikega števila učencev v razredu popolnoma prtstopiti k vsakemu učencu, da bi odkril i
njegove individualne posebnosti, določene ovire in težave pri učenju, ki so lahko intelektualnega ali emocionalno-voljnega značaja. Nekateri učenci v razredu kažejo stalen neuspeh, ne napredujejo in postanejo problem za učitelja. V takšnih primerih mora učitelj iskati pomoč pri učitelju posebnega oddelka, defektologu, da skupaj ugotovita vzroke zaostalosti pri učencu. V kolikor je vzrok neuspeha organskega značaja (za_ radi katerega nastopa intelektualna prizadetost), se mora učenec takoj prešolati v posebni oddelek.
POMAGAJMO JIM, DA BODO SPOSOBNI ZA POZITIVNO DELO
Mentalno prizadeti učenci se šolajo s pomočjo specialnih metod in lahko uspešno obvladajo program osnovne šole z določenimi okrajšavami in olajšavami ter se usposobijo za pozitivno delovanje v družbenem ln gospodarskem življenju.
Po najnovejših statističnih podatkih UNESK se ustanavljajo v Angliji specialne osnovne šole že za 1 •/• mentalno prizadetih otrok, ob tem pa se še mslstira, da se prevzamejo posebni ukrepi v okviru
rednega šolanja za še 9 •/• otrok z zmanjšanim inteligenčnim indeksom.
Po pcdatkih se rodi v SR Sloveniji okoli 2000 duševno prizadetih otrok, ki so potrebni poseb. nega šolanja in varstva. Po zelo optimistični oceni se rodi v občini Ptuj letno okrog 200 takih otrok. Komisija za kategorizacijo v občini Ptuj je v letih 1962 in 1963 pregledala okrog 600 otrok in ugotovila pri 570 otrocih takšne duševne in osebnostne motnje, da je vsako uspešno šolanje teh otrok v osnovni šoli brez večje koristi. Ti otroci po šolah životarijo in ne dosegajo povprečnih učnovzgojnih uspehov, istočasno pa zavirajo normalno delo z duševno intaktnimi otroki, so torej resna ovira pri učnovzgojnih prizadevanjih pedagoškega osebja na osnovnih šolah.
Otroci z nizkim inteligenčnim indeksom ne morejo doseči uspeha, ki je glavni stimulator v duševnem razvoju, temveč živijo v stalnih frustracijah. Posledice fru-stracij pa so še v?čje ovire v razvoju in agresije v različnih oblikah, agresije, ki lahko škodujejo družbi in ki jih družba ne more tolerirati. Naša dolžnost je, da
se pravočasno pobrigamo za te otroke. Lažje mentalno prizadete osebe lahko imajo posebne sposobnosti za vse tiste monotone aktivnosti v industriji, za katere ljudje z normalno inteligenco niso sposobni. Proučevanja v zadnjih letih so pokazala, da so takšne osebe na določenih delovnih mestih celo nenadomestljive.
Mentalno prizadeta oseba, ki Je pravilno adaptirana v svoji sredini, se težko razlikuje od osebe z normalnim inteligenčnim indeksom. Takšni ljudje imajo pogosto interes za ročna dela, so marljivi in zaupanja vredni delavci.
NEGA V SPECIALNIH ZAVODIH
Obstojajte tudi slučaji težje in srednje mentalne prizadetosti, tem pa je naša družba omogočila nego v specialnih zavodih. Kljub velikemu prizadevanju, omogočiti duševno prizadetim osebam dostojen prostor v družbi pa so še vedno posamezniki, ki se z besedo ali dejanjem vedejo asocialno. Prišel je čas, da seznanimo našo širšo javnost, da pomaga in zavzame drugačno stališče do duševno prizadetih oseb. Samota, zapuščenost in '.zolacija privede tudi zdravega človeka do asocialnega obnašanja, zato se moramo zavedati principov socialističnega humanizma in zaščititi mentalno nezadostno razvtfo osebo.
V specialnih šolah in vzgojnih ustanovah se otrokom z duševnimi motnjami ;n telesnimi napakami s posebnimi pedagoškimi postepki omogoča vključevanje v družbo. Posebno šolstvo pa ima svoje specialne naloge:
•	da se zagotovijo otrokom odgovarjajoči pogoji za telesni, duševni in socialni razvoj, srečno in zadovoljno otroštvo in da se jim zagotovi možnost, da izrazijo svoje pozitivne sposobnosti ln interese;
•	da se omogoči otrokom na odgovarjajoč način, v skladu z njihovo rastjo in psihičnimi sposobnostmi, pridobivanje splošne osnovne in strokovne izobrazbe, ki jim bo potrebna za bodoče življe-nje v družbi.
Šolska obveznost traja do 17-leta. Kadar strokovnjaki ugotovijo, da ne obstojajo več razlogi za specialni pedagoški postopek, je potrebno otroka prešolati na redno šolanje, odpustiti ga iz specialne ustanove ali ga predati v oskrbo staršem ali drugim ustanovam. Časovno trajanje posebnega vzgojnega postopka se ne more enako fiksirati za vse kategorije defektnih. ker se v vsakem posameznem primeru defekt lahko identificira v različnih življenjskih dobah. VEC RAZLOGOV ZA ORGANIZIRANJE POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH USTANOV
Za organiziranje posebnih Izobraževalnih ustanov za otroke, ki so moteni v svojem razvoju, obstojajo pedagoški, psihološki in socialni razlogi. Večina staršev nima potrebne pedagoške izobrazbe in ne zna pravilno postopati s takšnim otrokom. Zaradi tega velika večina takšnih otrok ostane zanemarjena in zapostavljena. Otroci, prepuščeni sami sebi, izpostavljeni slabim postop_ kom in vplivom, dobivajo v značaju mnogo negativnih navad in napak, ki se kasneje težko odstranijo. Brez vzgojnega delovanja mnoge zdrava dispozicije. po_ zitivne sposobnosti zaoatanejo v razvoju, kar se kasneje negativno odraža na njihovem telesnem, umskem, čustvenem in moralnem razvojU. Otrok, ki je v svojem razvoju prizadet. predstavlja večjo skrb za starše, kot pa normalen otrok. Takfnemu otroku je potrebno posvetiti več pozornosti in nadzorstva. Zaradi tega se po navadi eden izmed staršev, po navadi mati, no more vključiti v družbeno in gospodarsko življenje", ovirana je celo v svojih vsakodnevnih gospodinjskih poslih. Specialne vzgojne ustanove pa odigrajo pomembno vlogo v razbremenitvi družine in omogočajo staršem prizadetih otrok večje sodelovanje v družbenem življenju.
(Konec prihonjič)
J
»TE D NT K« — petek. 22. maja 1964
Sfran 5
Skrbništvo v smislu
in izobraževanje novega zakona
Razgibano sedanje družbeno življenje se kaže tudi v potrebi po oblikovanju novih zakonov, po vsklajevanju zakonov z načeli ustave in s sodobnim družbenim stanjem,
SKRBNIŠTVO NAJ BO ODRAZ SOCIALISTIČNE SKRBI ZA ČLOVEKA
V	novih tezah o skrbništvu je poseben poudarek na zaščiti naše mladine, ki iz različnih vzrokov ni deležna potrebne družinske vzgoje. S skrbništvom bi naj nadomestila skupnost družinsko skrb ali pa jo na različne načine dopolnila. Iz tega sledi, da ne more biti skrbništvo stvar posameznikov ali zgolj skrbstvenih organov, temveč je stvar vseh družbenih činiteljev. Na tem področju bodo prav člani društev prijateljev mladine lahko največ koristili, saj se že dolga leta ukvarjajo z varstveno skrbjo za otroke oziroma družine. V razpravah bi naj razjasnili stališča in različne poglede na vprašanja skrbniške dejavnosti. Gre za vprašanje prostovoljnega skrbništva, za skrbnike, pravne ali fizične osebe, za sodelovanje skrbstvenih organov z družbenimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi otrok in družine. Dailje gre za sodelovanje med skrbstvenimi organi in sodiščem ter javnim tožilstvom.
V	sodobnem družbenem življenju se nI mogoče zadovoljiti, da bi opravljali skrbstveni organi le svojo tradicionalno nalogo, temveč bi morali vse bolj biti organi varstva otrok in družine.
Seveda še vedno velja osnovno stališče, da je osnovna celica družbe družina, ki nudi v večini primerov otroku najbolj ugodno okolje za njegov razvoj. Zato tudi poudarjamo osnovno skrb na družinsko vzgojo. Pri vseh posegih v družine, pa tudi pri prisilnih ukrepih, moramo upoštevati svobodo osebnosti staršev. Zavedati se moramo, da imamo pravico omejiti svobodo staršev le takrat, kadar je otrok že oškodovan. Skrbništvo je torej kurativni del v naši socialistični politiki in v varstvu otrok ter 'sega v "Intimna področja človekovega življenja, v družino, v odnose v njej z namenom varovanja otrokove zdrave rasti.
TUDI IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJO MORAMO PRILAGODITI NAŠEMU ŽIVLJENJU IN POTREBAM
Svet organizacij in ustanov otrok Jugoslavije je razpravljal o novih težak zakona o izobraževanju in < o vzgoji v SFRJ. V novih tezah zakona o izobraževanju je poudarjena vloga in naloge izobraževalnih institucij za jugoslovanske potrebe. Potrebno je več medsebojnega sodelovanja med delovnimi gospodarski«^ organizacijami in izobraževalnimi institucijami.
Tudi na pedagoškem področju bi naj pridobili prosvetni delavci več samoupravnih pravic. Nemogoče si je tudi zamisliti, da bi izobraževali kadre ločeno od družbenih potreb. / v
Starši, kKso glede na svoj naraščaj najbolj zainteresirani, da bodo njihovi otroci dobri člani družbe, morajo prednjačiti v aktivnem sodelovanju s šolskimi institucijami, ne le kot posamezniki, temevč kot predstavniki družin v družbi. Sodelovanje staršev s šolo je praktična demokratična oblika, ki zagotavlja vsestransko kvalitetno izobraževanje naših otroka V razpravah se bo potrebno zadržati tudi pri ekonomskem vprašanju. Tudi izobraževalne institucije je potrebno obravnavati kot ekonomski faktor, pri katerem so upravičena vsa vlaganja s kulturnim razvojem mladega občana.
Skupnost kot celota bo morala pokazati večji interes za predšolsko vzgojo mladine, ker bo prav predšolska vzgoja "predstavljala za otroka del osnove za hitrejši razvoj, za predčasno vključitev v osnovne šole in za čimprejšnjo strokovno kvalifikacijo.
Potrebe vasi bo treba vskla-diti s potrebami mesta.
Razmisliti bo treba, kam odhaja mladina po dokončani osemletni osnovni šoli. Se vedno ostane veliko število'mladine po šoli doma, čaka na zaposlitev ali pa ostane na podeželju. Ne moremo trditi, da je kmečki človek dovolj pridobil v osnovni šoli. Potrebno bo pa prav za to mladino in za tiste, ki čakajo na zaposlitev, ustanavljati dopolnilno izobraževalno šolanje, to je politehnično izobraževanje mladih ljudi.
Gospodarske organizacije bodo morale organizirati čim več izobraževalnih centrov, kjer bi pridobili delavci v času svojega dela in dopolnilnega izobraževanja, potrebno kvalifikacijo. Vskladiti bo treba politiko štipendiranja in sredstev za izobraževanje, da bodo koristila proizvajalcu. Nadarjene otroke bo treba vsestransko podpreti s štipendiranjem, da si bodo lahko pridobili potrebno znanje.
Razprave o zakonih, ki bodo veljavni tudi za našo občino, naj se dotaknejo vseh teh vprašanj. Zato bodo v razpravi sodelovali strokovnjaki ln družbeni delavci z različnih delovnih področij, ki bodo s svojimi Izkušnjami podprli skupna prizadevanja za vsestranski družbeni napredek.
Angelca 2iberna
IZ ORMOŽA
čimveč mladine v delavsko samoupravljanje
Turistični kotiček

Turizem nekoč ln danes
Da so šli prvi turisti na pot
—	v zdravilišče, na morje, v hribe, na poučni ali zabavni izlet — za to jim ni bilo treba nobene snubitve v današnjem smislu; šli so na lastno pobudo, v spoznanju, da je to zanje koristno ali iz tega in onega vzroka kar potrebno.
Veliko podrobnosti o tem bo znala obrazložiti zgodovina turizma, ki pa žal še ni napisana
—	ne v svetovnem, še manj v, našem ožjem merilu.
Eno vemo: prvi pravi predhodniki današnjih turistov so bili po eni strani »vandrovci«
—	pripadniki raznih obrti, ki so morali, da bi postali mojstri ali vsaj priznani pomočniki — v širok svet po izkušnje in znanje; po drugi strani pa so bili vandrovci mladi velikaši — plemiči, ki so se na svojih potovanjih, grandes tours imenovanih, vadil; za življenje in utrjevali za živtjenjski tioj:
Kajpak, eni ln drugi so se že takrat ravnali po pregovoru »utile cum dulci«, se pravi, mimo usposabljanja za življenjski poklic so iskali in največkrat tudi našli zabavo ter razvedrilo, po potrebi pa še rekreacijo za njihovo telesno ln duševno zdravje,
Vsi prvi turisti so potovali kot posamezniki, vsak na svojo roko in na svoj račun. Vsak si je sam idejno zamislil potovanje, si sestavil itinerer in nato neposredno izvedel vso organizacijo — zdaj bolj, zdaj manj uspešno.
Prišlo pa je do prelomnice, ko se je sredi 19. stoletja pojavil Thomas Cook, iznajditelj pavšalnih potovanj (voyages a forfait), predhodnic današnjih
družbenih ali skupinskih potovanj, ki jih neposredno organizirajo zlasti večje ln velike turistične agencije, torej brez posredništva, pa tudi nekatere organizacije in večji -delovni kolektivi.
L. Stangen, poštni inšpektor po poklicu, je odprl leta 1863 prvi potniški biro. Teh birojev, ki jih kot operativo vzdržujejo vse turistične agencije, je dandanes povsod po svetu že kar znatno omrežje.
Pomemben pripomoček turističnim birojem in turistom oziroma potnikom je ustvaril leta 1827 Badeker s svojim prvim vodnikom skozi Porenje. Ne toliko za konkreten nameni, pač
pa kot praktično in koristno
novost, ki Je našla obilo posne-maclev kmalu po svetu, zlasti v snujočih se turističnih deželah, najprej v velikih, pozneje pa tudi v manjših regionalnih in krajevnih okvirih. (Pri nas so posebno poznani vodniki pok. Rudolfa Badjure.)
V drami »Don Carlos« je znani slog »V moji državi sonce ne zaide« snubitev za turistične interesente, toda le-ta bi bila neumestna in nemogoča, če ne bi bilo poleg osnove nepogrešljivih instrumentov — organizirane in tehnično spretne operative, kot ko potniški biroji ln turistični vodniki.	-tos
Mladinski aktiv gradbenega
podjetja »Ograd« šteje 39 članov in se uveljavlja na športnem področju.
Predsednica aktiva Pavla Raušl, ki ima v delu z mladino precej izkušenj, je povedala v razgovoru, da si žeil mladina »Ograda« primeren prostor za kulturno prosvetno delo mladine. Se letos bodo z udarniškim delom zgradili ustrezno dvorano, ki bo primerna tudi za seje delavskega sveta In za potrebe sindikalne podružnice.
Mladinci tega aktiva prirejajo dvakrat tedensko strelske vaje ln se pripravljajo na občinsko tekmovanje v počastitev dneva mladosti. Mladina »Ograda« ima obsežen letošnji načrt dela. Skupinsko bodo obiskali
Ptuj
IZLET V PUNAT
Proti koncu aprila je frlšla na diitt-rniško š<).» vesela -cvica in sicer obvestilo o izletu v Punat, ki je bil & maja.
Izlet je organiziral OORK Maribor. Na šoli sem bila za to določena jaz. Prvo zbirališče Je bilo v Ptuju ob 7. uri. Tja sem priSla s kolesom. Iz ptujske občine smo šle na izlet tri podmladka-rice. Vodila nas je tovarišica Se-gula Anica. Do Maribora smo prišle z avtobusom.
V Mariboru se nam je priključilo okrog 40 podmladkarjev. Vsi smo čakali na svoj avtobus. Iz vsake občine so šli trije ali dva pcdmladkarja z nj'imi tudi en to. variš. Vse pa nas je vodil predsednik komisije OORK Maribor.
Vožnja je bila prijetna. Na Krasu smo videli malo zemlje, ki je skrbno obdelana- Več Je bilo pustega sveta, pokritega z nizkim drevjem m s kamenjem.
Naše zdravje
Dr. Vinko Bren£ič, specialist, če ljustni ortoped
Higiena zobovja in ustne votline
Glede na velik pomen zdravstvene preventive, prav posebno pa še na zobozdravstvo, čigar pomen še danes podcenjujemo, sem pripravil za bralce »Tednika« nekaj sestavkov z namenom, da bi tudi lokalni list po svoje pomagal širiti zdravstveno prosvetno dejavnost ne glede na predele v občini, kjer to že opravljajo zdravstveni delavci.
Začel sem s higieno zobovja, nadaljeval pa bom z vsemi vplivi na oblikovanje, rast zob in ostalo, kar je v zvezi z ustnimi boleznimi.
* >'
Najpravilneje je, če hranimo zobne krtačke v posebnih kozarcih tako, da so ščetine obrnjene navzdol proti dnu kozarca, ne pa navzgor, kot dela večina ljudi. Pred uporabo in po Uporabi moramo zobno krtačko dobro oprati, po uporabi jo otresti in postaviti v kozarec, da se dobro posuši. Dober in še boljši ter vsakemu dostopen način hranjenja zobne krtačke pa je, da jo po uporabi operemo z milom, splaknemo z vodo, na-
jo. Pred ponovno uporabo pa moramo krtačko dobro oprati, nakar ves postopek redno ponavljamo.
S čiščenjem zobovja začnemo že takoj po izrastu prvih zob. Zobovje očistimo tako, da odstranimo vse ostanke hrane, ker se hrana zaradi svoje sestave in sline prilepi na zobe, zato očistimo zobe po vsakem obroku hrane. V začetku čisti otrokovo zobovje mati, in sicer z v vodi namočeno vato. Po izrastu že vseh mlečnih zob pa začnemo navajati otroka na čiščenje zob z zobno krtačko. Zobna krtač-ka za otroka mora biti manjša
„„	1° važno vprašanje, kakšna naj
vE bo ta zobna krtačka? Najboljša
zobovja namenjenim sočasnim navodilom.
Zobna krtačka ima to nalogo, da očisti vse tiste predele na in ob zobovju, kjer se zbirajo ostanki hrane, in vsa tista mesta, ki se ne očistijo že sama pri samem žvekalnem aktu. Za čiščenje zob bi morali praviloma uporabljati sterilne zobne krtačke. Zelo dobro in priporočljivo je, če razkužimo zobne krtačke v 5°/o raztopini klo-ramina, ki zamori vse mikrobe. Za odstranitev neprijetnega vonja po kloru pa dodamo par kapljic mentolovega špirita. Pri uporabi zobnih krtačk pa je ze-
če otroku pokažejo starši, ka ko in kdaj se čisti zobovje in izpira ustna votlina. Pri tem pač naj bodo starši otrokom najboljši zgled.
Kakor dobro vemo, se večina otrok izogiba čiščenju zobovja ali pa opravi to važno nalogo oziroma ustno toaleto le na hitro roko, v naglici, to se pravi površno in le na videz, da lahko v šoli ali pa pri zdravniku
krtačka je tista, katere ščetine so postavljene v šopih, ki so na redko razporejeni, da je med njimi dovolj prostora za dostop zraka. Razen tega morajo biti ščetine trde in dobro pritrjene v krtački, da lahko z njimi pridemo v prostor med zobmi. Kakor hitro postane zobna krtačka premehka, kar se zgodi po nekem času, je bolj škodljiva kot koristna in je bolje, da jo odvržemo. Ce hočemo, da bo
reče: »Seveda si čistim zobe! ____________ _________
te pa prevlečemo z milnico in | Zelo dobro bi bilo, če bi ob pre- I zobna krtačka ostala dalj časa milnimi penami, ki se nato na gledih otrok po internatih, šo-I čista, jo moramo po vsakokrat-krtački posušijo in krtačko do lah. otroških vrtcih itd. razde- j ni uporabi dobro sprati s teko-prihednje uporabe konzervira- Ijevali zobne krtačke s higieni' čo vodovodno vodo, nato pa po-
Modelarji vas vabijo
Mariborski in ptujski modelarji bodo presenetili mladino is Ptuja in is okolice v nedeljo*24 maja ob 10. url dopoldne na ploščadi pred vhodom na dvorišče Peratninarske farme M Brega (dohod z Zagrebške ceste).
Navzočim bodo pokasali posebnosti letečih motornih modelov. Prav zanimivo bodo akrobatske, hitrostne in draga tekme modelov sa naslov najboljšega modela.
Opero tudi ntt ptujskem gledališkem odru
Redni obiskovalci ptujskih kulturnih prireditev bodo videli in slišali v sredo, 27. maja tt. v ptujskem gledališča opero »Vesele žene Wlndsorske« v Uvedbi mariborske Opere na gostovanju v Ptuja.
ČESTITKE
Čestitke pripadnikov
jla svojcem v rojst nem kraju
Angeli Zoreč Iz Klčarja 40 vošči za njen god vse najlepše ln ji kliče še na mnoga leta Karel Fras, ki služi vojaški rok.
vse bližnje turistične kraje. Letos bodo videli Triglav in njegovo bližnjo in daljno okolico, kar bo za mladino pravo doživetje. Precej mladine je že v gradbenem podjetju v delavskem samoupravljanju. Ob letošnjih volitvah v delavske svete bodo še to število povečali.
Za strokovni napredek vajencev skrbijo obratovodje, s tem da Jim pravočasno vsestransko pomagajo, ko je pač potrebno. Potrebno jim je pokazati in obrazložiti pri delu to in drugo in jih tako postopoma usposobiti za dobre kvalificirane delavce. Stalna povezava ^podjetja s starši vajencev Je ena izmed najpomembnejših oblik sodelovanja pri vzgoji kvalificiranega kadra. Poglavitna in stalna povezava pa sta le šola in podjetje. Učenci vidijo ln občutijo, da skrbi nekdo zanje ln da se zanje zanima. Za to je podjetje že precej naredilo in so tudi uspehi zaposlenih vajencev zadovoljivi.
Mladinci »Ograda« so obljubili aktivno sodelovati in pomagati pri organizaciji volitev v delavske svete. Najboljši mladinec bo kandidat za nov delavski svet.
D. R.
smo se vozili s trajektom, pozne. Je z avtobusom.
Z podmladkarji smo se hitro spoznali in razumeli. Izlot je bil zanimiv in prijeten.
Za izlet se Osnovna šola bratov Rešev Destemik OORK Maribor iskreno zahvaljuje.
Mahorič Tončka, učenka Osnovne šole bratov Rešev DE-STERNIK
Do Crikvenice smo se pripeljali z avtobusom. Naprej smo morali z trajektom. V Punat smo prišli bolj pozno zvečer zaradi ovir.
Drugi dan smo si ogledali mesto in ladjedelnico. Nekaj časa smo se tudi kopali. Pozneje smo si ogledali punatsko osemletko. Lepo so nas sprejeli in nam zapeli slovensko pesem.
Popoldne smo si ogledali samo. stan na otoku Kaši j unu, ki so ga zgradili Benediktinci. Na otok smo se peljali s čolni. Otok Je bil zelo zanimiv zaradi raznolikosti rastlinstva in muzeja, v katerem so vse gorske živali in rastline.
V Punat smo se vrnili pred ve_ čerom, ker je bil po večerji zabavni večer, na katerega so bili povabljeni tovariši in nekaj podmladkarjev iz punatske osemletke.
Naslednji dan smo že kar zgodaj odpotovali domov. Eno uro
tresti s stolčeno soljo, končno pa posušiti.
S čiščenjem zobovja želimo očistiti vso površino zob in preprečiti nabiranje zobnega kamna, obenem pa masiramo dle-sen, da postane bolj odporna, zdrava in da ne krvavi več na vsak dotik in dražljaj.
Kako pa tehnično poteka sam akt čiščenja zobovja? Zobovje čistimo tako, da najprej skrta-čimo z zobno krtačko vse žve-kalne — zgornje — površine zob v spodnji in zgornji čeljusti, nato pa z zobno krtačko drgnemo in masiramo dlesen tako, da gremo na zgornji čeljusti v smeri od zgoraj navzdol, na spodnji pa od spodaj navzgor, to se pravi — vedno v smeri proti žvekalnim površinam zob. Nato pa položimo krtačko navpično na zobe in s kroženjem potiskamo ščetine krtačke med zobe. Popolnoma zgrešeno je čiščenje zobovja z drgnjenjem krtačke iz levega ustnega kota v desni in zopet nazaj kot pri harmoniki. Važno pa je, da očistimo zobe tudi zadaj, to se pravi tudi zadnje zobe — ličnike in kočnike. To so zobje, ki se ne vidijo pri odprtih ustih, in ravno te zobe ljudje najbolj malomarno čistijo ali pa sploh ne, češ: »Saj se to itak ne vidi!«
S pravilnim načinom čiščenja odstranimo vse ostanke hrane, ki se nahajajo v prostorih med zobmi.
Zobna krtačka nam predstavlja mehanični pripomoček za čiščenje zob. Razen tega pa \	. ,, . _
uporabljamo še kemična sred- j v ponedeljek so se razšli v opast v a za čiščenje zob in izpiranje ustne votline.
»LEPA CBVLJARKA« NA ODRU
V	nedeljo, 17. t m. je prosvetno društvo Juršinci že v tretje izvajalo špansko dramo »Lepa
čevljarka« in se tokrat predstavilo, v dvorani na Polenšaku, ki je bila precej napolnjena in jo ljudstvo z zanimanjem spremljajo.	i
V	glavni vlogi sta nastopila Marjana Doberšek — čevljarka ter Ignac Zebec — čevljar, prav tako je sosedov sinček, ki so na občinstvo napravili izreden vtis ter jih Je nagradilo z burnim aplavzom. Posebno zahvalo pa zasluži tudi i Kovačič Franc za izredno zahtevne maske ln režijo. Ker je delo ljudstvu priljubljeno, s« bodo igralci z njim še pojavili po drugih odrih in upajo tudi drugod na zadovoljiv obisk.
b. j.
INOZEMSKI MLADI ESPERANTISTI MED NAMI
V	soboto so prispeli v Maribor esperantisti — mladinci it Avstrije in Italije. Z našimi mladimi esperantisti iz Maribora, Ljubljane in Zagreba so izmenjali misli o nadaljnjem tesnejšem sodelovanja. V nedeljo so bili skupaj na Pohorju in
Gostovanje »Kola« iz Beograda v Ptuju
V torek, 19. t. m. zvečer, smo bili Ptujčani deležni posebnega umetniškega užitka. Ob gostovanju priznanega folklornega ansambla »KOLA« iz Beograda smo spoznali široki izbor iz zakladnice jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov.
Bogastvo ritmike, dovršenost gibov in vrhunsko dinamično izvajanje so vsestransko navdušili gledalce. Kljub vsemu tehničnemu napredku in možnosti gledanja raznih prireditev po televiziji, nam neposredno sprejemanje mnogo več nudi. Poleg iskrivega podajanja razpoloženjskih plesov in pesmi
(Dalje prihodnjič)
nju, da se spet kmalu sestane-jo, morda v sosednji deželi
-o-
Ples v »KOLU«
smo občudovali tudi značilnosti ljudskih noš posameznih pokrajin. Videli smo pestre srbske noše, prefinjene makedonske in črnogorske, košato in vendar elegantno baranjsko nošo ter bahavo gorenjsko, izrazito pod volivom baročne meščanske noše.
Vse priznanje prirediteljem tega prikaza, ki je v tednu bratstva štirih mest Ptuja, Ca-kovca, Varaždina in Ormoža še posebna manifestacija.
Ob tej prireditvi, za katero je marsikdo ostal brez vstopnice, se Je spet očitno pokazalo, kako nujno potrebujemo v Ptuju večjo in primernejšo dvorano. Večkrat negodujemo, da imamo premalo smisla za kvalitetne kulturne prireditve, tokrat- pa se Je izkazalo prav nasprotno. Bo kulturni dom v Ptuju ostal še dolgo le sen?
Ljudmila Bras
S koncertnega nastopa v Glasbeni šoli v Ptuju
(Nadaljevanje s 4. strani)
no ploskanje še Schubertovo Uspavanko.
Vse točke tega koncertnega nastopa je spremljala pri klavirju z velikim glasbenim občutkom pianistka Silva Križaj iz Maribora. Njeno pomoč in požrtvovalnost zelo cenimo, posebno zaradi tega, ker najde pri svoji veliki zaposlenosti še čas za vaje v Ptuju.
Večer nam bo ostal dolgo v prijetnem spominu, ker smo lahko občudovali vzhajajoči talent naše najmlajše ptujske violinistke in dozorevajoči umetniški talent violinista Emila CaHija. Prepričan sem. da bq ta mladi umetnik dosegel mnogo uspeha, ako se bo odločil za umetniško kariero.
Drago Hasl j
SLOVENSKA CONSKA LIGA
ALUMINIJ : LJUBLJANA
1:2 (1:2)
Maribor, 17. maja. Moštvo Aluminija je moralo nastopiti v lfi. kolu SNL zaradi incidenta, ki so ga povzročili neodgovorni gledalci na tekmi Aluminij — Sobota in zaradi prepovedi igranja na domačem terena za eno tekmo, na stadionu Železničarja v Mariboru. Tako sta nastopili obe moštvi na tujem terena. Ljubljane. Dosegli so srečno zmago, priborjeno t prvih 45 minutah igre.
Začetek prvega polčasa je prinesel silovit napad Ljubljane, ki je že v 3. minuli prek Friča povedila z 1:0; žoga je obsedela v samem desnem kotu. Po tem zadetku pa so se predramili tudi igralci Aluminija in so s serijo napadov nevarno ogrožali Sularjeva vrata; kljub prejšnjim lepim priložnostim za dosego
PRVI PROGRAM na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m; UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 96,5 — 97,9 MHz
NEDELJA, 24. MAJA 6.00—8.00 Dobro jutro 1 (pisan glasbeni spored). — Vmes ob 6.05—8.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski koledar. prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 12.00 Poročila. 1295 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — n. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 ObvestUa tn zabavna glasba. 13.30 Za naše podeželje. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 Glasbeni mozaik 15.00 Napoved časa in poročila. 20.00 Izberite svo-10 popevko. 21.00 Znamenite operne jpredstave: krst Puccinijeve opere »Turandot«. 22.00 Napoved časa in poročila. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddale.
PONEDELJEK. 25. MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — vmes ob 5.15—5.20 Poročila ln vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa in poročila. 12.00 Poročila. 12.15 Zabavna glasba. 12.15 KN — Emil Gabrovšek: Pravice zasebnih lastnikov pri podružbljenem gospodarjenju z njihovimi gozdovi. 12.25 Za prijetno razvedrilo. 13.00 Napoved časa in poročila. 19.00 Obvestila. 18.05 Glasbene razglednice. 18.30 Radijski dnevnik, 20.00—22.00 Kon* cert simfoničnega orkestra RTV Zagreb. 22.00 Napoved časa in poročila. 24.00 zadnja poročila tn zaključek oddaje.
TOREK, 26. MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — Vmes ob 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved ln obvestila. 6.20— 6.35 Začetni tečaj angleščine — S2. lekciia (ponovitev). 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Ing. Zvone Miklič: Boljše sušenje sena pri uporabi gnečilca. 12.25 Med domačimi vižarji. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Rado Simonitti: Pesmi in priredbe narodnih o morju. 20.20 Radijska igra — Nfepomučene Jouguilie: Nenavadne prigode gospoda Bicha. 21.40 Klasični mojstri v starih in novih posnetkih iz naše delavnice. 22.00 Napoved časa in poročila. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 27. MAJA
•5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — Vmes ob 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved ln obvestila. 6.20— 6.35 Tečaj makedonskega jezika — 32. lekcija (ponovitev). 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Ing. Jaka Ferjan: Zelena Vedri pomladni zvoki. 13.00 Napoved časa in poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavne melodije vzhodnonemšklh skladateljev. 20.30 Iz oper Georga Friedricha HSndla. 21.40 Z orkestrom David Rose. 22.00 Napoved časa in poročila. ^24.00 Zadnja poročila tn zaključek oddaje.
ČETRTEK, 28. MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — Vmes ob 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega jezika — 32. lekcija (ponovitev). 7.00—7.15 Napoved časa ln poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Ing. Jelka Hočevar: Kako ln s čim zatiramo krompirjevo plesen. 12.25 Zabavna glasba. 13.00 Napoved časa in poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Operetni zvoki 21.00 Lirika skozi čas — Goethejeva lirika. 21.40 Stjepan Su-lek: Tretji klasični koncert (An-safenbel Zagrebških solistov dirigira Ant.onio Janigro). 22.00 Napoved časa in poročila 24 no Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK. 29 MAJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — Vmes ob 5.15—5.20 Poročila ln vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila pregled tiska, vremenska napoved ln obvestila. 6.20— 6.35 Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 27. lekciia (ponovitev). 7.00—7.15 Napoved časa ln poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Ing. Tatjana Stupica: Rahljanje zemlje med rastjo posevkov pri pogostem deževju. 12.25 Domače melodije za veselo opoldne. 13.00 Na*»ved časa to poročila. 19.00 Ob-
gola je to končno uspelo Speho-nji šele v 30. minuti, ko je streljal v VTatmco, od koder se je žoga odbila v mrežo. Po izenačenju je Aluminij diktiral oster tempo in so se igralci Ljubljane reševali z izbijanjem žoge v aut ali korner. Ko je bilo vodstvo Aluminija na vidiku, pa je Ljubljana z nevarnim protinapadom dosegla nepričakovano vodstvo preko Gosarja v 35. minuti. Po tem zadetku je Aluminij še naprej prevladoval, toda razen »bombe« Voduška v stativo iz rassdalje 25 metrov ni bilo nič posebnega.
Drugi polčas je ponovno potekal v neprestanih napadih igralcev Aluminija, ki so jurišali na vrata Ljubljane, pri tem pa napravili nekaj osnovnih napafc, ki jim niso prinesle zaželenega izenačenja. Priložnosti za dosego gola je bilo dovolj. Obramba Ljubljane je igrala v ostrem bunker sistemu, ki ga napadalci Aluminija niso znali razbiti, ampak so streljali v nasprotnika ali pa mimo vrat. Bilo je nekaj res lepih priložnosti; na koncu pa je le zmagala Ljubljana, ki je srečno obdržala rezultat iz prvega polčasa in s tem dve pribor j eni točki.
Aluminij je v celoti prevladoval na igrišču, poraz pa gre predvsem na Tačun napada, ki ni bil sposoben s svojo nehomogenostjo izkoristiti izredne priložnosti in poraziti sicer dobro moštvo Ljubljane, ki se je na ta način oddolžili za lansko sezono ko ga je Aluminij nepričakovano, že ob svojem prvem nastopu, v SNL premagal.
Aluminij: Kramberger, Mar-kovič, Muršec, Gerečnik, Mesa-rič, Vodušek, Soršak, Markovič Z., Kovač (Tkalec), Spehanja in Vrbanec.
Ljubljana: Suler, Belaniti, So-šter, Daneu, Skušek, Seme, Po-ženel, Frič, Likar, Gosar in Popi voda.
Sodnik Kožar iz Murske Sobote je bil odličen. ,
Mladinci Aluminija so v pred-tekmi ugodno presenetili in premagali sovrstnike Ljubljane s 3:1 (1:0).
Zaradi incidenta na tefcmi Aluminij — Sobota je NZS strogo kaznovala domačine s prepovedjo igranja ene tekme na domačem terenu. Ponovna tekma s Soboto, ki bo v četrtek, 28. maja, bo že lahko na stadionu ▼ Kidričevem
Prihodnjo nedeljo bo igral Akmrnini j v Ljubljani proti Svobodi. Ce hoče doseči boljšo uvrstitev na lestvici, mora doseči vsaj neodločen reaultat.
V. M.
Ptujčani potujejo v ponedeljek. 25. t. m., v Maribor, kjer se bodo ob 18. uri pomerili z mladim moštvom »Branika« „v predtekmi košarkarskega srečanja med »Branikom« in »Domžalami«. Kaj lahko pričakujemo od prvega zavrtljaja za točke? Čeprav je tekma izven konkurence, se morajo vsi igralci truditi za čim boljši rezultat, čeprav so še sedaj brez trenerja in pravega vodstva. Prva preizkušnja z zelo dobro ekipo »Branika« bo dobro služila za nadaljnje delo ln pot le lepši košarki. Treninge bo vodil Milan Hlupič." tehničnp vodstvo pa bo prevzel Milan Zupane. Termin treninga sta sreda in petek od 17. do 19. ure na igrišču T. Znidariča.
Niogomefl
Rezultati XVII. kola: Mejnik — Rače 2 :3 Branik — Kovinar 2:0 Grafičar — Beltinci 3 :2
Zaostalo tekmo XVII. kola Fužinar — Drava sta odigrala tekmeca v sredo, 20. t. m. (O poteku in rezultatu bomo poročali v prihodnji številki.)
V nedeljo, 24. t. m. gostujejo v Ptuju nogometaši Ojstrice iz Dravograda. Jeseni je pobrala Drava v Dravogradu ves izkupiček (1:2). Kako bo na domačih tleh? Prepričani smo, da dve točki ne bosta romali za Koroško.	MK
OBVESTILO
KK Drava Ptuj obvešča svoje simpatizerje, da bodo lahko spremljali potek razvoja košarke, tekem, formalnih stvari na oglasni deski pri hotelu Petovia. Prav tako, obveščamo vse, ki se hočejo vključiti v vrste KK Drava in bodo vestno ter disciplinirano delali, naj se prijavijo v pisarni ObZ TK Ptuj (nad biyšo kavarno) v uradnih dneh. S seboj prinesite po dve sliki in rojstni list za registracijo.
UO KK Drava je naročil pri ZIS v Mariboru prenos^ ne konstrukcije za košarko, ki jih bomo postavili na rokometno igrišče ob Ormoški cesti.
CENIK
trgovskega podjetja »POVRT-NINA«, Maribor, poslovalnice 38, Ptuj (prt Magdi)
Veljaven od 18. maja 1984 do nadaljnjega.
Grah — 350, kumare — 350, paradižnik — 520, peteišilj — 160, por — 120, /radič — 200, solata majslca —>22Q^špiwača — 200, zel je sveža — 150, <čebwk» II a, nos« — 560, te»mprc-.32, korenček — 7«, pesa neteča l-4 70, paprikar^ložena — 228, Jeu-mare vložene-— 135, komza — 68, pšenica — "JO^proso — 120, fižol »tet«wee« — 230^ifižoAepre-peličar — 250, fižo& >enobarwni — 200, radenska — 54, slatina, donat — 54, radenska, OJSI — lovalo bo pet ekip, in sicer:. 54, češnje — 300, giozdje, nam. »Partizan« iz Slovenske Bistri- UUS I — 350, marelice, sok — ce, »Drava« iz Ptuja ter mlad* 50, orehi, celi — S20, ribez rde-
KOŠARKA■
V nedeljo, 24. t. m, bo pričelo tekmovanje v okrajni mariborski košarkarski ligi. Sode-
ekipi »Branika« in MTT iz Ma-
«i»^ok -j-50, ribez -čmi,^ok
rifoora, ki bosta tekmovali rzwer> >50, ^iraške, suhe — 240, keom-konkurence. Prvaka bo odločil«	— - -
srečanje med »Dravo« in »Partizanom« iz Slovenske Bistrice* Zmagovalec bo dobil pravico sodelovanja v vzhodni republiški košarkarski ligi, kjer tekmuje 12 ekip.
Košarkarji »Drave« bodo odigrali vse tekme prvega dela v gosteh, ker še nimajo urejenega igrišča. Igrali bodo na igrišču osemletke T. Znidariča, ki pa še ni nžtred. V prvem kolu se bodo srečali: KK »Branik« KK »Drava« v Mariboru, KK »Partizan« — KK »Maribor« v Slovenski Bistrici.
vestna. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Kon-certantna zabavna glasba. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Novi posnetki iz domače glasbene literature. 21.00 Godala v ritmu slow-rocka. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa in poročila. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje.
SOBOTA, 30. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar). — Vmes ob 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.20— 6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine — 21. lekcija (ponovitev). 6.45—6.50 Pregled športnih prireditev za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 12.00 Poročila. 12.05 'Zabavna glasba. 12.15 KN — Vet. Milan Dolenc: Zajedalske bolezni — velika škoda v naši konjereji. 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa in poročila. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Ko je sonce zašlo« (pisan spored popevk v izvedbi Barbare Jarc, kvarteta bratov Boštjančič, Ivanke Kraševec, Optimistov, Marjane Deržaj, Rafka Irgoliča ln Majde Sepe). 20.20 »Ujetniki Sargaškega morja« (po romanu A. Beljajeva »Otok izgubljenih ladij« priredil za radio Aleksander Marodič). 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa ln poročila. 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje.
j,pir„ novi — 170, ječmenowawfea-•ša — 120, limone — 290, pomaranče — 320, rozine — 470, ■smotave, celofan — 360, grappe-fruit — 240, paradižnikove tube, 100 gr — 90, paradižnikove tube, 200 gr — 140, radgonski biser, 11 — 640, kapelski biser, 11 — 600, vino-rdečev 11 — 288, vino belo, 11 — 260, vinoiCdeče, 21 — 690, wifK> bekw21 — 660, jajca — 25, med — 296,. sir — 880.
V zalogi- imamo racme^sokq»^e po ceni od 45 do 60-<Ena«jeroza steklenico, prav tako pas imamo v zalogi vedno sveže hladno pivo.
OBVESTILO
Na podlagi 84. in 88. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 22/61)
obveščamo
davčne zavezance na območju občine Ptuj, ki imajo dohodke od obrti, svobodnih poklicev in premoženja, da bodo seje davčne komisije za odmero davka ^za leto 1963/64 v pisarni uprave za dohodke v Ptuju, Trg mladinskih brigad štev. 1 (magistrat) — pritličje levo, v dneh 25. in 26. maja 1964.
Javne razprave o davčnih predlogih bodo potekale po naslednjem redu:
25. maja od 16. do 18. ure: za obrti lesnih in gradbenih jače, šivilje, brivce, frizerje in fotografe;
25. maja od 16. do 18. ure: ja obrti lesnih in gradbenih strok ter lončarje, kamnoseke in gramozničarje;
25.	maja od 18. do 19. ure: za m^dičarje, slaščičarje, mesarje, mlinarje in vrtnarje;
26.	maja od 15. do 16. ure: za obrti kovinskih strok in za ostale še neimenovane stroke obrti;
26. maja od 16. do 17. ure: za gostilničarje in avto-prevoznike;
26. maja od 17. do 18. ure: za odvetnike, duhovnike in ostale svobodne poklice.
Seje davčne komisije so javne. Davčni zavezanci lahko dajejo pred komisijo pripombe k davčnim predlogom.
Ptuj, dne 16. maja 1964.
Uprava za dohodke skupščine občine Ptuj
Po sklepu delavskega sveta KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ razpisujemo
JAVNO RAZPRODAJO
odvisnih osnovnih sredstev, ki bo dne 29. maja 1964 ob 9. uri v skladišču KK Ptuj — Rogozniška cesta (skladišče bivšega »Sadjarja«).
Prodaja in licitacija samo za družbeni sektor:
#	traktor »Steyer«
#	traktor »Fiat« C 25 (goseničar)
#	traktor »Unimog«
#	mlatilnica »Zmaj«
#	razni traktorski priključki: plugi, brane in podobno. Prodaja in licitacija za družbeni in privatni sektor:
: osebni avtomobil »Opei-karavan« 3 slamoreznice, več sadno-vinogradniških škropilnic, 3 ročne črpalke za vino, vprežne kosilnice in grablje, mali motorni puhalnik, travniške brane, več težkih in lahkih kmečkih vozov, vprežnih plugov in ostalega kmečkega orodja in strojev.
Prednost nakupa in licitiranja ima družbeni sektor. Licitacija za družbeni sektor bo ob 9. uri. Licitacija za privatni sektor bo od 10. ure naprej.
Stroji so na ogled v skladišču Kmetijskega kombinata, Ptuj, Rogozniška cesta (bivši »Sadjar«) od 25. maja 1964 daljfe.
Razpis štipendije
Trgovsko podjetje »MERKUR« Ptuj RAZPISUJE
za šolsko leto 1964/65 štipendijo na ekonomski fakulteti.
Prosilci naj k svojeročno napisani prošnji prilože: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in izjawo, da ne prejemajo drugod štipendije.
Prošnje sprejema uprava Trgovskega podjetja »Merkur«, Ptuj.
Razpis
Uipcaivm odbor vodne skupnosti za melioracijo pesniške doline Ptuj razpisuje prosta--delovna mesta:
3tB3%GERSSTOV SB 100 3®UEDOŽERISTO V TG 90
PogapC»pe!pol<r>o obvladanje tehnike dela in osikrbe stroja. PresJeiwfc8(txv-dogovoru.
Upravni odbor
Razpis
Kormisfja za sprejem i n odpust delavcev in nameščencev pri trgovskem podjetju »IZBIRA«, Ptuj, razpisuje pmato-delovno mesto
strojepiske I. a
Pogoj: absolventka administrativne šole s popolnim obvladanjem strojepisja.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prošnje dostaviti naslovu najkasneje do 25. t. m.
Č^jMteinog&iM.
OBVESTILO
Vodna skupnost Drava-Mura Maribor vodi izgradnjo hidro-sistema Pesnice.
Stanovanja
ZAKONCA BREZ OTROK iščeta prazno sobo v Ptuju ali okolici. Najemnino plačata za pol leta vnaprej. Naslov v upravi.
OPREMLJENO SOBO v Ptuju iščem. Naslov v upravi.
PRODAM
PRODAMO: 15—20 metrov vodovodnih cevi, kompleten zidani štedilnik, kolo za studenec v premeru 1 metra in ročni studenec. Hišni svet, Krempljeva 8, Ptuj.
KOŠNJO SENA v bližini Ptuja prodam. Brenčiž, Ormoška 3,
HlSO Z VELIKIM VRTOM IN SADOVNJAKOM v bližini
Ptuja prodam. Naslov v upra-
Prebivalce na območju hidro-sistema prosimo, naj ne odstranjujejo zakoličb. Neposredno prizadete lastnike bomo obvestili takoj, ko bomo dobili potrebne podatke od katastrskega cih prodam. Naslov v upravi, urada v Ptuju.
Maribor, 15. maja 1964.
VS Drava-Mura
NJIVO IN BARAKO v Dražep-
PRODAM DOBRO OHRANJENO VPREZNO KOSILNICO
po niizki ceni. Ogled pri posestniku Mirku Irgoliču, So-dinci 3, p. Velika Nedelja.
KURIM
HI S O V BLIŽINI PTUJA kupim. Naslov v upravi. Ptuj.
. Maribor

= Velja od petka do petka OVEN
= (od 21. marca do 20. aprila)
g	V svoji poklicni marljivo-
s	sti ne zanemarite možnosti,
g	da bi se boljše uveljavili. No-
=	vo poznanstvo vam bo prine-
H	slo nove skrbi. Raje za korak
M	naprej kot nazaj v svojih od-
H	ločitvah.
BIK
=	(od 21. aprila do 20. maja)
s=
g Na življenjski poti ne poli zabite tudi na strmine. So-H rodniiki vam več dolgujejo H kot vi njim. Ne očitajte si H stvari, ki ste jih morali sami s preboleti
DVOJČKA g (od 21. maja do 22. junija)
H Preveč ste obzirni tudi, ko | toni potrebno. Največ so = vredna vaša lastna spozna— jg nja. S preveliko ponižnostjo H ne boste mnogo dosegli.
KAK
|| (od 23. junija do 22. julija)
g V letošnjem letu boste v s poklicu napredovali. Zelo ra-H di si dopisujete. Načrti se |j vam postopoma izpolnjujejo.
LEV
H	(od 23. julija do 22. avgusta)
i	Vaša življenjska spoznanja
m	so dragocenost, ki jo sami
J	najbolj cenite. V družinskem
=	življenju vam manjka samo
E	eno — več denarja. Razvese-
=	ljivo pismo v kratkem.
DEVICA
|	(od 23. avgusta do 22. sept.)
|	Vse možnosti ste sposobni
|	najti za napredovanje, niste
|	pa dovolj vztrajni, da bi jih
|	obdržali. Radi se držite eta-
|	rih prijateljev. Zelo zgodaj
|	ste spoznali, da je čas boga-
|	stvo, s katerim je potrebno
|	pametno gospodariti.
tehtnica | (od 23. septembra do- 22. okt.)
1 Mnoge težave so vaa-naKte | v življenju, pa-vas nisoupog-| nile. Pričakovanja «e*wa<n>bo-| do izpolnila. Znanci va»-ce-1 nijo zaradi skromnosti in | "marljivosti.
ŠKORPIJON
j	(od 23. oktobra do 22. novj
[	Zelo vas prizadene nesre-
I	ča soljudi; lastno najraje«a-
i	mi prenašate. Okolicarvas ze«
I	lo upošteva, ker ste ji nese-
I	bično naklonjeni. Ljubezen
I	vam je najboljša izpodbada,
STRELEC i (od 23. novembra do 20,-dec.)
Svoje nove odločitve radi : dobro pretehtate. Po vasem | so srečni ljudje, ki so s svojim trudom največ dosegli. Ljubesmivegasnidenjase najbolj veselite.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. jan.)
V življenju boste več dosegli kot si mislite; pravočasno marate ločiti važno od brezpomembnega Za sorodnike mnogo pomenite. V službi vas čaka odgovorna naloga.
VODNAR (od 21. januarja do 19. febr.)
Bližajo se vam dnevi prijetnih doživetij. Družinska isikrbi se bodo dobro iztekle. Dosežen napredek ostane.
RIBI
(od 20. februarja do 20. marca)
Tudi ljubezen zahteva preizkušnje. Denarne težasve bodo minile. Vrnili boste obisk, ki vam bo zelo koristil.
DOBREGA ZIDARJA (starejšega) za delo v hiši, ki je v končni fazi iščem. Ponudbe: R. Jauk, Ruše 251.
NAPOVED VREMENA IN LUNINE SPREMEMBE
za čas od nedelje, 24., do nedelje, 31. maja 1964
Polna luna bo v torek, 26. maja, ob 10.29.
Napoved: od zapada bodo padavine v torek, 26. maja, dosegle naše kraje. Temperatura se bo hitro znižala na 15 stopinj Celzija. V presledkih bo deževalo ves teden. V petek, 29. maja, bodo nevihte. Temperatura. ki bo v petek dosegla nad 20 stopinj Celzija, se bo po nevihti znižala na okrog 10 stopinj Celzija.
Dne 30. in 31. maja bodo plohe in nevihte po vsej Evropi.
Oglašujte v Tedniku