Razne novice. Godovi prlhoSnJega te3nav 21. nedelja: 19. po Binkoštih; Matej, apostol. 22. pondeljek: Mavricij in tovariši, mučenci, Emeran, škof. 23. torek: Tekla, devica in mučenica; Lin, papež. 24. sreda: Marija Devica, reš. ujetnikov; Gerhard, škof. 25. četrtek: Kleofa, spoznavalec; Firmin, škof. 26. petek: Ciprijau in Justina, muč 27. sobota: Kozma in Damijan, mučenika; Kaj, škof. * Duhovnlška vest. P. Blaž Seme, kaplan in slovenski spovednik v Marijinem Celju, je premešfien v Allenc. Iz. sodnijsko-pisarnlške službe. Sodnijsld kancelist Franc Flux v Gornjemgradu je imenovan za oficijala. * Občni zbor Slovenske Stražo bo dne 12. oklobra t. 1. ob 3, uri popoldne na Jesenicah. Štajerske podružnice, skrbite, da boste vso zastopane! * Naš cesar prvič pri armadi. Iz dnevnika pokojnega cesarjevega vzgojitelja, grofa Coroninija, ki leži zakopan v Sempetru na Goriškem, priobčuje list ,,Ostorr. Rundsch.au" par podatkov, kako je takrat 141etni nadvojvoda Franc Joslp dne 10. oktobra 1844A nadzoroval prvič svoj dragonski polk št. 11. * Našlm dopisnikom. Pišite 1. s črnilom, Urednik vam bo hvaležen, ker ne bo izgubil vida pri čita-nju in popravljanju in ftrkostavec vas bo hvalil; 2. samo na eno stran; 3. razloSno; 4. z velikirai črkarai; 5. kratko: C. zmera.j kaj novega in zanimivega; 7. ne pišite malenkostnin dopisov; 8. dajajto dovolj znamk za kuverte; na pismo do 20 gramov je treba prilepiti znamko za 10 vin., ftcz 20 gramov pa 20 vin. Ako nimate tehtnice za pisma doma, pa vprašajte na pošti! 9. Poročajte zmeraj svoje pravo ime uredni- štvu. ,,Slovenski Gospodar" ima 15.000 naročnikov; ozirajte se na to in ne jezite se na uredništvo, če včasih malenkostni dopisi, ki niti 50 bralcev lista ne zanimajo, izginejo v uredniškem košu, Tako boste urediiikom in črkostavcem delali veselje in jim vsaj za par let podaljšali življeuje! * Iz šole. Začasni učitelj na Dobrni, Janez Zagažen, je imenovan za stalnega istotam; začasna uSiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu, Hildegarda Sadiiik, za stalno istotam; začasni učitelj v Trbovljali, K. 0'merzu, za stalnega istotam; začasna ufiiteljica naVranskem, Ajmalija Jezovšek, za stalno učiteljico v Grižah; stalni ufiitelj v Št, Vidu pri Ptuju, Karl Sorec, za nadučitelja v Selah; stalni učitelj v Cirkovcah, Karl Planer, za učitelja v Rečici; začasni učilelj v Ljutomeru, Janez Baukart, za stalnega istotam; stalna učiteljica na Teharjih, Viktorija Flere-Kosi, na Letuš; svoji mesti sta menjali stalni učiteljici Terezija Cvar v Dramljah in Terezija Jelovšek-Hiti na Bizeljskem. Iz službe izstopi stalna učiteljica v Letušu, Frida Zmerzlikar. V stalni pokoj stopita učiteljioa M, Ferlinc v Šmarju pri Jelšah in učitelj Boštjan Krajno v Ptuju, Učiteljici ročnih del v Laškem, Ani Aman, in Boštjanu Krajncu v Ptuju, je izrekel deželni šolski svet priznanje za dolgoletno zvesto službovanje. * Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar že priSela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za 1, 1914. 2, Pravljice. Spisali Utva in Mira. 3. Tvllada Breda. Povest. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek. 5. V iem znamenju boš zmagal. Zgodovinske slike iz prih krščanskih stoletij. Spisal dr. J. E. Zore. 6. Krščanska mati. Nauki'in molitve krščanskim materam. Sestavil J. 'M. Seigerschvvied. 7. Zorislava. To je 7. knjiga za tiste, ki noftejo molitvenika. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Aimerika, Afrika iji Azija, 2, Krška škoiija. 3. Razni kraji. 4. Ljubijanskaškofija, 5. Goriškanadškofija. 6. iTržaškokoprska škofija. 7. Lavantinska škofija. * Katoliško tiskovno društvo v Mariboru je imelo dne 15. t. m. svoj občni zbor. 0 delovanju in stanju društva sta poroSala ravnatelj dr. Jerovšek in tajnik dr. Luktnan. Občni zbor je vodil predsednik kanoirik dr, Matek, Odbor se je izvolil stari. * Mladeniči, vojaki-novinci! Kraalu pride zovet 8as, ko bode naš presvitli cesar marsikaterega mladeniča iz vrst naših organizacij poklical pod orožje. Vsaka država, ki hoče varovati svoje pravice in svetinje domovine, rabi vojaštvo. Marsikateri mladenič bo moral zapustiti svojega dragega očeta in mamico. Vojaki-mladenifti! Sveta, častna dolžnost je, posvetiti domovini svoje najboljše mladostne moči. Niste vi prvi, ki vas Cakajo te dolžnosti, ampak tisofii in tisoSi so jih že pred vami Izpolnjevali, zavedajoč se svoje svete naloge. Vsak stan ima svoje veselje in vsak stan tudi svoje težave. Vživaj, kar ti je Bog naklonil, pogreŠaj, <3esar nimaš, pravi stari izrek. Naravno je, da vojaški stan ni vedno prijeten, posebno v začetku ne, dokler se vojak ne privadi, Da je lepše doma, to je umevno. Vojašnica ni mesto za zabave in razveseIjevanje, temveS celo zdravišče za mnoge svojeglavneže. Vojašnica je šola utrjevanja, kjer se morata te' lo in duli pripraviti za slučaj vojske. Zato pa, dragi mi mladeniči, priporocam vam 4 glavne točke: pokorščina je neizogibna pri vojakih, vestno izpolnjevanje dolžnosti, potem pa vera in molitev. Vera in molitev, to je pa največja opora za mladeniča pri vojakih. Kajti kdor na to pozabi, ta je izgubljen za svojo vefino srečo. Da ostanete zvesti svoji veri in mili slovenski domovini vam želi — A. B., štajerski rojak iz Koroškega. * Mladim vojakom, ki bodo skoro šh služit cesarja, priporoftamo, da si kupijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjigo: ,,Krš5anski vojak", ki obsega krasije nauke za mladenifte-vojake. Slovenski mladenift, naroči si jo! En komad stane broširan 80 vin., trdno vezan 1 K 20 vin, * Zdaji priliajajo... Te dni so zopet oživele naše mariborske ulice. Dijaštvo je prišlo nazaj in dalo naŠemu mestu prijaznejšo lice. Z dijaki so prišli stariši, le da jim zberejo stanovanja, potem se zopet vrnejo. Na mladih dijaških obrazih je brezskrbnost in radost, na obrazih starišev resnost in skrb, kakršno rodi ona velika, neizmerna ljubezen starišev do svc^ jih otrok, pred katero se vsi klanjamo, ki jo poznamo. Kako ljubezni polno in vendar tudi bojeCe se ozirata oče in mati na svojega sina, v njih pogledu počiva težko vprašanje: Kaj bo iz tebe? Pridnega ln poštenega so dali stariši svojega fanta v mesto, sedaj jim v strahu trepeta srce, da se jim pokvari in zgreši pravo pot. Ljubi Bog, lzpolni vroče želje skrbnih starišev in spremljaj s svojim blagoslovom slovensko dijaštvo. * Bolgari za prestop v katoliško cerkev. Neki remški Casopis poroča iz Sofije, da se je ondi razvila mofina struja, ki dela na to, da raztrga Bolgarija vse vezi z vzhodno cerkvijo in prestopi k rimsko-katoliški cerkvi. Zlasti so se oprijeli te misli macedonski Bolgarl, ki upajo na ta naftin prepreSiti raznarodovanje. Sedaj se je za stvar zavzelo tudi dnevno Sasopisje, ki pozivija javnost in duhovščino. da zastavi vse svoje mo5i v to, da se bolgarska cerkev odreče pravoslav' ju in prizna Rim, ki bi Bolgare z odprtimi rokami sprejel. * Sildmai?ka, preko avsiri^sm^mejl. Letos je zborov;tl;i Siidmarka v Inomostu, ob sklepu pa so so peljali zborovalci v Monakovo na Nemško. Naši Nemci so tam na posebnom zborovanju prosili rajhovske Nemce, da naj pomagajo izpodriniti Slovence z njihovih posestev. Zborovanje se je sklenilo s pesmijo: Neničija, Nemčija, čez vse! Pri nas pa so hoteli zapirati ljudi, ko so nekateri Slovenci prosto dajali duška svojemu veselju, da je slovansko orožje na Balkanu zmagovalo nad Turki. Slovenci molčimo, a ne pozabimo te dvojne mere nikdar! * SOletnica lirvaškega jezika v istrskem dež. zboru. Te dni je poteklo 30 let, odkar se je v istrskem deželnein zboru izpregovorila prva hrvaška beseda. Bil je dr, Matko Laginja, ki se je kot prvi v hrvaščini oglasil proti krivicam, ki so se ob tedanjih volitvah godile pod italijansko krutovlado hrvaškemu narodu. * Ne pravdajte se! Pravde zaradi poti so požrle našim fcmetom že mnogo časa in denarja. Neko tako kmečko pravdo je pred kratkim imelo v rokah najvišje sodišče, ker se niso prej poravnali. Stvar je tale: Neki kmet je vozil listje in drva iz svojega gozda 5ez senožet svojega soseda, ki mu je dal za to dovoljenje. Sosed pa je senožet prodal in novi lastnlk je kmetiču zaprl pot. Kmetič je šel tožit, češ, da on ima pravico voziti tam, ker mu je prejšnji lastnik dovolil. Toda prva sodnija je dala novemu gospodarju prav in kmetift ni smel več voziti čez senožet. V drugi inštanci je pa kmetic pravdo dobil, a v tretji so potrdili razsodbo prvega sodnika in kmetiS je zatrdno izgubil svojo pravdo. S tem da je prvi posestnik prodal svojo senožet, je izgubil kmetič od njega mu dano dovoljenje za vožnjo. Sodnijski stroški te dolgotrajne pravde znašajo, kakor poročajo nemški listi, veliko svoto 3850 kron. Ali ni škoda denarja? * Avstrijska razredna loterija. Dne 1. septembra je začelo glavno ravnateljstvo državnih lctferij izdajati srečke I. razreda avstrijske razredne loterije. Od 100.000 srečk jih je 2000 celih, 18.000 četrtinskih, ostanek pa osminskih. Cele sre8ke imajo večjo obliko, nekatere tako kakor lOOkronski bankovci. Temeljna barva celib srečk1 je rurmena, četrtinskih rožasta in osminskih vijolčasta; na sredi je avstrijski grb, Barva okvirja, ki obdaja črno tiskano nemško besedilo, je pri vseh sreSkah I. razreda rujava; v isti barvi je tudi tiskano besedilo v osmih avstrijskih deželnih jezikih na zadnji strani. Barve okvirja bodo pri posameznili razredih: rujava, modra, olivnata, vljoličasta in rdefia. Cele srečke imajo napis: ,,LosL, delne pa: ,,Ein Viertel Los" in ,,Ein Aclitel Los", Pod besedilom na sprednji strani se nahaja na desni posnet podpis plavnoga ravnatelja državnih loterij, dr. pl. Neupauerja, na levi pa pečat poslovalnice, ki oddaja srečke, s posnetim podpisom njenega lastnika ali voditelja; sreftka je le veljavna, 6e ima ta pečat. * Iz drvarja študent. Nagraškenimoškem uCite)jiš8u se je prijavil letos k izpitu tudi prav koščat in okoren mladenič že starejših let ter prosil za vstop. Fanta so vsi začudeno gledali, ko je povedal, da je navaden drvar. Toda znal je pa dobro in sprejeli so ga — za uftenSka. Resne volje je pač treba, da se loti človek- kaj takega! * Slovenskl vojaki v Albanlji. V Skadru tvorijo avstrijsko posadko vojaki našega slovenskega štajerskega infanterijskega polka št. 87. Očividci trdijo, da so to najlepši in najpostavnejši lantje v Skadru. Sedaj morajo še drugi slovenski mladeniči v Albanijo. jVlinulo soboto je pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belovara odpotoval voj 60 mož 97. pešpolka, ki so namenjeni za varnost komisije, ki ima urediti severne in vzhodne albanske meje. V južno Albanijo je v isto svrho prispela italijanska vojaška četa, * VeliM manevri. Ta teden sevršiio na Ceškem okoli mesta Tabor veliki manevri, katerih se udeležuje tudi prestolonaslednik Badvojvoda Franc Ferdinand. Kot nasprotnika si stojita nasproti general Aufenberg, prejšnji vojni minister, in general Brudermann. * Kontrolnl zbori za to leto odpadejb. * Vojvoda Putnik na Štajerskera. TMinister notranjih zadev in načelnik generalnega štaba srbske nrmade, vojvoda Putnik, sta se odpeljala v kopališče Glajhenberg na Štajerskem, da se tam nekoliko oddahneta. Vojvoda Putnlk je napravil naftrte za vojsko na Balkajiu in tudi vso srbsko vojsko vodil. * Proti beguncem. V zadnjih letih je opazilo avstrijsko vojno ministrstvo, da se vsako leto izseljuje veliko število mladeničev iz Galicije, ki so bili potrjeni v vojake. Zato se je uvedla stroga preiskava proti mnoglm izs&ljeniškim agentom. Policija v Krakovem je te diii ustavila na kolodvoru 1100 mladeničev iz Avstrije in 400 iz Ogrske, ki so se hoteli z izseljevanjem odtegniti vojaški službi. Večina teh je bila židov in Madžarov. Vojno ministrstvo je izdalo ponovno stroge odredbe proti beguncem, ki se hočojo odtegniti vojaški službi. Slovenski mladenift, ne uhajaj! Bodi ponosen, Se si klican v cesarsko službol * Trgatev v Italiji. Na splošno se ra5uni letos v Italiji na dosti bogatejšo trgatev kakor je bila lani. Lansko leto je pridelala Italija skupno 44 milijonov hektolitrov vina, Za letos sera.2uni najmanj na okroglih 56 milijonov hektolitrov. Seveda ti ra6uni niso še sklenjeni, ker predno pride obili pridelek pod streho, ga laliko zadene še marsikatera nezgoda. * Tržno poročilo. Cena slivaan je zopet malo poskoSila. Večinoma se plaSuje za 1 kg po 14 vin, ali za 1 štartinjak 46—48 K. Skoro enaka cena velja za jabolka. — Na Dunaju in v Gradou je cena živini skoro ista kot prejšnji teden. Z domaCih sejmov pa nam dohajajo poroftila, da cena neprestano pada. Ta" ko nam porofia prijatelj iz kozjanskega okraja, da se je v ponedeljek, dne 15. t. m., na sejmu na Planini plafievalo za lepe vole samo po 70—80 K 100 kg žive teže, po nekod pa so cene še slabše. Cena je šla sedaj že do skrajnosti navzdol in se pričakuje, da bo odslej šla cena zopet naprej. — Tovarnarji so zvišali ceno bakru za 2%. — Cena letošnjemu vinskemu moštu bo najbrž precej visoka. Vino utegne biti izborno. Vinogradniki, bodite previdni pri predprodaji! * Domoljubiii pevec. V Cirilovi tiskarni v Ma^riboru je izšla knjižica ,,Domoljubni pevec", zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi. Cena 1 izvodu 40 vin. * Za vsako naše drustvo in družbo, za vsako našo iiolo, za vsako naše župaustvo in pisarno, za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brevmadežni ob priliki katoliškega sboda, veliko trobarvno podobo Brezmadežne z beBedilom posvetitve. Cena veliki umetni8ki podobi skupno 8 postnino samo 1 K. Naročite več podob skupaj. Naročila sprejema pisarna katoliškega sboda v Ljubljani, Ljudski Dom! Prodajajo se pa tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v trgovini Goričar & Leskovžek, Celje. * Slabp lt-tinf kmetovalec lahko prepreči. V praksi se je izkazalo, da so zimske setve, ki so se krepko gnojile s Tomaževo žlindro, mnogo bolje piezimile, sploh da so se bolje upirale slabemu vremenu in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnojt-nje s Tomaževo žlimlro k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za helttar za dosdgo najvišjih dohodkov izredne važnosti. Brez guojenja s hlevskim gnojem se bo dodatek Tomaževe žlindre na 500—600 kg zvišalo; ob enem pa se bo dalo primerno gnojenje dušika in kalija. * Oddaja sad iili drevesc Iz deželaih drevesnic se bo oddalo letos 38.000 komadov sadnib drevosc štajerskim posestnikom. Podrobno v današnjem razglasu. * Drnžinsua pr lika se dobi v Cirilavi tiskarni v Mariborn. Nesreče. NesreČa pri električnih zgradbah v Fali. Fala, 13. sept. Včeraj, dne 12. t. m., se je med 11. in 12. tero predpoldne pripetila tukaj pri elektriftnih napravah velika nesreča. Pri gradbi nekega odra za montiranje in spravljenje prvega zajeza na desnem bregu, se je ogrodje nenadoma porušilo in je podkbpalo pod seboj osem delavcev. Okrog 12 drugih delavcev, ki so tudi delali na onem odru, se je še lahko rešilo. Od onih osem delavcev jih ja bilo pet težko poškodovanih in sicer: Jožef Horner, kateremu je zlomilo levo 'nogo, Simonu Svoršniku je hudo poškodovalo levo nogo, Karol Strohmaier je zadobil težke notranje poškodbe, Karolu Straussu je poškodovalo roko in nogo in istotako Antonu Polančiču. Vsi ti se nahajajo v mariborski bolnišnici. Polančič j& doma iz Rošpaha, Svoršnik iz Zg. Boča. O vzroku te nesreče krožljo različne vesti. Ur pamo, da bo oblast natanCno preiskala zadevo in poklicala (krivca, da se bo zag^varjal. Nesreca na m^^iriborski postaji. Nesreča sledi nesreči. V petek nesreSa na Far li, dne 14. t. m. nesreča na mariborski postaji. Ta nesreča je sicer minila brez občutnejše telesne poškodbe katerega človeka, vendar je pa materijalna škoda precejšnja. Nesreča se je zgodila tako-le: Ko je vozil ob 4.20 popoldne proti postaji vsakdanji redni osebni vlak iz Gradca, je zapustil postajo neki tovorni vlak. Pod prehodom ob zgornjem delu postaje, ki pelje proti vili Ahvies, sta se vlaka» >sre5alai. K nesreči je pa osebni vlak prlvozil do premikališfia še predno je zavozil tovorni vlak z vsemi svojimi vozo-» vi na izhodni tir. Tako se je zgodilo, da je stroj osebnega vlaka zavozil v zadnje vozovel tovornega vlajka, katerega je potiskal neki stroj. Dva prazna vozova sta bila razbita,' tretji, zadnji pred strojem, obložen z žitnimi ^vreftami, je pa vsled trčenja skočil iz tira. Osebni vlak, katerega stroj je seveda tudi precej trpel, ni mogel naprej. Potniki so morali iz« stopiti in so šli peš na kolodvor. ^Tudi razjrite vozove tovornega vlaka so spravili proč. Najveft 8asa je še trajalo, da so spravili ome^njjeni naloženi tovorni voz žopet na tir. Se brzovlak, ki pripelje okrog petih v Maribor, ni mogel takoj.na postajo. Cakal pa ni dolgo in promet je bil zopet urejen. T,ežje ranjen pri nesreči' ni bil nih5e, samo male praske in male bunke so dobili nekateri potniki vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje. Kakor pravijo, se je nesreča pripetila,, ker je kazalo železniško znamenje na ,,odprto", a je bilo to prezgodaj, ker tovorni vlak še ni odpeljal. Grozna noc na morju. Dne 7. septembra popoldne se je odpravilo 7 mladeničev iz Devina na Goriškem z barftico na ples k Sv. Križu. Vesljali so za obrežjem mimo Sesljana, a dalee pod Sesljan si niso upali, kajti bližala se je huda ura. Obrnili so torej čoln in veslali nazaj. Morje pa je postalo nevarno in stemnilo se je že tudi po polnoma. Bili so v velikem strahu in nevarnosti, zlasti ker so trepetaje opažali, da jih nese vedno dalje od obrežja. Že kake 4 ure so se borili z viharjem, ko so jim valovi naenkrat preplavili ladjico. Bili so naenkrat vsi v vodi Eni so skušali s plavanjem doseči pol kilometra oddaljeno obrežje, drugi pa so se krfievito držali za rob prevrnjenega čolna in so klicali na pomoč. Na obrežje pa je pnspel le Herminij Zuliani po 2 urah obupnega boja z morjem, dočim so se vsi drugi morali vrniti in se oprijeti prevrnjenega čolna. Slaba bi bila z mladimi izletniki, da ni čul njih onemoglega vpitja finančni stražnik iz Dovina, ki je bil slučajno v službi blizu devinskega pristana. "Mož je takoj tekel po pomoč, a ker je bilo že polnofti, je komaj našel 2 moža na cesti, ki sta odpela prvo barko, s katero sta odjadrala v amer, od koder jo prihajato vpitje. Na razburkanem morju so rešitelji res našli obupane mladenifte in jih rešilL Dekle utouilo. V ponedeljek, dne 8. septembra, se je šla kopat v Sočo 171etna šivilja Ivana Primožič iz Pevme. Pograbil jo je krS in izginila je v vodi, Potegnili so jo iz vode in jo skušali oživiti. Že je odprla o6i, a tedaj je prišel konjederec in je s prenaglim ravnanjem vse prejšnje delo pokvaril, Deklice ni bilo več mogoče vztmditi k življenju.. Smrtna nesreca pri vojaških vajah. Okrog Št. Petra na Krasu so se pretekli teden vršile strelne vaje v velikem obsegu. Strelnih vaj v tako velikem obsegu doslej ni imela nobena armada. Dstrega streljanja se je udeležilo 40 topov 'in 13.000 pušk. Pri tem se je zgodila smrtna nesreča. V petek popoldne je namreč pri sklepni vaji neka izstreljena krogla zadela ob kamen, odskofiila in zadela v trebuh nadamestnega domobranskega rezervnika Ivana Kaiserja, doma od Slovenjega Gradca na Spodnjem Stajerskem. Revež, ki zapušSa ženo s 6 nepreskrbljenimi otroci, je v petek zvečer umrl v ljubljanski bolnišnioi. Krogla je zadela tudi enega stotnika, ki leži ranjen v Trstu. Mariborski okraj. Razstava. Prihodnjo nedeljo, dne 21. septembra, se vrši ob 11. uri v stolnem župničču v Mariboru slovesna otvoritev paramentne razstave. Razstava traja do 5etrtka. Vsi dobrotniki in pospešitelji družbe ,,Vednega ceščenja" so prisrčno vabljeni! Mariborski ^Orel" je imel v sredo, dne 10. t m. svoj redni ob^ai zbor. V iskrenih pozdravnih besedah je orisal na$ g. predsednik dr. Karl Verstovšek telovadbo kot vzgojno sredstro. Povdarjal je dejstvo, da se je mariborski ,,Orel" lepo razvijal kljnb raznim oviram in težkočam, ksr vzboja najlepše nade v bodočnost. Omeajal je zlasti razširjeni delokrog oašega odseka z ozirom na csnovacje odneka BOrlic" in čete naraščaja, katero vprašanje bo rešila prva odborora seja. Iz tajnikovega poročila po-inamerao, da se je < dsek jako lepo razvijal. Nato je poročal br. biag-gnik Fr. Žabft o odsekovem denarnem stanjn. Spominjal se je velikodašnih dobrotDikov in rednih podpornih članov, ki se zavvdajo velike važnosti mariborskega Orla. Sklenil je porpčilo z željo, da bi nas tndi v bodoče, ko nas čaka še toliko dela, ne zapusiila vrsta podporn»kov. Po blagainikovem poročiln je poročal br. načelnik Kores o telovadbi in udeležbi pri isti, ki je bila prav povoljna. Pri nato sl deči volitvi so bili izvoljeni: za predsednika dr. Karl Verst>vštk, podpredsednikom Ferdo Leskovar, blagajnikom Fr Žebot, njegovim nemest br. Bende, tajnik g. nrednik Kemperie, njega namestnikom br. Tiatnik. Kot odbornika sta se izvolila še vlč. g. dr. M. Sl».vi<5 in br. Htiper. Načelnikom je bil z vsklikom izvoljen naš vrli dosedanji nsčelnik br. Kores, zapodnačelnika pa br. Bende. Voditeljski zbor sestavi prihodojo odborovo sejo. Z volitvijo se je zakljnčil dobronspeli občni zbor. Predloge in načrt za bodoče delo v odseku je rešila prva odborova seja, ki je biia v sredo, dne 17. septembra. ra Krčevina-Lajteršperg. Slovenski razredi tukajšnje šole so zagrizenim Nemcem in nemškutarjem trn v peti. Radi bi spravili tako daleč, da bi slovensko šolo uničili, Te dni so si dovolih zopet nov drzen napad na našo šolo, Vrgli so jo iz dosedanjih prostorov ter so ji odkazali prostor v prizidku zadaj na dvorišftu. Tam pa, kjer je bila leta in leta slovenska šola, so na,mestili nemško. In to so storili kar na tihem, da bi starše, ki so pripeljali dne 14., 15. in 16. t. m. svoje otroi-ce k zapisovanju, premotili in jih zvodili v nemško šolo. Za slov.-nemško šolo se je namreB popisovalo v prostorih nove stavbe na dvorišču, za kar večina starišev ni vedela, K sreči je bila Kmečka Zveza po nekaterih stariših zadnji hip opozorjena ter je poslala v dnevih, ko se je popisovalo, na lice mesta veft svojih ljudi, ki so starišem pojasnjevali, kam naj peljejo svoje otroke vpisovat. Nadučitelja na nemški šoli, AVernitznigga, ki je sin slovenskih starišev, a sedaj iz dobro znanih razlogov velik in hud Nemec, se je silno jezil nad slovensko stražo v Kokošinekovem drevoredu, Mož je kar pihal od jeze, ko je vldel, 'da se njegova namera ni posrečila. Nahrulil je večkrat oni korajžni mladenki, ki sta navajali otroke v slovensko šolo, pretil na razne nacine, poslal po župana Schafferja in policaja, a vse ni niČ pomagalo. Slovenska straža je ostala vstrajna do zadnjega in je tako rešila več desetin slovenskih otrok. Zelo odurno se je obnašal tudi župan Schaffer, ki je hotel kar prepoditi naši Slovenki, a ti dve se nista udali. Posebno nemško korajžo je kazal učitelj Valent, a vse nra ni nič pomagalo. Z Wernitzmggom sta se čez mero jezila, ko sta videla in spoznala, da jima vrli krčevinski in la.iteršperški stariši nočejo za šulferajnske groše prodati svojih otrok. Naši vrli slovenski posestniki in viničarji v Krčevini in Lajteršpergu so zopet javno povedali, da hočejo svojim otrokom dobro in jih pošljejo v slovensko šolo, kjer se tudi nemščine dovolj naufiijo.. Do 60 otrok se je vpisalo samo v I. razred slovenske šole, lani samo 49, torej smo zopet napredovali. AVernitzniggu pa krepko povemo, da ga naša slovenska šola popolnoma nič ne brlga; njemu, ld ne spoštuje svojega materinega jezika, nočemo zaupati svojih otrok! m Sv. Križ nad Mariborom. Tudi v naši župnijski cerkvi smo obha.jali slovesno 3dnevnico v proslavo Konštantinovega jubileja, katero sta z veliko gorefinostjo vodila 66. gg. Alojzij Kovačič, duhovnik salezijaoske družbe iz Veržeja, in P, Emerih iz Maribora. Tudi to pot zopet so vrli Križevčani pokazali, da hočejo ostati stanovitni v zvestobi do sv. križa, — Zaključilo se je lepo slavlje v nedeljo, na god povišanja sv. križa, s teoforifino procesijo, katere se je udeležila velikanska množica domačega ljudstva, kakor tudi ljubih sosedov od Sv. Dulia, Kamnice, Sv. Jurija ob P. in Zg. Sv. Kungote. Ohrani nam dobri Bog trajnih sadov ginljive pobožnosti! — Pretečeno sobot6 smo ob mnogobrojni udeležbi spremili k zadnjemu počitku Elizabeto Pajtler, mater predsednika tukajšnjega Bralnega društva, Jakoba Pajtler, ki je doživela lepo starost 81 let. N. v m. p.! m Itačje. ISIemila smrt nam je pokosila dne 7. septembra pridnega kmeta in veleposestnika Jožefa Zernko, starega 76 let. Mož je bil eden izmed najživahnejšth živinorejcev; pri njem je bilo dobiti vsaki eas konja, vola, bika ali kravo, kakoršne si je kdo želel. Rajni je tudi hodil pred leti celo na Hrvaško in Ogrsko kupovat lepo živino. Kot skrben kmetovalec je svoj cas zvozil več sto vagonov krompirja v Zagreb in v Trst in ga tamkaj po dobri oeni prodajal. Bil pa je tudi marljiv delavec in si je preoej prihranil za svoje otroke, kateri so zdaj vsi oženjeni in preskrbljeni. Ti so: Treza, omožena Gojčič, v Orehovi vasi, N. Lorber pri Sv. Petru, Marija Žigart v .Mariboru, in sin Jožef Zernko na domačiji v Račah. Ljubi B,og pa naj podeli skrbneinu In blagemu očetu za ves njegov trud nebeško hrano, veftni mir in pokoj! m Podova. V četrtek, dne 11. t. m. zjutraj je po dolgotrajni 7mese6ni bolezni umrla blaga mladenka Magdalena Gassenburger, stara 22 let. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj. Spremljala so jo dekleta Marijine družbe. Se pred svojo smrtjo je izgovarjala se-ve le še tiho besede: Marija. — Hudo je trpela in Bog jo je rešil bolezni ter jo vzel k sebi. Bog naj ji da večni mir in vživati nebeško veselje! m Sv. Martln na Pohorju. Pri nas je umrl Jurij Koren, p. d. Letič, kmet in načelnik konkurenčnega odbora, ki je lani kupil nov lestenec za 1600 K in tudi letos že daroval 1000 K ter tako veliko pripomoge\ k prenovljenju domače župnijske cerkve, Veliki dobrotnik naše cerkve naj v miru počiva! m Maribor. Prihodnjo nedeljo, d«e 21. septembra ob 8. uri dopoldne se vrši v Zadružni Zvezi mesečni podučni sbod Jugoslovanske Strokovne Zieze. Govori g. dr. Veble iz Celja. Ob enem bo za mestno in okoliško skupino vplačevanje prispevkov. Pridite vsi člani in še pripeljite svoje znance seboj! m Sv. Magdalena. V nedeljo, dne 21. septembra popoldne po večernicah se vrši mesečno Zborovanje tukajšnje podružnice nSlovenske Straže". Na dnevnem redu je: 1. Gnvor o važnosti katoliškega časopisja. 2. Vaja v narodnem petju na podlagi novoizdanega zvezka nDomoljubni pevec". Na svidenje! Slovenci, pridite v obilnem številu! m Sv. Jur!j v Slor. gor. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 28. septembra poučen shod, in sicer po rani službi božji v gostilni Pr. Krajnca. Predaval bo g. Fr. Pirnat o živinozdravništvu. Sprejemala se bodo tudi naročila za umetni gnoj. Torej ste v obilnem številu povabljeni. m Sv. B'-nedikt v Slov. gor. (Zahvala). V imenu tukajšnjega bralnega in gospodarskega društva bodi tem potom izrečena srčna hvala vsem onim posestnikom od Sv. Lovreuca in Puščave, ki so za našo društveno dvorano blagohotno darovali tako lepo število desk. Pri svojib prireditvah se jib hočemo vsak čas hvaležno spominjati. Pavlič J. tajnik. m Sv. Martin pri Vurbergu. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. septembra po večernicab v stari šoli igro ,,Domen". Pridite! m Ruie. V nedoljo, 21. t. m. prirede naši vojaški novinci v prostorih g. Novaka veselico z zanimivim in zabavnim sporedom. Začetek ob 4. uri popoldne. Pridite prijatelji naših fantov. m Ruška koča. Glede koncerta prihodnjo nedeljo javljamo, da se isti vrši pri vsakem, le količkaj ugodnem vremenu. Ce bo vreme prav nengodno, se vrši enkrat pozneje koncert v Nar. Domu v Mariboru. Phijski okraj. p Ptuj. Najboljše sredstvo, da mladino v našem okraju otmemo pogubnemu šnopsu in strupenemu vplivu nemškutarskih časnikov, je pač, ako delarao na to, da se mladina priklopi našemu mladinskemu glbanju. To pa se zgodi le v onih hišah, kjer so naši časniki na razpolago. Vse preve'6 prepušftamo naš okraj 6asnikarskemu vplivu liberalnih Sasnikov. Obratje, bratje — prišel je čas! O bratje, bratje — kako je v vas? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo. p Hajdin. Na vzvišeni ravnici blizu cerkve se ponosno dviguje Društveni Dom, zgrajen s požrtvovalnostjo domačinov in vodstvom bivšega kaplana 8. g. Sketa. V nedeljo, dne 14. t. m., smo ta dom slovesno otvorili. Po večernicah smo se podali pred slavolok, postavljen pred glavnim vhodom v društveno dvorano in po raolitvi rožnega venca je mil. g. prošt ptujskl, Josip Fleok, blagoslovil Društveni Dom. Nato smo se zbrali v dvorani. Slavnost je otvoril pevski zbor pod vodstvom g. Severa, ki nam je zapel pesem ..Na,š prapor". Goste je nato v lepem govoru pozdravila mladenka Katica Pal, Mladina je predstavljala v splošno zadovoljnost igro: ,,Marijin otrok sem". Slavnostni govornik dr. Holinjec je govoril o pamenu m važnosti Društvenega Doma in izobrazbe sploh. Nekdaj so naši pradedje pred Turki zidali trdnjave in tabore pri cerkvah, a nag današnji bojvelja nemšklitarstvu in liberalizmu. Novi dom bodi dorn katoliške izobrazbe, narodne zavesti in poštene zabave! Božji blagoslov naj spremT.ja naše delo! Mladenka Rezika Sketa iz Braslovč navdušuje nato mladino za vstop v bralna društva in mladinske zveze. Na splošno željo je nastopil še deželni in državni poslanec dr. Korošec, ki je povdarjal, da se Narodni Domovi, h kaferim je prispeval iudi kmet, ktaetu zapirajo, zato s! pa kmetje zidajo domove, kjer je prostor za krščansko slovensko ljudstvo. Nemškutarski in liberalni listi nimajo pristopa v te domove. Nato so se vrstile sloven- ske pesmi, burka: ,,Junaki" in razne druge vesele točke. C. g. kaplanu Šketa, ki si je pridobil za Društveni Dom največ zaslug, se je izročila lepa diploma častnega članstva Bralnega društva. G. Šketa se je v iskre.nili besedali zahvalil ter je izročil Društveni Dojn cerkvi ter Hajdinčanom v last. G. Pal se je še zahvalil vsem gostom, posebej g. proštu in navzočim poslancem. — Sedaj pa HajdinČanl, posebno mladina, le na vstrajno delo, bodi dika in ponos hajdinske župnije v vašem novem domu! p Sv. Trojica v Halozah. Pri nas sta se vršila v nedeljo 2 shoda: Po rani sv. maši shod Kmečke Zveze, pred poznim opravilom pa shod Mladeniške Zveze. Na obeh zborovanjih je govoril državni in deželni poslanec dr. Korošec. p Avstrijsko vinarsko društrn priredi dne 22. septembra na Osterbergerjevem posestvu v Domajni v Zg. Halozah praktičen pouk o razstreljevanju zealje bodisi za rigolanje vinogradov. kopanje drevesnib jam ali za rablanje zemlje v starih sadovnjakih iu podiranje gozdnih dreves ter izkopavanje drevesnih štorov z novim ^Dinamon I." imenovanim razstreljivom, ki je samoob-ebi tako brez vsake oevarnosti, da se razpošilja celo s pošto, vendar pa ima veliko večjo razstrelilno moč, kakor navadni smodnik. Ker je želeti, da bi si te, gotovo zelo zanimive in koristne poizkuse ogledali tudi nači kmečki posestniki, viničarji in delavei, zlasti iz Haloz jih nujno vabimo k obilni udeležbi. p Sv. Lovrenc ua Drav. polju. Na gnstiji Mojzar—Loštrek je nevestin brat Anton nabral za ^Slov. Stražo" 6 K. Obilo sreče mladima poročencema, srčna zahvala vsem darovalcem! p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nerieljo, dne 28. septembra priredi Marijina družba in Mladeniška zveza Konštantinovo slavnost Ob pol 10. uri bo v spomin desetletnice Marijine družbe blagoslovljenje novih podob sv. Alojzija in sv. Neže, slovesna procesija v cerkev, pridiga, med sv. maeo skupno sv obhajilo Marijine družbe in članov Mladen. zveze. Hitro po sv. opravilu ima Mlad. zveza slavnost na cerkvenem prostoru. Slavnostni govornik je veleč. g. dr Hohnjec; nastnpijo razni govorniki iz sosednjih župnij, sodeluje slavni pevski zbor od Sv. Tomaža. Mladeniči, potrudite se v Lovrenčko dolino. Prijazno vabi odbor. p Ormož. V nedeljo, dne 21. septembra se vrši pri nas velika mladeniška slavnost. Ob pol 10. uri sv. maša in pridiga. Pridiguje dr. Hohnjec. Po cerkvenem opravilu bo na vrtu Ormoške posojilnice veliko zborovanje mladeničev celega okraja Govorijo orgauizator slov. mladine dr. Hohnjec. poslanca Brenčič in Meško ter zastopniki raznib društev. Popoldne po večernicah bo ravnotam veselica in velika ljudska slavnost spojena z govori, deklamacijami, gledališko predstavo, petjem, srečolovom, telovadbo itd. Sodelujejo mladeiike Dekliških zvez dekanijskega okrožja. Katoliški stariši, ki Vam leži pribodDJost Vaše mladine na srcu, udeležite se te slavnosti! Mladeniči in mladenke, agitirajmo za obilno udeležbo. Pokažimo, da se naše organizacije zavedajo naloge za obrambo in obstanek naše sv. vere in slov. narodnosti. Torej na veselo in mnogoštevilno svidenje v Ormožu vabi odbor Mladeniških zvez dekanijskega okrožja. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Dne 6. t. m. porocila se je tukaj šivilja gdč. Olga Lah z g. Fr. Magdičem, najemnikom tukajšnjega tržkega ralina. D.ne 7. t. m. se je vršila poroka gdč. Vekoslave Cimepmanove, bivše članice Slovenskega pevskega društva v Ljutomeru, z g. R. Stegmullerjem iz Gradca. Pevski zbor jima je ob poroki zapel primerno pesem kot častitko. Vrlo narodnima poročencema obilo sreče in blagoslova! 1 Ljutomer. V ponedeljek, dne 15. t. m., izrocill smo materi zemlji 761etno cvetličarko Marijo Nemeo> p. d. ,,Lukačka". Pokojna je bila svoje dni, še izza dobe nepozabnega učitelja In organista g. Postružnika mnogo let izvrstna moe kot cerkvena pevka. Pa tudi pozneje je še rada popevala, zlasti pri ljudskem petju, dokler jo niso moči popolnoma zapustile. Kot cvetli6arka je mnogo pripomogla v okrašenje naše cerkve, podružnic in kapelic. Oplela je v celem 35 gg. primicijantov ali novomašnikov z najboljšo zadovoljnostjo. Rajna je bila zelo priljubljena; to je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo mnogo Marijinih družbenio in prijateljic, Voditelj družbe, preč. g. dekan JurkovI8, je ob odprtem grobu orisal v vznešenih besedah vzorno njeno življenje ter njene lepe lastnosti, ki so jo dičile, ter stavil tovarišicam za vzgled. Z eno besedo: pokojna je bila vror bogoljubnega življenja. Pevke-tovarišice so se poslovile od nje z lepo, v srce segajofio nagrobnico. Naj ti bode zemljica lahka! 1 Križevci. Našim trgovcem svetiijemo, naj se pri nabavljanju in prodajanju vžigalic ozirajo bolj na mišljenje ogromne veSine ljudstva, kakor pa na maloštevilne liberalčke. Sicer bomo tudi v teir oziru začeli izvajati načelo: ,,Svoji k svojim!" Vsakdo izmed nas pa naj od trgovca, pri katerem kupuje, odločno zahteva ,,'Stražine" vžigalic.e ,,V korist obmejnim Slovencem" ter zavrne vsake druge. 1 Veržej. Posvečevanje kapele v salezijanskem eavodu ,,Marijanišfte" se je ob krasnem vremenu izvršilo prav slovesno dne 8. sej>tembra. Od vseh strani je privrelo nešteto ljudstva. Ob 4. uri v nedeljo popoldne so se prevzvišeni knezoškof pripeljali na kolodvor v BuČečovce, kjer jili je pričakoval g. dekan Jurkovi8 in pozdravil v imenu dekanije, župnik Weixl v imenu križevske župnije, ravnatelj zavoda, A. Gvadagnini, in preclsednik društva ,,Marijanišče", prof. Kovaeič. Med potom od Bučeeovec do Veržeja so stali ob križili in kapelah slavoloki s primernimi napisi in mlaji ter je verno ljudstvo pričakovalo svojega nadpastirja. Sredi trga pred Marijinim kipom je bil pripravljen prostor za sprejem. Tu je pozdravil Prevzvišenega domaSi g. župnik, župan in stotnik tržke parde, nadufiitelj Šprager, ter šolska mladež. V župnišSu so se sveti ostanki, namenjeni za nove oltarje, položili v kelih in v slovesni procesiji prenesli v župnijsko cerkev, kjer so bile vefternice. Potem je šla procesija s sv. ostanki v zavod, kjer je Prevzvišenega pozdravil ravnatelj zavoda z novinoi in oratorijanci. Sv. ostanki so se položili v začasno kapelioo in opravile pred njimi predpisane molitve. Vmraku so zapeli domači pevci Prevzvišenemu podoknico. V ponedeljek toSno ob 8. uri se je začelo posveftevan.ie kapele. Poldne je že odzvonilo, ko je bilo posvefievanje konSano, na novo posvečenem oltarju so natoPrevzvi- šeni opravili slovesno svetomašo. Mfid posvečevanjem kapele sta bili tudi na dvorišču pod milim nebom dve sveti maši. Bila je blizu 1 ura popdldne, ko so Prevzvišeni stopili na oder in nešteti množici govorili v srce segajoB govor. Marijino rojstvo je jutranja zarja krščanske vere, ki je zlasti vzdignila in posvetila vzgojo mladine. Marsikateremu očetu in materi se je porosilo oko. Slišali smo tudi prekmurske Slovence, kako so solznih o6i blagrovali naše ljudi, češ: Blagor vam, ki imate tako vnetega škofa in jih lahko slišite v svoji domači besedi. — Z darovanjem in zahvalno pesmijo se je okrog 3. ure popoldne končala veličast.na slovesnost, ki ostane v neizbrisnem spominu vsakemu udeležencu. Ob 5. uri so se Prevzvišeni vr.nili na kolodvor v BuCečovce, 1 Badgona. ,,Veselice le ne bo!" Tako si šepetajo naši nemškutarji in se veselijo, da se bojimo, da jlm ne pade srčece v hlače, kakor pri nameravanem ,,Waldiestu". Slišite, to je bilo drvenje po Poterni, ko se je izvedelo, da priredi naše Izobraževalno društvo veselieo! Tisti gospod, ki imajo 2 becirksbika, od katerih pa je bil sarao eden po milosti znanega debelega gospoda zadnjiS v Radgoni premiran, so se nemirno zibali po cesti sem in tja, da jim je bila preozka, Kakor lmzarjem radgonske ulice. Z veliko težavo so zbrali okrog sebe svoje zveste in jih tako-le nagovorili: ,,Pjebje! Tisti prešmentani študentje, saj jih poznate, priredijo neko veselioo v Žetincih. Kaj pa bi bilo, ce bi mi naredili ravno isto nedeljo v mojem tali ,;WaldIest" ?! Jaz dam. vse! Pa tiidi tisti gospod z Radgone, ki znajo tak dobro ludi parati, so rekli, da to ne bi "bilo po norci!" Vsi so pritrdili z velikim veseljem, ker jim ni bilo treba ni6esar dati, in hajd' na delo! Pa kako so delali!?! Mislili smo, da bodo na vsak nacin priredili kaj pametnega in poštenega. Pa glejte! Ko je moralo naše Izobraževalno društvo vsled odpovedi prostorov preložiti veselico, jih je rešilo iz velilce zadrege. Ker so namreč izprevideli, da ne raorejo ničesar prirediti, so si očka becirksštirbezicar raislili: ,,Zdaj veselice ne bo, pa tiidi AValdfesta nej treba!" Poklicali so takoj svoje verne ovce in njim taJko-le govorili: ,,Hajl! Pjebje! Rešeni smo! Veselice ne bo, pa tiidi "VValdfesta ne! Mi tak iigo vkiipr sprav mo. Jaz ne dam tala, pa tiidi dela nemo nlč. Pa napravite sami, če morete!" Tako se je razbil "VValdiest, kar je popolnoma prav; kajti najbolje je označil to nameravano nemškutarsko slavnost član -AValdfestausschuBa" v gostilni s sledečimi besedami: ,,A frisches Bier un"d an glotter Tonzbodn, sunz brauch' ma nix!" A mi nismo- spali, ampak smo si najeli prostore drugod, se pridno vadili za krasno Jurftič-Cesnikovo igro: ,,Domen" in agitirali za veselico. Zaradi tega pa je postalo vrofte našim nemSurjem in so Šli vprašat za svet vsenemškega generala v Radgoni. Potem so oblajali ubogo vdovo-krčmarico in ji grozili tako dolgo, da se jih je končno ustrašila in nam odpovedala prostore. Res, kavalirji so naši nemškutarji, pa naj refie kdo kar hoče! — Zgodilo se je, kakor so želeli, in veseli, da smo se bali, da jih zadene kap, so to sporočili svojemu generalu in mu iz hvaležnosti po vrsti poljubljali roke, Ristl, Koller, pa drugi gostilnifiarji pa trdijo, da celo leto niso naredili tako dobre. Tukajšnje Izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza priredita v nedeljo, dne 21. septembra po večernicah dve igri rPravica se je lzkazala" in šaljiv prizor ,,Junaki". Nastopi tudi pevski zbor. Vstopnina: prvi sedež 1 K, drugi sedež 50 vin., in stojišče 20 v. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. c ZiMka. V nedeljo, dne 21 septembra ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih našega Izobraževalnega društva (stara šola) shod Slov. Kmečke Zveze. Govoril bo deželnega gla arja namestnik in drž. poslanec g. dr. FranG Jankovič. Volilci, možje in mladeniči, pridite iz domače in sosednjib župnij v velikem številu. Brežiški okraj. b Brežice. Nek uzmovič je začetkom t. m. na koru mestne farne cerkve pokradel veliko not za petje in orgle. Klmalu nato jih je tudi v Krškem mnogo zmanjkalo. b Zakot pri Brežicah. Dozdaj so se vsi pošteni ljudje — in tudi že v Vašem listu — zgražalinad vedno muziko in plesarjenjem v nemškem ,,pulštajnu" vsako nedeljo in praznik. Zdaj pa je tudi novi gostitniftar v Narodnem Domu na isti ostudni način zacel vabiti goste k sebi. Od ranega jutra, še med službo božjo, ti hrešči hannonika v uho, če prideš mimo. Mi&lim, da posojilnici sami mora biti do tega, da gostilna v Narodnem Domu ostane na dobrem glasu! b Dobova. Konštantinova jubilejna stavnost se je kaj lepo vršila. Začetek iste je bila 3dnevnica, katere so se farani mnogoštevilno in z veseljem udeleževali. V nedeljo, dne 14. t. m., pa smo obhajali praznik patrone naše župnije, ,,Ime Marije", in 251etnico mašništva vlč. g. dr. Antona iMedved — jubilanta. Z godbo in v spremstvu 7 duhovnikov, mnogobrojnega ljudstva, deklic-šolaric v belih oblačilih, izmed katerih je lOletga Tončka Lubšina iz Gaberja v Imenu župnije in vseh romarjev jubilanta ganljivo nazdravila in mu v znak ljubezni in hvaležnosti podarila šopek pomenljivih cvetlic, se je on podal v cerkev pred oltar, od koder je bila jubilejnaj procesija s sv. Rešnjim Telesom. Pred prvim sv. evangelijem je bila blagoslovljena Marijina kapelioa, katero je na lastne stroške postavil posestnik Janez Smrekar iz Vel. 0breža. V pridigi je jubilant po prifievanju cerkvene in svetne zgodovine dokazal, da je Marija mogočna mati in varuhinja sv. katoliške cerkve in ponosnih kristjanov. Pretresljivo se je j)otem zahvaljeval za ,,n,jemu" podeljene velike milosti ter sebe in vse verne izroSeval njenemu varstvu. Njegov glas se je razlegal kakor glas zvona, so djali postušalci. Naj se zgodi, kar srčno želijo vsi: Preftastiti jubilant doživi zdrav in sreften še zlato sveto mašo! b Rajhenburg. Pred kratkim je pičil gad v vinogradu posestnika Strnada v Stolovniku. Moral je takoj v bolnišnico, kjer se je posrefiilo zdravniku, oteti mu življ.onje. b Planina. Jožef Pinter, gostilničar in meaar na Planini, se očitno hvali, da je naročen na ,,Sta.jerca", kakor njegov kramarski sosed. Tudi je že nekaterim odjemaloem meso v to smrdljivo cunjo zavil. 0količani pravijo, da tako ne bo šlo naprej. b Dobjje pri Planini. Nepopisno veselje je v župniji povzročila novica, da v kratkem dobimo g. k;aplana. Hvala Bogu! Sedaj so zavezani hudobni jeziki, ki so našega neumorno delavnega župnika opravljali doma in v liberalnih časopisih, da si ]e za-se zidal rcovo poslopje, In tudi planinskemu policaju se ne bo več treba v ,,Narodnem Listu" pritoževati, da hodijo dobska dekleta naPlanino njegove angelsko-Siste mladeniče in sramežljive zakonske može zapeljevat. Bog daj prvemu g. kaplanu prav dolgega obstanka pri nas! b Posavski mladeniči! V nedeljo, dne 21. t. m., pridite od vseh strajii v velikih skupinah na svoj mladeniški shod v Brežice! Ob 10. uri je v farni cerkvi služba božja, ob YA2. uri v Narodnem Domu mladeniško zborovanje s pouCnimi in navdušenimi govorl; po veSernicah' pa si lahko ogledate igro: ,,Tri sestre". Fantje, na vas gleda domovina, postavlte se in pokažite, da se resno pripravljate na delo v življenju! b Sv. Peter pod St. Gorami. Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra bo na sv. Gorah veliko dekliško slavje. Slovesno se bo upeljala nova Marijina družba pri Sv. Petru. Po cerkveni slavnosti bo dekliško zborovanje Pridiguje in na shodu govori dr. Hobnjec. članice Marijinih družb, Dekliških zvez in sploh slovenska krščanska dekleta iz sosednjih župnij, pridite v obilnem številu!