Kamniški občan
r 1 -I H
LETO XXXII "i!> KAMNIK, 22. JULIJA 1992
Ob občinskem prazniku
Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti
Smo na občutljivem križpotju sistemske, politične in ekonomske preobrazbe. Nesporno je, da objektivna ekonomska gibanja izpričujejo vse slabše gospodarske razmere na vseh ravneh. Nesporno pa je tudi, da se ljudje počasi navajajo na spremembe in se še počasneje odzivajo nanje. V nekaj desetletij trajajočem razvoju so vrednote o socialistični podobi države, ki poskrbi za socialno varnost, zaposlenost, zdravstveno varstvo, šolanje, stanovanje, globoko zakoreninjene in trdovratno vztrajajo v zavesti. To pa hromi našo ustvarjalnost, kreativnost in samostojnost. Spreminja se sistem in spremeniti se mora vsak posameznik. Preizkusiti se moramo v racionalnem vedenju posameznika in v podjetništvu. Jasno nam je, česa ne želimo, hkrati pa vsaka razprava o možnih ~ razvojnih ciljih in strategijah razkrije nastajajočo interesno različnost družbe. Skoraj na vseh področjih, ki jih obvladujemo v okviru naše občine, bo pot do soglasja dolga in prepletena. S strokovnimi argumenti bomo morali opozarjati na nujo oblikovanja nacionalne strategije razvoja. Prostorski razvoj bo doživel korenite spremembe, kajti razvoj pod pritiskom pospešene industrializacije se bo moral prilagoditi načelom uravnoteženega, trajnega razvoja, ki bo v končni fazi privlačen tudi za mednarodne naložbe. Prostorski razvoj je in bo ostal v pristojnosti lokalne ■ skupnosti. Zato je treba postaviti trdne osnove, ki bodo v večini primerov zdržale pritiske vladajoče politike. Grajeni prostor bo predstavljal najpomembnejši delež premožeja. Naša vloga bo v pripravi takih zalog, v nadzoru in preprečevanju špekulacij. Varovanje okolja ni le začasni trend neke dobe, ampak so potrebni majhni, konkretni in vztrajni koraki, da bo skrb za naravne danosti konstanta v miselnosti nas vseh in del našega vsakdana.
Vodenje stanovanjske politike v okviru občinskega stanovanjskega programa, ko gre za izvajanje financiranja znotraj graditve
sistema javnih financ, socialnih funkcij in zaščite najemnikov, je nova naloga občine. Vse to lahko racionalno povečamo z graditvijo, prenovo in zemljiško politiko. Ob vsem tem moramo imeti v mislih še možne oblike lokalne samouprave in javnih služb in postane nam jasno, da bo to zahtevalo tržno vodeno razvojno politiko, kajti lastno premoženje občine bo temeljno izhodišče.
Pri ustvarjanju zaposlitvenih možnosti imajo podjetniški inkubatorji velik pomen. Svetovanje na področju obrti in podjetništva, s katerim smo začeli, in tesno sodelovanje s kamniškimi obrtniki v smislu popularizacije, iskanja priložnosti, selekcijo zamisli, finančni in strokovni pomoči v prvih letih, je cilj, ki ga želimo doseči na tem področju.
Turizem, vemo, je izredno kompleksen in zahteven, kajti turistični izdelek zaobsega celo vrsto dopolnjujočih se in prepletenih dejavnosti. Obravnavati ga je potrebno v soodvisnosti s specializacijo ponudbe. Vloga izvršnega sveta bo v usklajenem delovanju vseh dejavnosti pri nastajanju turističnega izdelka. V okviru delovanja turističnega biroja bomo postavili strategijo in izhodišča letnih planov. V začetku bo občina imela vlogo zagonskega partnerja z namenom obogatitve turistične ponudbe in ustvarjanja profita. Ko se bo ta vlagal v investicije, bo preobrazba smiselna.
Na področju razvoja kmetijstva imamo odgovore, kako popestriti gospodarsko strukturo in kakšne so alternativne možnosti. V nadaljevanju bo treba opredeliti vlogo prebivalcev v povezavi z obrtjo, podjetništvom in turizmom.
Nenazadnje nas čaka veliko dela tudi v realizaciji nove oblike lokalne samouprave in javnih služb, ki bo zahtevala tržno vodeno razvojno strategijo. Sedanje občine bo zamenjal sistem lokalne samouprave. Če sedaj občina predstavlja del državnega podsistema in opravlja identične funkcije kot država, bo po novem šlo za naravno skupnost, ki bo delovala zato, da bodo prebivalci lahko
uresničili določene skupne interese. Pri tem bo zavest o skupni pripadnosti odigrala odločilno vlogo. Bistveno bo vprašanje financiranja. To pa pomeni, da bo lastno premoženje temeljno izhodišče. Tiste, ki bodo ostale brez stabilnih podjetij, bodo oškodovane. Pospeševati bodo morale lastno razvojno strategijo v tesni povezavi z gospodarstvom na svojem območju. Uspeh bo odvisen od podjetniškega obnašanja, lokalni davki pa bodo najpomembnejši vir financiranja. Trend realnega zmanjševanja proračuna se bo nadaljeval. To pa narekuje na eni strani skrajno prioriteto delitve sredstev, na drugi strani pa zelo pospešeno, strokovno in pravočasno angažiranje pri pridobivanju dodatnih sredstev. Takega iskanja dopolnilnih virov pa ne najdemo v vodenju drugačne politike, ampak v hitrem in učinkovitem odzivanju na možnosti, ki se pojavljajo pri ustvarjanju dohodka od investicij ali od premoženja. V povezavi z aktivno razvojno strategijo, ki bi jo peljali postopno na vseh področjih, ki so in bodo v prihodnje pomembna za občane, nas ne sme biti strah. Enotnost za skupne cilje nam je potrebna. Obdobju odpovedovanja in razočaranj bo ob iskanju vrednejšega in boljšega ob hotenju narediti življenje bogatejše in koristnejše sledilo obdobje, ko bomo z optimizmom pričakali vsak novi dan.
Zato, spoštovani občani, dovolite, da v dneh občinskega praznika del svojega optimizma prenesem tudi na vas, kajti verjamem v ljudi in verjamem v ljudstvo, kije modrejše od politikov, ki si domišljajo, da imajo vedno prav in da vse vedo. Prepričana sem, da pridobljenega, tako kot jaz, niste pripravljeni zapraviti za obljube, lažne ideale in dvomljive vrednote. Skupaj z vami se bom postavila ob bok tistih, ki znajo, hočejo in zmorejo več.
MARU A SITAR predsednica IS SO Kamnik
OBVESTILO
BRALCEM,
OGLAŠEVALCEM
IN DOPISNIKOM
KAMNIŠKEGA
OBČANA
Tudi letos avgusta Kamniški občan zaradi dopustov ne bo izhajal. Naslednja, 15.
številka glasila bo izšla 9. septembra. Občane prosimo, da prispevke, oglase, zahvale ipd. oddajo po pošti do 1. septembra. Uredništvo bo od 29. julija do 28. avgusta zaprto.
Torej, Kamniški občan bo spet med vami 9. septembra.
Utokova Konfekcija v stečaju
kocna
delniška družba v mešani lastnini
vam čestita ob kamniškem
prazniku in vam
od 23. do 25. 7. 1992
podarja
- 10% gotovinski popust v bonih KOČNE za vsak nakup nad 300 SIT v vseh naših prodajalnah (razen Univerzala)
TITOV TRG vas vabi
- ugodna prodaja raznih izdelkov (stojnična prodaja)
- degustacija mesnin, sirov in piva
- zabavne prireditve
24. 7. ob 18. uri: ansambel RINGLŠPIL
25. 7. ob 17. uri: ansambel NIGHT BAND
Ne zamudite in obiščite nas! Ne bo vam žal!
Že nekaj časa se po Kamniku širijo najrazličnejše govorice o Utoku. Nekateri vedo povedati o njem le to, da je v stečaju, drugi (najbrž informirani iz dobro obveščenih virov) pa povedo tudi o tem, da gre ob Utoku za nek način provatizacije. Poleg teh javnih podatkov se širijo v Kamniku (in okolici) tudi nekatere resnejše obtožbe na račun vodilnih. Govorice smo želeli potrditi v dejstva ali pa jih kot neresnične ovreči.
Ponovimo nekaj podatkov; že v mesecu decembru leta 90 se stari Utok preoblikuje v pet delniških družb z Utok p.o. kot krovnim podjetjem. Delniške družbe so (bile): Usnjarna, Konfekcija, Gat, Trgovina in Uni-market. Stečaj so kmalu lahko
okusili Usnjarna, Unimarket in krovno podjetje Utok p.o.
Zaradi omenjenih stečajev so bili v Utok Konfekcija (z gospodom Zrimškom kot bivšim direktorjem na čelu) primorani odkupiti zaloge Utoka p.o. (ki se niso prodajale), hkrati pa so prevzemali del obveznosti krovnega podjetja do upnikov. Tako so upniki pritiskali na Konfekcijo in podjetje je že v začetku leta imelo blokiran ŽR (Žiro račun). Tako je bila na robu stečaja tudi Konfekcija s 175 zaposlenimi, ki so se ukvarjali predvsem s proizvodnjo usnjene konfekcije.
(nadaljevanje na 3. strani)
Seja Izvršnega sveta
Končno otroški vrtec v Šmarci
Občinski IS je 15. julija ponovno obravnaval probleme v zvezi s financiranjem komunalne ureditve soseske B-8 Zgornje Perovo in sklenil tretjino obveznosti občine, ki znaša okrog 10 milijonov SIT, zagotoviti iz letošnjega proračuna, drugo pa prihodnjo leto. Za ostali dve tretjini pa naj bi stanovanjska zadruga najela premostitveni kredit pri banki na podlagi depozita občinskih sredstev. Dogovorili so se tudi, da se ponovno preverijo predvideni stroški sekundarne komunalne ureditve, ki so sorazmerno visoki, saj znašajo nad milijon SIT na stanovanjsko hišo. Sklad stavbnih zemljišč pa graditeljem na območju občine Kamnik, po izjavi predsednika sklada Milana Windschnurerja, zaračuna prispevek največ do 150.000 SIT.
Izvršni svet je sprejel tudi stališča, ki jih bo treba upoštevati pri projektiranju avto ceste skozi del naše občine pri Motniku. Predvsem bo treba najprej ugotoviti, ali je trasa avto ceste skozi Motnik smiselna. Zahtevali pa so tudi, da se pred začetkom gradnje te ceste prenovi sedanja cesta skozi Tuhinjsko dolino. Kot kaže, bodo starši z območja Šmarce jeseni končno že lahko pripeljali svoje malčke v nov oddelek otroškega vrtca v Šmarci. Izvršni svet je namreč sprejel soglasje za odprtje tega oddelka. Predvidevajo, da bo oddelek obiskovalo od 16-22 otrok. Seveda pa to varstvo od 1. avgusta dalje ne bo več po sedanji ceni. IS je namreč določil za polovico višje ekonomske cene od sedanjih. Najvišji prispevek staršev za predšolskega otroka bo znašal 6.363 SIT. IS je določil tudi predlog odloka o prosto rskou redi Ivinih pogojih občine Kamnik. . p. s.
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK 1992
25. Julij ob 8. uri turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku
od 8. ure dalje prireditev Kočna Kamničanom na Titovem trgu pred Delikateso (23., 24. in 25. julija)
ob 18. uri TRADICIONALNO PRAZNOVANJE NA TRGU PRIJATELJSTVA v Kamniku
26. julij hitropotezni turnir za šahiste občine Kamnik v prostorih Šahovskega kluba Komenda
27. do 31. julij razstava izdelkov učencev Osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu
Ob občinskem prazniku čestitamo!
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
S tiskovne konference NPK
Za učinkovit IS in strokovno upravo
Ker se po Kamniku v zvezi s sedanjo skupščinsko krizo v javnosti pojavljajo različni glasovi, ki mečejo senco na skupino poslancev, ki deluje v okviru Nove parlamentarne koalicije, želimo pojasniti, za kaj dejansko gre, je dejala Marjeta Humar, delegatka občinske skupščine, v uvodu tiskovne konference, ki jo je NPK sklicala 7. julija.
Na seji pa so sodelovali še delegati Pavle Ocepek, Matevž Skamen, Marko Magister, član IS Tone Štele in član kamniške podružnice slovenske ljudske stranke Marjan Jerman. Sodeloval je tudi neodvisni delegat Miha Babnik.
Povedali so, da so v skladu s predhodnim telefonskim pogovorom na isti dan povabili na pogovor o sestavi uprave in IS Marijo Sitarjevo, predsednico Izvršnega sveta. Ta pa jim je pisno odgovorila, da se srečanja ne bo udeležila, ker dvomi v resnično željo, da bi se našla rešitev. Po njenem mnenju je kakršnokoli dogovarjanje možno le v sodelovanju s političnimi strankami, ki jo podpirajo v prizadevanju za ponovno sestavo Izvršnega sveta.
Naša prizadevanja so bila usmerjena predvsem v zakonitost postopkov, zato je žaljiva izjava predsednice IS v odstopu, da dvomi v resnično voljo, da najdemo ustrezno rešitev, je poudarila Marjeta Humar. Tudi v občinski skupščini je bilo izraženo stališče, da je treba pred glasovanjem o dveh odlokih predhodno vsebinsko uskladiti odloka o sestavi IS in o upravi s poslanskimi klubi. Na ta posvetovanja pa ga. Sitarjeva ni povabila vseh strank, odloke pa smo dobili 3 dni pred zasedanjem skupščine.
Odloka sta bila slabo pripravljena.
Na sami seji pa smo dobili spremembe glede sestave IS. Krščanski demokrati, socialni demokrati, narodni demokrati so bili doslej izločeni od dogovarjanja, so poudarili, čeprav imajo za seboj tudi precejšen del volilcev. Povabilo so dobili dan pred drugo sejo skupščine, kar pa ni mo-gl6 roditi sadov.
Obrazložili so tudi svoj pogled na sestavo Izvršnega sveta in uprave. Že leta 1990 so izrazili zahteve po racionalizaciji uprave. Občina naj bi postala servis občanov. Po Petkovi hiši je sledila interpelacija, ki je izzvenela po vpostavitvi reda v občinski upravi in večjem sodelovanju organov v občinski hiši. To se je pokazalo tudi pri problemu v zvezi z odstopom Toneta Steleta, člana IS, ki mu v občinski upravi ni bila zagotovljena zadostna strokovna pomoč.
Mandatarka želi narediti politično upravo, zanemarja pa se iskanje ustreznih strokovnih kadrov. Vzpostaviti je treba upravo, ki bo neodvisna od trenutnih političnih gibanj. Gre torej za dolgoročne projekte, ne pa še mešetarjenje s službami. Izvršni svet pa naj bi bil pluralno sestavljen, majhen in politično učinkovit. Glede vprašanja, ali stranka NPK v skupščini predstavljajo manjšino, so menili, da so dosedanje nesklepčne seje pokazale, da gre v bistvu le za večino. Po obeh sejah skupščine bi morali končno ugotoviti, da je potrebno sodelovanje vseh strank, zastopanih v skupščini.
Predlagali so tudi, da bi namesto namestnika vodje organa imeli pomočnike, ki se izbirajo z razpisi. Tako bi zagotovili večjo strokovnost in stabilnost uprave, ne glede na politična razmerja.
Podrobnejše predloge NPK v zvezi z upravo je skupina NPK že objavila v prejšnji številki Kamniškega občana pod naslovom Ali želimo upravo ali Upravo. Posebej so poudarili, da komunala ne sme prevladati nad družbenimi dejavnostmi in da je treba dati večji poudarek pri re-
organizaciji uprave v kmetijstvu, obrti in turizmu ter varovanju okolja.
Ker na nekatere poslance padajo očitki, da ne upoštevajo strankarske discipline, je predsednik kamniške podružnice Slovenske ljudske stranke Marjan Jerman povedal, da gre za zavajanje javnosti, češ da se je SLS pridružila levo usmerjenim strankam. Res je podprla kandidaturo Marije Sitar, predvsem z namenom, da se konča sedanja skupščinska kriza in da se začne razprave zlasti o gospodarskih vprašanjih v občini. Ne podpirajo pa projektne skupine za sestavo IS, ker po njihovi oceni mandatarka ne načrtuje sama IS, pač za to obstaja določena skupina. Menijo tudi, da demokracija ne more
biti konsenz samo nekaterih, pač pa konsenz vseh. Njihovi delegati se odločajo po svoji vesti, ne pa na podlagi strankarske discipline, je še dejal Jerman.
Na koncu so predstavniki NPK še povedali, naj bi v bodoči Izvršni svet prišli tudi ljudje, ki niso bili vpleteni v prejšnjo politiko, zlasti da niso imeli negativne vloge, izvirati pa morajo iz različnih strank in da imajo različne poglede. So tudi proti, da bi pri sestavi IS dobili prevladujoči vpliv določeni centri moči. Marko Magister, predsednik krščanskih demokratov, je povedal, da je spor s predsednico IS nastal, ker se ni strinjala z razširitvijo Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja, ki ga on vodi. Čudi ga tudi, zakaj naj bi odslej kar
trije člani IS pokrivali področje, ki ga je doslej v IS zastopal samo on, v upravi pa ni predvidenih strokovnih ljudi za delo na teh področjih.
Posebno pozornost bo po mnenju predstavnikov NPK posvetiti gospodarjenju z občinskim premoženjem, podlagi za vir dohodkov občine in prihodnjega življenja v občini. Potrebno bo doseči tudi večjo medsebojno usklajenost med organom, pristojnim za prostor, zavodom za urbanistično načrtovanje in inšpekcijsko službo.
Na koncu so povedali, da bodo naslednji dan imeli pogovor o vseh teh vprašanjih s predsednikom skupščine in da pričakujejo, da se bodo končno stvari le približale rešitvi. F. S.
Graditelj bo gradil šolo v Komendi
Občinski IS je kot najugodnejšega ponudnika za dograditev I. faze osnovne šole v Komendi izbral gradbeno podjetje SGP Graditelj iz Kamnika.
Tako odločitev so sprejeli na predlog inženiringa podjetja LOKA INVEST, ki je podrobno ocenilo vseh sedem poslanskih ponudb. Predlagali so sklenitev pogodbe po dejansko vgrajenih količinah in cenah za enoto. Z upoštevanjem 40% avansa, ko-
likor ga občina v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev lahko zagotovi, bo izvajalec zaračunal 90% podražitev pri ne-avansiranih delih.
Letos je v proračunu zagotav-ljenih le 38 od skupno 85 milijonov, kolikor bo potrebno zagotoviti za izvedbo prve faze, to je štirih učilnic s spremljajočimi prostori.
Sprejeli so tudi sklep o povečanju cen za zbiranje in odvoz sme-
ti na širšem območju Velike planine. Za počitniške koče znaša ta cena za mesec junij 470 SIT, za planinske domove pa 1.390 SIT.
Pri tem se je tudi ugotovilo, da posamezniki in nekatera podjetja teh obveznosti ne poravnavajo tekoče. Hkrati pa Rekreacijski center Velika planina pravi, da z dosedanjimi cenami storitev ne pokriva niti polovice stroškov za odvažanje smeti.
Kamnik, 15. 7 1992      F- S.
Kozjerejci v naši občini
Verjetno je malokomu znano, da se reja koz ponovno uveljavlja tudi v naši občini.
Kozjerejci so ustanovili tudi svoje društvo. Med navdušenimi kozjerejci je tudi Marjan Burja iz Črne, ki pase svojih pet koz na strmem zaraščenem pobočju pod Sv. Primožem. Med različnimi vrstami koz je najbolj pohvalil rjavo nemško alpino.
Koliko Slovenci poznajo Kamnik
Da bi spoznali, kakšno je poznavanje in turistično zanimanje obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije za kraje na območju naše občine, so se v Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti odločili prek Kompasa Designa d. d. izvesti telefonsko anketo, v kateri so zajeli okrog 340 prebivalcev jz raznih krajev Slovenije, od sosednjih občin do najbolj oddaljenih krajev Slovenije.
Najbolj znani kraji v okolici Kamnika so po mnenju anketirancev Kamniška Bistrica, Velika planina, in Volčji Potok. Precej manj vprašanih pa je vedelo za Stahovico in Tuhinjsko dolino.
Zanimivo je tudi, da je bil kar pogost odgovor, da Volčji Potok ne sodi v kamniško okolico. Medtem ko naj bi Krvavec po mnenju mnogih spadal v našo občino, ne pa v kranjsko.
Ustavljena dela na cesti v Kamniško Bistrico
V našem glasilu smo že večkrat pisali, obiskovalci pa so se lahko tudi sami prepričali, da so bila v polnem teku dela na rekonstrukciji ceste v Kamniško Bistrico. Hkrati z deli na cesti so potekala dela na regulaciji reke na posameznih odsekih.
Zadnje dni smo presenečeni ugotovili, da so dela na celotni trasi ustavljena. Cesta do Kamniške Bistrice je na nekaterih delih izredno slaba, komajda prevozna, a pripravljalna dela za asfaltiranje so bila v zaključni fazi.
Ustavitev del tu in na vseh podobnih deloviščih širom po Sloveniji je sledila splošnemu pomanjkanju namenskih finančnih sredstev.
Kdaj bo to vprašanje ugodno rešeno in kdaj bodo z deli nadaljevali, ni znano. Upamo lahko le, da bodo odgovorni kaj kmalu našli ugodne rešitve in z deli nadaljevali, sicer bo dosedanje delo v celoti izničeno.
Ko se bomo prihodnjič oglasili, tako vsaj upamo, bodo znani že konkretni rezultati in mogoče bo cesta v Kamniško Bistrico že v zaključni fazi. STANE SIMŠIČ
Večina anketirancev ima Kamnik za zelo staro mesto. Večina jih je tudi bila v Kamniku ali v sosednjih krajih, predvsem so bili to obiski turistične in zasebne narave.
Na vprašanje, kakšne so perspektive najbolj zanimive oblike turizma na območju naše občine, vprašani postavljajo na prvo mesto izletniški turizem, takoj za njim pa planinarjenje. Oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti je postavila v ospredje le dobra desetina vprašanih, podobno velja tudi za smučanje.
Pomemben je tudi podatek, daje za turistične obiske naše področje v vseh letnih časih enako privlačno, čeprav dajejo nekoliko prednosti spomladanskemu in poletnemu obdobju.
Odgovori kažejo, da anketirani Slovenci najraje obiskujejo Volčji Potok, sledijo mu Velika planina, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina ter Stahovica.
Skoraj povsem enako je zaporedje krajev, ki bi jih želeli obiskati.
Po mnenju izdelovalcev telefonske ankete bodo ugotovitve te ankete skupaj s podatki, ki jih bo prinesla raziskava javnega mnenja v naši občini, tvorili podlago za celostno tržno-informativno raziskavo. Na tej podlagi pa bodo lahko zasnovali konkretne prednostne naloge za pospeševanje turizma v naši občini. Kamnik, 13. 7. 1992
F. SVETEIJ
Po sestanku skupine poslancev NPK s predsednikom občinske skupščine Maksom Lavrincem je Marjeta Humar, predstavnica te skupine, na tiskovni konferenci povedala, da v pogovorih sicer niso dosegli nekih revolucionarnih premikov. Ugotovili so, da si niso zelo vsaksebi, da pa imajo nekatere različne poglede na postopek priprave skupščine in odločanje o predlaganih zadevah glede bodoče sestave IS in organiziranje uprave. Po njihovem mnenju imata predsedstvo in predsednik določene pristojnosti, ki izhajajo iz statuta občine in poslovnika o delu skupščine. Na podlagi tega bi bilo treba sejo skupščine pripraviti tako, da je upanje na uspeh. Predsednik skupščine se je s tem delno strinjal.
O dogovoru s predsednikom skupščine
Sklep pogovora pa je bil, da bo za jesensko zasedanje skupščine predsedstvo sklicalo sejo, na kateri bodo opozorili IS v odstopu, da mora opravljati svoje naloge do izvolitve novega IS v skladu s poslovnikom. Predsedstvo naj bi opozorilo stranke, naj se skušajo pred jesenskim zasedanjem skupščine uskladiti o sporni problematiki; mandatarko pa, naj pripravi gradivo tako, da bo usklajeno z vsemi strankami, ki sodelujejo v občinski skupščini.
Ugotovili so namreč, da, upoštevajoč rezultate preteklih glasovanj o interpelaciji in o nezaupnici IS, ki so bili zelo tesni, v skupščini manjšine in večine.
Zato se je treba pogovarjati z vsemi poslanskimi klubi. Na koncu pa je Marjeta Humar v imenu NPK še postavila javno vprašanje, ali je glede na to, da bi morala mandatarka v desetih dneh sestaviti vlado, in glede na to, da je prišlo do takih zapletov, še njena moralna pravica, da to napravi.
Odgovor na to vprašanje bomo seveda dobili v nadaljevanju postopka za izvolitev nove občinske vlade, ki se nam je odmaknila v jesenske dni.
F. S.
Novi šolski prostori v Komendi
Krajani Komende smo od leta 1976 dalje plačevali 2% samoprispevek z namenom, da bi dobili v Komendi nove šolske prostore. Toda prvi samoprispevek je bil mimo, o šoli pa ni bilo ne duha ne sluha. Tudi z drugim in tretjim ni bilo nič bolje, čeprav sta bila izglasovana predvsem zaradi prepričevanja krajanov, da bomo s tem dobili šolo. No, za neuspeh pa niso krivi tedanji predsedniki KS, temveč »uspešno« občinsko vodstvo, ki je prioritetni vrstni red reševanja šolske problematike na Kamniškem vedno menjavalo. Čeprav smo bili na vrhu prioritete, šole nismo dobili - že ni bilo sredstev.
Leta 1990 se je menjalo vodstvo KS. Ker se je samoprispevek čez dobro leto iztekel, na novega pa ni bilo moč računati, smo se takrat pač sprijaznili z dejstvom, da šole verjetno ne bo, in tako smo denar »zapravljali« za investicije, predvsem ceste, za katere bi moral poskrbeti vzdrževalec.
Konec poletja 1990 pa se nam je v svetu KS porodila ideja, da bi veljalo ponovno oživiti dejavnosti okoli šole. Čeprav jih je kar nekaj gledalo na to precej skeptično, smo v oktobru 1990 pričeli z iskanjem projektanta za izdelavo načrtov. Najboljši ponudnik, »Graditelj« iz Kamnika, nam je tako do končnega načrta izdelal kar tri idejne zasnove.
Finančno je zadeva v začetku bremenila izključno KS, v letu 1991 pa nam je v občinskem proračunu uspelo zagotoviti nekaj sredstev za dokončno poplačilo projektov in pridobitev soglasij. \
Vendatj pa bi bilo s tem skoraj ponovno konec naših upov, saj se v osnutku občinskega proračuna za leto 1992 zopet ni našlo sredstev za investicijo.
Ker je vsa zadeva izbila sodu dno, smo na občinske organe naslovili protestno pismo, z vsebino smo seznanili delegate v skupščini, potekali pa so tudi razni pogovori. No, in trud je bil poplačan. Končno je tudi investicija v komendsko šolo dobila podporo tako pri predlagatelju proračuna kot tudi kasneje v skupščini. Za izgradnjo petih učilnic s kuhinjo in večnamenskim prostorom je v letošnjem letu odobrenih 38.700.000,00 SIT.
In kako je s samim pričetkom gradnje? Pri Izvršnem svetu občine Kamnik je bil imenovan gradbeni odbor, na prvi seji pa smo izvolili tudi predsednika - g. Božiča, izbrali smo nadzornega nad izgradnjo šole (Lokainvest Šk. Loka), potencialnim izvajalcem pa smo poslali tudi ponudbe za gradnjo. V četrtek, 2. jul. 1992, se bomo odločali o izvajalcu in upati je, da bomo s samo gradnjo pričeli do 15. jul. 1992. Rok za izgradnjo pa je 30.jun. 1993.
Tako naj bi se krajanom Komende in drugih vasi uresničila dolgoletna želja po lepših in sodobnejših šolskih prostorih - pa čeprav zaenkrat le za nižjo stopnjo.
Ne bi našteval posameznikov, ki so ali hočejo biti zaslužni za realizacijo dolgoletnih želja, saj vsak sam dobro ve, koliko je prispeval k temu, omenil pa bi le, da sedanjemu vodstvu KS Komenda pomeni ta zmaga samopotrditev, hkrati pa nam daje še večji elan za delo vnaprej.
ROMAN GROŠELJ,
predsedni KS Komenda
Iz delovnih organizacij
V OBRTNI ZBORNICI
Na kratko predstaviti kamniško Obrtno zbornico — lahka naloga ali pa tudi ne; na pogovor se mora novinar običajno pripraviti, da kasneje v pogovoru ve, kje mora »loviti« sogovornika. Moj tokratni sogovornik je bil Peter Plevel, od letošnjega februarja predsednik kamniške Obrtne zbornice.
Kamniška Obrtna zbornica je bila ustanovljena pred 15 leti. Svoj sedež ima na Kolodvorski 4 - v stavbi železniške postaje Kamnik-mesto. Danes združuje okrog 700 obrtnikov in podjetnikov, razdeljenih v 3 sekcije: gostinstvo, avtoprevozništvo in trgovinska dejavnost. Ravno zadnja, tj. trgovinska dejavnost je v zadnjem času najbolj v porastu (v zbornici je 35 podjetnikov s tega področja). Sicer pa se kamniška Obrtna zbornica združuje v Obrtno zbornico Republike Slovenije. Presenetljivo malo ljudi pa sploh ve, s čim se Obrtna zbornica ukvarja; gre predvsem za dve stvari: za svetovanje, vodenje knjigovodstva, pisanje kolektivnih pogodb, prošenj, pritožb, davčnih napovedi... in seveda za način združevanja v stanovsko organizacijo. Trenutno imajo dve zaposleni, ki opravljata delo tajnice in knjigovodska dela. V prihodnosti nameravajo
širiti svetovalno mrežo, želijo si urediti poslovno-informacijski center... Želijo, da bi lahko obrtnikom pridobili kratkoročne kredite za obratna sredstva pod ugodnimi pogoji (tu velja posebej pohvaliti zgledno sodelovanje z Ljubljansko banko). Občina jim je iz sredstev občinskega proračuna namenila 1,5 mio tolarjev, poleg tega pa bodo z Ljubljansko banko sklenili pogodbo za nekaj finančnih sredstev pod ugodnimi pogoji. Ta denar namenijo za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva - tu gredo vse pohvale kamniški vladi, ki je zadnji dve leti prisluhnila težavam podjetnikov in obrtnikov. Poleg tega namenjajo vsi zaposleni v obrtnem sektorju 1,5% za Obrtno zbornico Kamnik in 1,5% za Obrtno zbornico RS). Če bi obrtno združenje šteli kot podjetje, bi bilo to največje podjetje v naši občini — povrh vsega pa tudi edino, ki se mu veča število zaposlenih. Problemi, s katerimi se Obrtna zbornica največ ukvarja, pa so: previsoki prispevki iz brutto osebnih dohodkov, nezavarovanje plačil, izpad tržišč v republikah bivše Jugoslavije. Stavba na železniški postaji je nefunkcionalna, saj ima premalo svetlobe, ni parkirnih mest...; zato bi si želeli pridobiti novo stavbo. Njihova želja je tudi boljša opremljenost z računalniki in programsko opremo, saj bi si
na ta način olajšali poslovanje. Tudi njihova dosedanja prisotnost na sejmih je bila vse preveč informativne narave, zdaj pa se želijo obnašati bolj tržno, da bi tako tudi kaj iztržili. Sicer pa je moj sogovornik obrtnik že 11 let,' ukvarja se z izdelavo orodij in kovinskih delov. V svojo novo lepo delavnico v Mostah (pri Kmetijskem inštitutu Slovenije) se je »preselil« pred nekaj leti. Veliko ima kooperacije z elektro industrijo, kjer posredno del svoje proizvodnje namenja tudi tujim tržiščem. Pri tem pa gre predvsem za izdelavo raznih manjših kovinskih delov, medtem ko je izdelava orodij v manjši meri. Najkrajše bi torej njegovo dejavnost označili z mehansko obdelavo kovin. Pri tem je delavnica dobro opremljena s stroji, kar pomeni, da precej vlaga tudi v posodobitev proizvodnje. Nekaj izdelkov njegove delavnice je plod lastnega razvoja, saj je.Peter Plevel tudi konstruktor (zapirala, zapahi, spone...). Sicer pa je njegova delavnica podvržena podobnim problemom, kot so jim drugi obrtniki; tako da lahko skupaj z njimi upa na boljše čase (čeprav tudi v teh časih ne stoji slabo). Zaželimo mu lahko še veliko sreče pri vodenju Obrtne zbornice in pri opravljanju dela v lastni delavnici.
IZTOK GRILC
Nadaljevanje s prve strani
Utokova Konfekcija v stečaju
Sedaj pa prihaja do problema: gospod Aleksič in gospa Glava-čeva (prvi bivši obratovodja Konfekcije, druga bivša vodja operativne priprave proizvodnje) sta ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo z imenom NN. V najem sta vzela del poslovnih prostorov Konfekcije in del njihove proizvodnje opreme (šivalni stroji...). Pri tem sta podpisala pogodbo za 5 let in se zavezala za zaposlitev približno 80 delavcev bivše Konfekcije. Ta del po-
godbe se je dejansko tudi pričel uresničevati.
Za nepravilnosti na gospodarskem področju sta v naši občini odgovorna družbeni pravobranilec samoupravljanja in pa inšpektor za delo občine Kamnik. Zato smo se po odgovor na nekaj vprašanj napotili k prvemu, tj. gospodu Francu Svetelju, ki je spremljal postopek stečaja podjetja Utok Konfekcija.
Del pogodbe, ki se je nanašal
trgovsko podjetje delniška družba v mešani lastnini
Kamnik, Ekslerjeva 8
išče sodelavce za opravljanje dela na naslednjih prostih delovnih mestih:
1. VODJA PRODAJNE SLUŽBE
2. 2 PRIPRAVNIKA
- KOMERCIALNA SMER
3. 1 PRIPRAVNIKA
- EKONOMSKA SMER
4. 1 PRIPRAVNIKA
- PRAVNA SMER
5. 1 PRIPRAVNIKA
- SMER RAČUNALNIŠTVO
Od kandidatov pričakujemo, da
izpolnjujejo sledeče pogoje:
Pod 1. - višja ali visoka izobrazba
komercialne smeri; 3 leta delovnih
izkušenj v komerciali
Pod 2. do 5. - visoka izobrazba
ustrezne smeri
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujejo v 8 dneh po objavi na naslov KOČNA trgovsko podjetje, d. d., Kamnik, Ekslerjeva 8.
na zaposlitev starih delavcev, je bil praktično pogodba o delu, ki delavcem ne zagotavlja vseh predpisanih pravic. Tako so prava razmerja za nedoločen čas res sklenili po intervenciji pravobranilca in inšpektorja za delo. Ostali delavci so ostali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Vendar gTe v primeru ustanovitve d. o. o. NN tudi za kršitev konkurenčne klavzule (saj se (med drugim) delavec, zaposlen v podjetju, NE SME pričeti ukvarjati z isto dejavnostjo vsaj dve leti po izstopu iz podjetja. Tako NN postaja neposredna konkurenca Utoku Konfekciji. Kljub opozorilu omenjenih (pravobranilca in inšpektorja), vodstvo podjetja ni reagiralo (njihova utemeljitev je bila, da je potrebno rešiti vsaj del odpuščenih delavcev).
Poleg kršitve konkurenčne klavzule pa se pojavlja tudi (pre)nizka najemnina. Pravobranilec je zahteval, da sedanji stečajni upravitelj (gospod Zarnik) preveri višino najemnine. Pri tem gre namreč za oškodovanje družbenega premoženja - stečajni upravitelj pogodbo lahko razveljavi.
Poleg tega se pojavlja postopek za denacionalizacijo, saj Utok pričakujejo tudi potomci Knafliča, nekdanjega lastnika tovarne.
Srečal sem delavca, ki je bil v Utoku zaposlen dobrih dvajset let, sedaj pa je prijavljen na Zavodu za brezposelne. Delavec (ime naj na njegovo željo ostane neznano), ki je po junijskem stečaju v Utok Konfekciji ostal na cesti, se sprašuje, kako da sedaj privatno podjetje lahko pozitivno posluje, prejšnje (družbeno) pa ni. Laični odgovor bi bil lahko tudi sledeč: izbrani so najboljši delavci, najeti so samo najboljši stroji, uporabljajo se samo najprimernejše pogodbe (to so samo domneve in ne pomenijo kake trditve!).
Da ne bi opisovali samo ene plati medalje, smo se odločili pogovoriti se tudi s stečajnim upraviteljem Utoka Konfekcije gospodom Zamikom. Vendar pa zaradi prezasedenosti gospoda Zamika pogovor zaenkrat ni bil mogoč. Žal.
IZTOK GRILC
Tuhinjska dolina - mrzla dolina
Prispevek
k spoznavanju Slovencev
V novejšem času vse pogosteje naletimo v tisku na razprave o »koreninah« Slovencev... s tem pa, seveda, tudi o etnogenezi drugih današnjih narodov.
Tovrstne razprave so med nami dokaj zapoznele. (Smo pač tudi tu »pri repu«.) So pa pri tem tudi še neke nevšečnosti, za katere pa niso krivi samo zgodovinar/i. Namreč kar precej je takih »strokovnjakov«, ki si umišHajo, da tisti, ki niso v njihovem cehu, nimajo kaj govoriti! (In zato storijo vse, da jih pri tem onemogočijo!) Svobodno razpravljanje o vseh zadevah pa je nujno! Pri tem pa, seveda ni treba, da bi se razpravljanje sprevrglo v prerekanje, »kdo je pametnejši«. Cilj vseh naj bi pač bil: iskanje resnice.
Mislim, daje zelo zgrešeno zanemarjati (zapostavljati, omalovaževati) izkustvo naših prednikov. Vse današnje znanje je namreč »zrastlo« že Iz izkušenj pračloveka (in še pred tem!). Ljudje, kijih odlikujejo skromnost (nedomišljavost), pridnost in preprostost (naravnost) so gotovo imeli kaj več uspeha. Prodornejši (čistejši) pogled jim je omogočil boljše spoznavanje »narave stvari«. Seveda je pri vsem tem treba boljše spoznavanje »narave stvari«. Seveda je pri vsem tem treba upoštevati tudi delovanje »spomina naroda«. Le-ta pa ima svoja zapletena pota...
Kaj pomeni beseda tuhinj?
- To, in tudi o drugem, sem slišal v otroških letih. Mislim, da je najbolje (poučno, vzgojno, itd.), če dogodek opišem (na kratko) tako, kot se je dogodil.
Moj starejši brat je hodil v takratno Mešano šolo v Ljubljani (1. 1938). Profesor prirodopisa jih je nek dan popeljal v kraj, kjer je bilo najdeno okostje mamuta, torej v Ncvlje pri Kamniku. Po povratku se je pri nas doma o tej ekskurziji precej govorilo. Mama (po naravi razmišljajoči tip) je brata vprašala:
- Vam je tam bilo kaj hladno? (Ekskurzija je bila na lep sončen dan! - Po mojem ob koncu šolskega leta!)
Brat se je zato zasmejal in rekel: - Kako bi nas moglo zdaj zebsti?
Mama odvrne: — Ja ... tuhi-na pomeni mraz!
Brat odgovori: - Nobenega mraza ni! Ravno tako je kot tu!
In spet mama: - Ja ... takrat je že moralo tako bit ... sicer se ne bi tako reklo! (Seveda pa mama s tem ni mislila na ledeno dobo, ko je tam okrog pohajal mamut! - Razlage njene misli, ki je povsem logična, pa tu, žal, ne morem vključiti!)
Ta pogovor je bil moja osnova! Od tedaj sem od mame zvedel še marsikaj! Potem pa je seveda sledilo iskanje, učenje... Veliko časa in še marsičesa je potrebno, da se iz davne preteklosti izlušči karkoli!
No, in tu je treba reči, da se je govorica človeka »tekom časa« izredno spremenila? (To velja seveda za vse jezike! In ta proces še vedno »teče«). Zato je zelo otročja misel, da se je naš jezik »začel« tam nekje okrog 6. st. n. š., torej v času, ko naj bi - po mnenju nekih zgodovinarjev - »naši« predniki prišli v te kraje. Naši predniki naj bi - po tej »teoriji«
- prišli »od prvega do zadnjega« ob istem času ... in njihova takratna govorica naj bi bila tudi naša sedanja govorica! Torej: vsa tista imena krajev, rek, itd., katerih pomena danes ne razumemo, naj bi dali neki
»drugi«. In ti »drugi« so bili tu pred »nami«.
Nekaj od tega je seveda res, res pa je tudi to, da je bilo nekdaj vse drugače in da si mi marsičesa ne znamo več pravilno predstavljati! (Ko se seznaniš z razvojem neke besede - le-ta pa je tak, kot da bi primerjali prvo letalo z današnjimi! - si zaprepaščen!) Nujno se je zato vprašati: kdo smo pravzaprav »MI«?? (Ponavljam: to velja za vse narode!) Najenostavnejši odgovor je: vsi smo mešanice mešanic! In to že od 300.000 in več let nazaj! (To število sem navedel zgolj orientacijsko ... da bi si nekoliko bolje predstavljali razmik v času med danes in nekoč . . .). Tista svetopisemska legenda o mešanju jezikov ob gradnji babilonskega stolpa je, torej, zelo mlada, tako rekoč - včerajšnja! Zato je pravilneje (in poštenejše) reči: da »novi« ljudje niso prišli v te kraje le v 6. st., kajti »prihajali« in »odhajali« so v vseh stoletjih! (In to se še vedno »dela«!) Kajti, če bi se neko prebivalstvo v celoti naenkrat izmenjalo, potem prejšnji nazivi gor, rek, krajev... (celo takih malenkosti«, kot so današnja imena dreves!) ne bi preživeli! Torej gre za to, da smo mi potomci »starih« in »novih« prišlekov: naš sedanji jezik pa »koktejl« nekdanjih govoric. (Ponavljam: ta proces še traja in bo trajal, dokler bo človeštvo živelo.)
Da beseda tuhina pomeni mraz, je dokazljivo. (Tudi po tolikih letih!) Pri tem pa seveda nimam v mislih dokazovanja ledene dobe, koje bila Tuhinjska dolina res hudo mrzla (mamut!), ampak za čas okrog 5. st. p. n. š.! Seveda pa je možno (skorajda gotovo!), da je ta dolina dobila to ime še veliko prej!)
Nekako v tem času so dobila svoja imena tudi skorajda vse reke kot tudi marsikaj drugega... Pomen mnogih imen nam danes »ni znano« predvsem zato, ker so bila popačena (govorno in pisno!). Nasploh imamo mnogo besed, za katere je težko, pa tudi nemogoče odkriti pomen.  (A ga imajo!
- Tudi vozimo se v avtomobilu, pa ne vemo. kje je tisti kraj. kjer je bil narejen!) Nekaj razlogov za te zaplete sem omenil. Sicer pa se je proces popa-čevanja in s tem »pozabljanja« najbolj pospešil z izrivanjem prejšnje vere (!), to je širjenjem krščanstva ter prodiranjem nemščine odn. latinsko-nemške pismenosti. V tem času se je izredno hitro začela stara izgovorjava »postavljati na glavo«. Sledovi prejšnjega znanja (staršev!) pa zabrisovati! (Enako »funkcijo« opravlja danes televizija!) Vsemu nakljub pa se je ohranila dvojina (dual!).
Pa še tole: naselje (vas; vasa-ti, vasana ...) v starem veku imenovano st(h)an, so novi (nemški) prišleki »slišali« in zapisali kot Stcin. A potomci teh prišelkov s prejšnjimi, so to ime prevedli v - Kamnik! (Če bi šlo le za ta, in en, primer, bi vsakovrstni pomisleki o tej trditvi seveda bili utemeljeni. Sem pa doslej »nabral« že preko tisoč besed in s tem je neizpodbitnih sledov toliko, da je vsakršno dvoumljenje odveč!)
V času J. W. Valvasorja (1641 - 1693) tudi še ni bilo pozabljeno, da je to naselje, zdajšnji Kamnik, nekoč bilo ob pretočnem jezeru reke (Bistrice). Ob izredno narasli vodi pa se je naravna pregrada porušila .. . Veliko kamenja je tedaj naneslo na tedanjo trnavo. (Danes se to piše Drnovo!) Kraj Trnovo (Ljubljana) se torej zapisuje še kar dobro. (Seveda pa ta beseda ne pomeni »današnjega« trnja!)
V času nastanka Stan-a je bil nekoliko »pod njim« kraj, kjer se je opravljala - šuddha(na). Danes se temu predelu mesta reče Sutna. - Zakaj nam je beseda stan še znana, šuddha pa ne? (Žal o tem tu ni možno pisati obširneje. Beseda pa jc seveda naša!) O tem zdaj le toliko: tu se je opravljal obred »očiščevanja« po dolžnostih vere odn. običajih. Seveda pa so se prebivalci čistili tudi ob drugačnih prilikah in na vse načine, (Kraj je bil - kot rečeno
- izbran nizvodno. Nad tem se voda ni onesnaževala!) Sicer pa so tiste čase ljudje imeli tudi veliko zajedalcev (uši), pa tudi za higieno nasploh se je skrbelo drugače kot danes! Tu so se prali tudi konji in pobijala živina! Zato jc od tistih časov prav na Šutni bilo (še do pred kratkim!) precej mesarjev. In tako se nam zdaj »odpre« tudi razlog, zakaj je tu tudi cerkev, in nedaleč odtod - usnjarna.
Marsikaj čudnega je na tem svetu. .. pa tudi ne, če se ha razvoj gleda celovito, povezano. Do izvedenosti v tem pa seveda ni mogoče priti čez noč... Sploh pa ne na lahek način! Mislim, da se je o življenju ljudi v davnih časih doslej vse preveč lahkomiselno prepisovalo ... in to prav od tistih, ki so nam najbolj »učeno« zamešali sledove preteklosti!
MARJAN SLEVEC
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti
Vrhoplje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom.
Če imate probleme s televizorjem, radioaparatom, videorekorderjem, vi-deokamero, fotoaparatom, hi-fijem, se lahko že od začetka avgusta dalje oglasite na našem servisu!
SERVIS KONCILIA Vrhpolje (gasilski dom)
tel. 831-383
KAMNIŠKI OBČAN
strankarsko dogajanje
229. JULIJA 1992
Je zaprtje Rudnika kalcita realno?
SITI PRAHU IN OBLJUB
Upanja in pričakovanja krajanov KS Godič in Kamniška Bislrica so se že zdavnaj umaknila razočaranju in jezi. a ne nemoči. Zdaj so dvignili dlani in obljubili, da bodo lastnoročno poskrbeli za zaporo proizvodnje in transporta rude, ki jim praši, straši, svinja in greni življenje. Do 15, septembra ima kamniški Izvršni svet čas, da prouči in seznani krajane s postopkom in roki sanacije in načinom zaprtja proizvodnje ter predelave kalcita do septembra 1994.
Tako se je v en glas odločilo okoli 90 krajanov iz KS Kamniška Bistrica in Godič. ki so se proti večeru zadnjega dne v mesecu juniju zbrali v OŠ Stranje. Ob poslušanju njihovih zahtev nista molčala predstavnika državne avtoritete in stroke - dr. Dušan Plut in mag. Miha Bricelj; nasprotno, podprla sta jih in izrazila veliko začudenje nad občinskim IS. ki bi se zaradi škodljivega nasilja nad naravo in zdravim življenjem krajanov že zdavnaj moral zamislili.
Bog obvaruj vse tiste, ki bodo ob prebiranju tega prispevka zmignili z rameni, češ, kaj pa nas Kamničane to sploh briga, če se v Kamniški Bistrici praši, smrdi in poka. Kajti prav tam so pomembna zajetja vode, s katero Kamničani gasimo žejo. Torej nas mora vsa stvar še kako brigati!
Bogato pobočje
Le kdo od nas še ni opazil visokega in skoraj golega pobočja na poti v Kamniško Bistrico. Le malo kdo od nas pa ve. kako bogato je to pobočje z mineralno surovino - kalcitom, ki zadnja leta doživlja pravo ekspanzijo pridobivanja dragocene rude. Proizvodnja je letno narasla že za krepko preko 100 tisoč ton apnenca iajkalcita. Ker se po oceni nahaja v pobočju kar okoli 7 milijonov ton zalog te surovine, lahko izračunamo sami. da bo »zlati hribček« izčrpan šele čez petdeset let. Šele takrat bo »izginil« in šele takrat naj bi si krajani oddahnili. Toliko časa pa se bo ruda nabirala z »odstreli« (miniranjem), ki ga povzroča najmanj tri tone eksploziva.
Po zagotovilih vodstva podjetja je izkop rude in vse v zvezi z njim v mejah dovoljenega. Prah, hrup in potresi so torej skoraj nedolžni, saj bi sicer ne imeli vseh dovoljenj za proizvodnjo. Pri vsem tem vodstvo prisega tudi na zgledovanje po tujih normah in pogojih za takšno proizvodnjo ter pravilih ekonomskega trženja. Menda je zadnja ekspertiza o proučitvi vpliva potresov na vodna zajetja in podtalnico takšna, da nas Kamničane ni treba skrbeti. Potresi niti ne škodujejo niti ne koristijo. Kakšen strokovni optimizem?!
Tudi prašna zavesa, ki jo povzroča miniranje, se hitro poleže in pravočasna opozorila rudnika o »odstrelu« zaiežejo, da se bližnjim prebivalcem ne zavleče strah v kosti. ..
Tako o vsem tem vodstvo podjetja.
Oplemenitenje rude — v separaciji
Vsi, ki smo se tistega dne zbrali v OŠ Stranje, nismo samo duhovičili na zboru krajanov, ampak smo si pred srečanjem »jabolko« spora tudi ogledali. Ker že nekaj dni ni deževalo, se je teaga dne za našimi jeklenimi konjički kar precej prašilo. Ampak od kod potem luže pred vhodom v obrat separacijc? Opravičilo o suši je bilo postavljeno na laž, saj so mokre zaplate izdajale, da so dvorišče pred našim prihodom poškropili z vodo. Torej mora biti tu v sušnih obdobjih zares prava prašna oaza. Kakorkoli že, tudi zastarela stavba še zdaleč ni podobna tisti, ki bi po samoupravnem sporazumu o sanaciji in Odloku o sprejetju zazidalnega
V spomin
Drago Rostan
Tiho nas jc 16. maju zapustil Drago Rostan, ustanovitelj in predsednik Društva za boj proti sladkorni bolezni. Rodil se je 30. 9. 1916 v Mekinjah pri Kamniku v številni družini Rostanovih. Kot ljubitelj narave in občudovalca gora seje že kot mlad študent vključil v članstvo Planinskega društva in postal pionir alpinističnega odseka. Po dokončanem elektrotehničnem šolanju in drugi svetovni vojni jc opravljal odgovorno delo pri podjetju Elcktro Ljub-Ijana-okolica. Kmalu po upokojitvi mu jc sladkorna bolezen pretrgala njegove načrte. Vključil se jc v Društvo diabetikov v Ljubljani. Na povabilo takratnega predsednika Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni g. Francija Koželja jc že v letu 197X pričel misliti na ustanovitev domače organizacije. Uspel je toliko, da se jc v Kamniku ustanovila podružnica Društva diabetikov v Ljubljani. Po uspešnem delovanju podružnice se jc na predlog g. Rostana v letu 1984 ustanovilo samostojno Društvo diabetikov v Kamniku.
Ves čas njegovega predsedovanja od ustanovitve do smrti jc bil organizator raznih društvenih akcij: zbiranja sredstev za delo društva, akcije za nakup laserskega apa-
rata za zdravljenje obolelih oči, sam se je razdajal za čim aktivnejšo pomoč sladkornim bolnikom, opravljal vožnje za razne akcije. Z njegovim prizadevanjem smo uspeli, da je Zdravstveni dom dobil samostojno ambulanto in svojega zdravnika. Bil je član Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni in član družbene kontrole. V zahvalo za dosežene uspehe pri delu in opravljanju nalog v Društvu in Zvezi je prejel najvišje priznanje zlato plaketo Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni.
Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo za opravljeno veliko delo pri zdravljenju sladkornih bolnikov. ŠTEFAN REPANŠEK,
TAJNIK DRUŠTVA Za boj proti sladkorni bolezni
LEPE PRAZNIKE VAM ŽELI
ZLATARSTVO »ŠTERN«
Kidričeva 20, Kamnik
načrta iz leta 1986 omogočila modernizacijo proizvodnje in s tem tudi ekološko sanacijo prostora, v katerem krajani živijo. Prahu ne »poberejo« niti suhi niti mokri filtri, ki povrhu vsega povzročajo še velik hrup. Ker proizvodnjo omogoča lahki kurilni material - nafta - je tu potrebno poiskati odgovor, od kod skoncentrirani smrad, ki se vleče s Kamniško Bistrico proti jugu.
Od tu se mineralno bogastvo vozi v cisternah, a tudi v tovornjakih, včasih celo nepokritih. Cesta ječi pod težkimi prevoznimi sredstvi, razpoke in rane pa so razpoznavne in občutne.
O »prašni dolini« in vetrovni roži — Zeleni Kamnika
Severni del Kamnika je krajinsko in okoljevarstveno izredno občutljivo področje. Predvsem zaradi »vetrovne rože«, ki kaže. da v Kamniku poteka pretežna smer vetra iz severa proti jugu. V tujini je prav ta »vetrovna roža« najpomembnejše gibalo industrijske dejavnosti. Kamni-čanom pa, kot da to ni mar. Čeprav so Zeleni Kamnika že zdavnaj opozorili kamniško oblast na potrebno preselitev škodljive industrije v južni del Kamnika (Bakovnik), se ni prav nič zgodilo in veter nam še naprej vso nesnago prinaša s severa (Kalcit, Kik, Kcmostik . . .).
Na posebno poročilo Zelenih IS sploh ni odgovoril, kot se tudi ni zamislil nad »mirovanjem« posebne komisije, kije za svoje delo (1091 ur, od tega 262 ur na sejah, drugo pa na terenu) prejela - reci in piši - natanko trikrat po sto tolarjev.
Ker njihovih poročil očitno nihče ne sprejema resno in delo ceni s tristo tolarji, ni čudno, da celo tako zavzeti »zeleni«, kot je dr. Uhan, čakajo na resnejše ljudi in čase.
Vsaj po službeni dolžnosti pa bi morale ukrepati inšpekcijske službe, saj jih k temu obvezujeta Samoupravni sporazum in Odlok o sanaciji rudnika. Škoda, ker je bil urbanistični inšpektor, sicer član Zelenih, na zboru krajanov nejasen. Iz njegovih besed ni bilo mogoče razbrati, ali Rudnik kalcita sme nadaljevati s proizvodnjo, kljub temu da ni izpolnil obljub po Sporazumu in Odloku.
Dejstva, odločitve, stališča...
Določila Samoupravnega sporazuma in Odloka o sanaciji Rudnika kalcita bi že leta 1989 morala postati dejanja, a so ostala le zapisane obljube. Pomanjkanje finančnih sredstev ni opravičilo, kajti do leta 1989 so se še zbirala združena sredstva (prav ukinitev teh naj bi bil zdajšnji vzrok za pomanjkanje denarja). Zdaj vodstvo obljublja priliv tujega kapitala, ki ostaja zaenkrat še poslovna tajnost. Ker pa tuji kapital praviloma pride le zaradi dobička in ne sentimentalnosti in ker tuji kapital zna izrabiti »napake« vodstva in delovno silo, prizadeti krajani ne bi smeli pričakovati odrešitve. Dr. Plutu in dr. Briclju sta popolna nezainteresiranost občinskega IS (ki ga tudi tega večera ni bilo na srečanju) nerazumljiva (podčrtano z rdečim). Tudi nestrpnost delavcev rudnika do krajanov je velika napaka, saj bi moral biti njihov odnos eno samo veliko prizadevanje za sožitje s krajani in prijazno ekološko okolje.
Strpnost krajanov se je prelila čez rob čaše razočaranj, zato je razumljiva njihova odločitev za takojšnje zmanjšanje proizvodnje na obseg iz leta 1985, takojšnjo sanacijo rudnika in popolno ukinitev rudnika septembra 1994.
Kot so dejali, ob prvem nasilju rudnika nad naravo in krajani, pridejo z golimi rokami!
IVANA SKAMEN
Čas za premislek
Komendski katoliški izobraženci, ki se k rednim mesečnim srečanjem zbirajo od 12. januarja 1990, so 12. junija imeli svoj zadnji sestanek' pred poletjem. Posvetili so ga pogovoru ob domačem kruhu in vinu, najbolj žlahtnih darovih narave in človekovih rok, sprejemu novih članov v svoje občestvo pa tudi ocenitvi dosedanjega dela in pogledu v prihodnost.
Voditelji posameznih lai-ških skupin v župniji (Župnijskega pastoralnega sveta Komenda, Občestva katoliških izobražencev Komenda, Župnijske Karitas Komenda, Krožka ročnih del in Glavarjevih večerov) so predstavili njihovo delovanje, nato pa skupaj z udeleženci večera iskali možnosti in načine za še boljše delo v prihodnosti. Ko so potegnili črto pod dosedanje delo, so ugotovili, da so uresničili kar precej načrtov, marsikaj pa jih še čaka. Z veseljem so prisluhnili predlogom, kako naprej, še posebno od številnih gostov. Ena od posebnosti delovanja ko-mendskega občestva katoliških izobražencev je ravno ta, da na srečanja skoraj redno prihaja več tujih poslušalcev kot pa domačinov. Prireditelji so veseli tega, škoda pa se jim zdi, da je med domačimi izobraženci razmeroma' malo zanimanja za tako kakovostna predavanja. Eden od navzočih je pripomnil, da je vzrok mogoče tudi v teifi, ker je med komendskimi izobraženci največ strokovnjakov tehnične narave, malo pa humanistične.
V prihodnosti bo treba še hitreje in temeljiteje odgovarjati na pereča vprašanja sedanjega slovenskega cerkvenega in splošnega družbenega trenutka, biti pa tudi pozoren
na še boljšo obveščenost ljudi o predavanjih. Starim, dpbro delujočim skupinam bo treba dodati nove oblike laiškega dela in združevanja. Posebno skrb bo treba nameniti mladim udeležencem srečanj, pridobiti pa še več novih iz njihovih vrst.
Občestvo katoliških izobražencev Komenda je bilo ustanovljeno 10. novembra 1989, ko je ŽPS Komenda odobril začetek njegovega delovanja. Ustanovili so ga mag. Angelca Žerovnik, dr. Marko Žerovnik in dipl. teolog Jože Pavlic, vodi ga Angelca Žerovnik. Do danes je bilo v župnijski kapeli že 22 srečanj, predavali pa so najrazličnejši strokovnjaki. Nekaj predavanj so pripravili tudi domači izobraženci, večino pa ugledni gostje. Prirediteljem je bilo veliko do tega,, da so obiskovalci lahko prisluhnili pretanjenim znanstvenim mislim in kaj pridobili zase. Skrbeli so tudi za to, da so naslovi predavanj zadeli »v živo«, privabili ljudi.
Na srečanja je povprečno prihajalo 25 ljudi, največ 50, najmanj pa 10. Jedro srečanja je bilo predavanje, nato pa pogovor s predavateljem in med udeleženci. Zato so ta srečanja imenovali pogovorna. Pogovoru bodo organizatorji tudi v prihodnosti namenili veliko pozornost, ■ zlasti pa širitvi znanja, ustvarjalnemu ozračju v skupini, njeni odprtosti navznoter in navzven ter poglobitvi duhovnega življenja v župniji.
Člani Občestva katoliških izobražencev Komenda tesno sodelujejo z Medškofijskim odborom za izobražence in ljubljanskim škofijskim odborom. Poleg tega so navezali stike tudi z beljaškimi katoliškimi izobraženci.       J. P.
Zeleni Kamnika
Inšpektorji o »črnem dimu«
Zeleni Kamnika obveščamo vse prizadete občane, ki so pošiljali dopise, ustne pritožbe, da se iz dimnika kemijske industrije Kamnik vali črn in gost dim, ki pa je bil povrhu tega še smrdeč. O dejanskem stanju smo se tudi sami prepričali in zato smo se 31. marca 1992 odločili, da pošljemo dopis - pritožbo na državni sanitarni inšpektorat, kije 21. 4.1992 opravil inšpekcijski pregled. Pri tem pregledu se je ugotovilo naslednje:
- KIK ima pravilnik o varstvu zraka, sprejet in potrjen s strani Republiškega sanitarnega inšpektorata (1989!)
- Gost crn dim, ki se dnevno vali iz podjetja, je posledica kurjenja starega kotla na premog. Dbnljenje je občasno, npr. pri zagonu kotla in v manjši meri pri dodajanju premoga.
- Stari kotel je v pogonu od februarja 1992, ko je zaradi poškodbe izpadel kotel na lahko kurilno olje.
- KIK je s pogodbo naroči! pri EMO Celje nov kotel TPV za kurjenje s srednje težkim kurilnim oljem JliS B.ll. 2.433, rok dobave je 45 dni.
- V KIK ne kurijo odpadne embalaže.
- Odpadek pri destilaciji »VVhile« špirita zaenkrat hranijo v sodit na posebnem prostoru in iščejo možnost ustrezne obdelave.
- KIK ima organizirano lastno zdravstveno službo, ki spremlja zdravstveno stanje zaposlenih in upokojencev podjetja. Služba vodi vso predpisano evidenco po zdravstveni zakonodaji.
Republiška inšpekcija parnih kotlov je ugotovila naslednje:
- Ihte 3.2.1992 je bila inšpekcija parnih kotlov telefonsko obveščena o poškodbi kotla it. 1443 občine Kamnik, št. 5.
- Inšpekcijski ogled je bil opravljen 4. 2. 1992.
- Nastala poškodba onemogoča obratovanje, zato'je bila odvzeta kotelska knjižica.
Kemijska industrija Kamnik ne dela izključno za vojsko, pod posebnim režimom pa je zaradi narave proizvodnje, saj predpisi o varstva pri dem in varstvu pred požarom za tako delo to zahtevajo. Kemijska industrija Kamnika bo z montažo novega kotla EMO na srednje težko kurilno olje zopet normalno obratovala. Republiški sanitarni inšpektor: VIKTOR KOSKU. dipl. ing.
Zeleni Kamnika smo mnenja, da bi morali odgovorni iz KIK obvestiti vsaj prizadete krajane, če se že niso močno trudili, da bi se dimljenje čimbolj zmanjšalo. Stanje bomo še spremljali.
Za Zelene Kamnika JOŽE JELEN
Nov gasilski dom v Šmartnu
avgusta slavili pomemben
Prizadevni gasilci GD Šmartno bodo 15. dogodek.
Po treh letih, leta 1989 ob 80-letnici so namreč vzidali temeljni kamen, bodo slovesno odprli nov gasilski dom. Ta bo precej večji od starega in bo v njem, kot nam je povedal ing. Ivan Hribar, predsednik gradbenega odbora, poleg hišniškega stanovanja dobila svoje prostore tudi podružnica hranilno-kreditne službe Kmečke banke.
Zanimivo je tudi, da je pater Miha Paglavec pred več kot dvestopetde-setimi leti prav v Šmartnu ustanovil prvo posojilnico na Slovenskem.
F. Svetelj
Novi gasilski dom v Šmartnu.
Spoštovani bralci Kamniškega občana!
Zadnje čase nas je več občanov obvestilo, da na nekaterih krajih zmanjkuje časopisa, ker ga nekateri jemljejo po več izvodov.
Vsaki družini v kamniški občini je namenjen izvod, zato prosimo, da jemljete res samo en izvod in tudi sosedu omogočite, da ga bo prebral, shranil ali pa uporabil za vse tiste namene, za katere ga uporabljate tisti, ki jemljete več izvodov.
Uredništvo
22. julija 1992_ pisma, odmevi, mnenja, stališča kamniški občan 5
Odlok o organizaciji
Bo hrib drsel ali ne?
Tako sc sprašujemo krajani Novega trga. Vsi staroselci imajo v spominu, da se je v preteklosti vdiralo tu in tam. V bližini sedanje Boltarjcvc hiše je nekoč izginila hiša v plazu. Pred leti je plaz ogrožal Jegjfčevo hišo. Vsi smo s strahom čakali, kaj bo.
Zavoljo tega se že od samega začetka gradenj v predelu vzpetine krajani zavzemamo za temeljite geološke raziskave, a jih doslej dejansko še ni bilo. Gradi se naprej! Doklej?
Sprašujemo se, kaj se bi lahko zgodilo, če bo ob Zdravstvenem domu zgrajen 70 m dolg blok in bo posegel v hribino. Bo spodkopal celotno naselje? Kdo ve? Vsi se tega bojimo, in pred kakršnokoli gradnjo zahtevamo, da se opravijo temeljite geološke raziskave.
Smo proti gradnji takega bloka tudi iz drugih vzrokov:
V to okolje nikakor ne sodi nekaj tako masivnega. Premočno poseže v naravo, ne zlije se harmonično z okoljem - je moteč element v njem. Sedaj moramo misliti na prihodnost! Ne sme nam biti vseeno, če bodo živeli naši potomci v neestetskih naseljih brez zelenih površin, med samimi avtomobili. Že sedaj se otroci iz novih naselij na območju Novega trga nimajo kje igrati.
Gre tudi za prostorsko utesnjenost, saj je promet v tem delu čedalje gostejši. Število dijakov se povečuje, povečuje se promet ob Zdravstvenem domu, tudi ZUIM, ki se širi, prispeva h gostoti prometa. Prihaja do prenatrpanosti. Promet že sedaj obremenjuje in ogroža otroke.
To je le nekaj tehtnih razlogov, zaradi katerih smo krajani proti gradnji takega bloka. Nočemo grdega Spaka! Ne bo nas omehčalo stokanje glede denarja. Vemo, da želi Graditelj čimveč iztržiti. Z lahkoto pridobljeno zemljo hoče prodati za zlato. Vemo, da gre le za denar. Vemo pa tudi, da imajo naša življenja in življenja zanamcev neprecenljivo vrednost. Sebi in njim želimo zagotoviti zdravo življenje v estetsko urejenem, zelenem okolju. Vse to smo jasno in glasno povedali na zboru krajanov ob navzočnosti članov IS in predsednika občine g. Lavrinca ter predstavnika Graditelja.
DRAGICA FRIEDL
Kalcit ali turistični objekt
Medijska vojna proti Kalcita je dobila z obiskom člana republiškega predsedstva in predsednika Zelenit dr. Dušana Pluta poln zamah.
V splošnem navdušenja ob njegovi ugotovitvi na zboru jeznih vašianov, da je potrebno Rudnik kalcita zapreti, so izgubili vsi strokovni argumenti svoj pomen.
Ni važno, zakaj še ni nove tovarne ali pa da so emisije prahu, hrupa, potresnih sunkov v mejah, kijih predpisuje zakon, da je obrat že sedaj povsem nekaj drugega, kot je bil pred nekaj leti in da je v izgradnji ureditev in asfaltiranje kompletnega dvorišča. Da je RKK v zadnjih letih krajevnima skupnostma dajal raznovrstno pomoč, ki jo lahko oh normalnih odnosih pričakujeta tudi v prihodnje, je samo po tebi umevno.
Nikogar tudi ne zanimajo razvoja« možnosti skupaj s tujim partnerjem, saj jih je g. Plat poduči', da tuji kapital le izkorišča naša naravna bogastva (mi jih očitno ne želimo) in poceni delovno silo (marsikdo bi se takoj pustil izkoriščati za polovično nemško plačo}, v ekologijo pa da ne vlaga (tega se je naučil v Nemčiji, Švici ut Avstriji), ker g* zanima le prodt.
Docela nesmiselno se zdi razmišljanje, ali je bil kamnolom prej kot vodno zajetje, ker nihče tudi ne verjame celi vrsti ekspertiz, ki dokazujejo, da eksploatacija le-temu ne škoduje.
Mi, ki se tako aH drugače preživljamo s kalcitom (In ni nas tako malo, kot nekateri mislijo), ne želimo ugotavljati, koliko tovarn bo še potrebno zapreti, da bo ta in ta pridobil nekaj volilcev, obljubljamo pa, da se bomo za svoj Kalcit borili bolj trmasto kot naši nasprotniki m turistični objekt in pošto.
M. KiRN
Običaji, ki oživljajo
Kreso vanje
O ljudskih običajih na Slovenskem, ki spremljajo praznovanje rojstnega dne Janeza Krstnika. smo v KO lahko marsikaj prebrali.
Skavti so letos pripravili kres na hribčku nad cerkvijo v Stranjah. Lani so kres pripravili v Mekinjah, letos pa so se odločili za Stranje, ker se je tam osnovala perspektivna skupina mladih skavtinj in skavtov v veji roverjev in popotnic. Skupaj so pripravili kres in 23. junija, kmalu po 21. uri, je le-ta zagorel.
H kresu je prišlo veliko otrok, krajanov Stranj, Kamničanov, prišli pa so tudi gosti iz Ljubljane. Skavti so razvezah pladnje slaščic in tako je kresni večer mineval ob sladkih prigrizkih, pesmih, rajanju, pogovorih in veselem razpoloženju.
Plameni ognja, ki so se dvigali v poletno noč, so bili znamenje luči, ki jo praznik rojstva Janeza Krstnika poudarja. Praznik je v bližini astronomskega poletja, ko jc v naših krajih najdaljši dan in najkrajša noč.
Je pa rojstvo Janeza Krstnika tudi simbol duhovne luči, saj evangelist o Janezu Krstniku piše: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu jc bilo Janez... Ni bil on luč, ampak je prišel, da bi pričeval o luči.
Kresovanje je prav zato za skavte svojevrsten praznik, ki združuje obe temeljni načeli skavtizma: naravo in duhovnost.
Simbol tega ognja in luči bo spet zagorel v dnevih pred božičem. Takrat bodo skavti, tako kot prvič lani, raznosili po župnijah kamniške dekanije »Luč iz Betlehema«. To pa je tista prava Luč, katere medli, vendar prijeten odsev je bil Janez Krstnik.
Ker pa je kresovanje tik pred dnevom slovenske državnosti, so prameni ognja plapolali tudi v pozdrav domovini.
Lepo je bilo videti tudi mogočen kres pri Sv. Primožu. Kasneje pa smo zvedeli, da se kresu niso izneverili niti begunci iz Bosne. Razmeram primerno so pripravili svoj kres ter počastili praznik Sv. Ivana s svojim običajem skakanja čez ogenj.
DANUEL BEZEK
Natakarico zaposlimo v
KAVA BARU
v Kamniku.
Dobri delovni pogoji. Tel. 814-602.
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA
SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR
Komenda, Sadarjeva 3 tel. 841-072
Izdeluje:
- ključavnice in tečaje za elektro omarice,
- ključavnice posebnih izvedb,
- ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil,
- orodja za plastiko in liv pod pritiskom,
- ključavnice s prečno zaporo za vhodna in garažna vrata.
Matična knjižnica sodeluje v mednarodnem kvizu
Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane je meseca maja obvestila vse občinske splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji o zanimivem, tako rekoč pustolovsko razburljivem, a tudi didaktično zahtevnem in koristnem mednarodnem projektu - knjižnem kvizu, v katerega na bi preko knjižnic prvič vključili tudi vse slovenske otroke. Kviz z uradnim nazivom »KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ - Odkrivanje novih svetov« poteka v okviru Evropskega knjižnega tedna 1992. V Matični knjižnici smo se odločili, da sprejmemo to »vseevropsko« pobudo in omogočamo tudi kamniškim mladim bralcem, da sodelujejo v tej mednarodni akciji.
Kviz vodijo občinske splošnoizobraževalne knjižnice ob pomoči šolskih knjižnic. Organizacijo tekmovanja pa sta poleg NUK prevzeli še Zveza bralnih značk in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Vendarle naj pripomnim še naslednje: tudi strokovni aktiv kamniških knjižničark soglasno kritično ocenjuje, da je čas za izvedbo kviza (junij—julij-av-gust) ravno zaradi šolskih počitnic najmanj primeren. Tako so komajda v začetku junija prispeli vprašalniki za kviz, s katerimi jc Matična knjižnica takoj oskrbela še šolske knjižnice v občini.
Tekmovanje združuje šolarje iz desetih evropskih držav: Avstrije. Češkoslovaške, Estonije, Hrvatske, Nemčije, Poljske, Rusije. Slovenije, Španije in Švice.
Kviz je povezan z letošnjo S00-letnico Kolumbovega odkritja Amerike. Kolumb je pred petimi stoletji z brezmejnim pogumom odjadral v neznane svetove. Šolarjem, ki se bodo vključili v kviz, se bodo ti svetovi odpirali ob reševanju vprašanj oz. pri iskanju odgovorov nanje. Vprašanja v kvizu se nanašajo tudi na tri znamenita knjižna dela svetovnih klasikov. Kdor izmed učencev bo prebral vsaj eno izmed teh treh del, sc mu bo štela med prebrana dela v programu bralne značke za leto 1992/93!
Mlade ljubitelje indijanaric, prigod o slavnih pomorščakih in zlatoko-pih, Liliputancih in »zamorskih« sužnjih itd. je kviz že takoj na začetku silno pritegnil. Tudi zato je v Matični knjižnici za tekmovalce za čas poteka kviza prirejen poseben »kotiček« z izbrano priročniško literaturo. Hkrati jc na ogled potopisna razstava, opremljena s »Kolumbovimi« plakati in modra skrinjica za odgovore. Tekmovalci radovedno sprašujejo o nagradah in prelistavajo »gore« knjižnih zakladov. S pomočjo priročnikov, enciklopedij (za vpogled naj navedem nekaj zbirk: Kako so živeli. Svet in čas, Odkritja in raziskovanja. Dežele in ljudje. Mladi vedež. Kdo je ustvarjal zgodovino ...) in leposlovnh knjig »popotujejo« skozi stoletja dobe odkritij in spoznavajo velike može davnih časov. Tudi to so smotri kviza: vedoželjnost, tekmovalnost in hkrati zabavnost.
Kviz je namenjen oz. primeren za starostno skupino bralcev od 12. do 16. leta (6.-8. razred OŠ ter 1. in 2. letnik srednje šolejin poteka prostovoljno. Vprašalnike lahko vsi učenci in dijaki dobijo v pionirskem oddelku Matične knjižnice. Končne rešitve, ki morajo biti prepisane na dopisnice, lahko pošljejo (najpozneje do 25. avgusta!) ali osebno prinesejo v MKK. V začetku septembra (točni datum bo še objavljen) bodo vse slovenske knjižnice izvedle občinska žrebanja. Glavna nagrada bo udeležba enega tekmovalca na izletu v neznano, 17. septembra, na dan zlatih knjig. Vsi sodelujoči bodo imeli še možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado. En tekmovalec iz Slovenije se bo predvidoma udeležil mednarodnega bralnega tabora.
MATEJA GRIUC
Odgovor nezadovoljnim občanom
O škropljenju sadnih dreves
Prejeli smo vašo pritožbo, v kateri nas opozarjate o škropljenju sadnega drevja in njegovem izvajanju.
V sadni drevesnici in vrtnariji apsolutno sledimo vsem novejšim znanstvenim dognanjem. V nadaljnjem razvoju zaščite sadnih dreves z novejšimi kemičnimi sredstvi, kateri so mnogo manj strupeni za naše okolje, v katerem živimo.
Apsolutno uporabljamo moderna tehnična sredstva, s katerimi delo opravljamo kvalitetnejše, z zmanjšano količino vode na ha, varčujemo tudi s sredstvi za varstvo rastlin.
Razumeti nas morate, da jc sadna drevesnica ekonomski obrat v katerem zaposleni svoja poklicna dela moramo vestno in pošteno opravljati, da si zagotovimo količinski in kvalitetni pridelek. Ni na svetu nasadov, da ne bi uporabljali zaščitnih sredstev, proti boleznim, škodljivcem sadnih dreves, ker brez njih ni več uspešnega sadjarstva.
Do pred nekaj leti se je delalo še s sredstvi za varstvo rastlin, ki so bila dosti bolj strupena. Z novimi dognanji in v skrbi za okolje smo prešli tudi mi na integralno varstvo rastlin, kar pomeni, da uporabljamo sredstva, ki, so manj strupena in spadajo predvsem v razred tri in štiri. Imamo štiri razrede kamor spadajo sredstva po strupenosti. Sedaj prav tako ne škropimo vse vprek z insekticidi, marveč upoštevamo alarmna števila ali število določenega insekta, ki bi povzročil škodo. Na ta način se jc število škropljenj z insekticidi zmanjšalo. Imamo tudi nove oziroma preurejene škropilnice za integralno varstvo, ki porabijo manj vode na ha (900-400 litrov), prej pa po 1500 litrov na ha. S tem vplivamo na to, da ne pride do iztekanja škropiva na tla, v času škropljenja. Trudimo se, da ne škropimo v vetrovnem vremenu in pazili bomo, da zaščitna sredstva ne pridejo do vaših vrtov. Rešili bomo (imamo v planu) problem okrog ponikalnice, narejena bo ustrezna drenaža. Vedno pazimo na čebele. Nikoli v času cvetenja ne škropimo s sredstvi, ki so nevarna zanje. Saj se dobro zavedamo, da vsaka čebela tudi nam naredi obilo koristi. Prav tako ne škropimo s sredstvi nevarnim čebelam v času, ko nam cveti podrast. Vsi, ki nas malo bolje poznate, veste, da imamo stroje s katerimi zmeljemo cvetočo travo in plevele.
Z našimi sosedi želimo imeti dobre odnose in sc trudimo, da bi tudi zaradi njih uporabljali čim manj zaščitnih sredstev in čim bolj blaga. Vendar pa tudi od njih želimo, da nam to ne onemogočajo, saj gojimo sadje s skrbjo in ljubeznijo in vedno dobro premišljeno.
Nemalokrat pa smo glede na vaš dopis začudeni, kako se včasih prav nič ne bojite »STRUPENEGA SADOVNJAKA«.
V času nabiranja regrata, v času dozorevanja jabolk ali v času cvetenja bezga, imamo kar lepo število obiskovalcev, skozi luknje v ograjo, ki pa jih verjemite ne naredimo delavci sadne drevesnice.
Od sosedov želimo še to: naj ob ograji (znotraj in zunaj) skušajo ohraniti lep in čist sadovnjak, saj marsikdaj naletimo na predmete, ki bi morali romati v zato namenjena odlagališča.
Poudariti moramo še to: v našem sadovnjaku mirno živi veliko divjadi, srne, zajci, rajši bi videli, da jih ne bi bilo, ker povzročajo dovolj škode, pa tudi podlasice in veliko sort ptic. Z obojestranskim prizadevanjem menimo, da lahko ohranimo lep in okolju koristen, ne pa škodljiv sadovnjak.
FRANC TIČ
VODJA OE SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA
Čigav je (bo) kulturni dom v Komendi
Začelo se je z razprodajo družbenih stanovanj. Komendski Kulturni dom jc zaenkrat še last občine Kamnik in ga upravlja Stanovanjska skupnost, zato so bila stanovanja v njegovih zgornjih nadstropjih ponujena v odkup in dve tudi zares prodani. Zavednim krajanom to seveda ni bilo prav. Država je za majhen denar po kosih prodajala stavbo, ki so jo zgradili in si jo od nekdaj lastili prebivalci komendske fare.
Zbrala se je skupina krajanov, ustanovili so odbor in se odločili, da celotno hišo skupaj z že odkupljenima stanovanjema vrnejo Komendčanom posredno preko zakona o denacionalizaciji. Pred drugo svetovno vojno je bil Dom last Gradbene zadruge, ki jo je imelo v rokah pet najbogatejših vaščanov. Odbor je zbral vso potrebno dokumentacijo in v imenu dedičev teh petih bivših lastnikov vložil zahtevek za vračilo nacionaliziranega premoženja. Predhodno pa so se s temi dediči dogovorili, da bodo takoj, ko bodo dobili lastninsko pravico, le-to prenesli na enotnega gospodarja.
Tu nastaja moralno vprašanje, zakaj bi si Dom lastilo le pet najbogatejših, medtem ko vemo, da so za njegovo zidavo prispevali po svojih močeh tudi njihovi manj premožni sovaščani. Vprašanje je tudi, če se bodo vsi dediči pripravljeni odreči svoji lastnini v korist enotnega gospodarja, potem ko bodo v resnici dobili v roke kos tako lepe stavbe. Treba je vedeti, da je dedičev bistveno več kot samo pet, marsikateri že zdavnaj ne živi več v Komendi in marsikomu bi novopridobljeno premoženje prišlo še kako prav. Zato se je bati, da bo naš Dom kar naenkrat imel namesto enega kar dvajset lastnikov, ki se ne bodo mogli zmeniti niti, čigava je katera soba.
Če pa bi odboru le uspelo zaobiti to težavo, tedaj se postavi vprašanje, kdo bo novi enotni gospodar Kulturnega doma. Krajevna skupnost to nikakor ne bo, saj v odboru venomer ponavljajo, da so lastniki poleg Komendačnov še Moščani in Križani, skratka cela fara. Ostaneta torej dve možnosti, da se ustanovi podjetje, ki bo gospodarilo z Domom, ali pa, da postane lastnik Cerkev oziroma fara. Obe varianti sta za razvoj kulture v našem kraju enako škodljivi! Dom kulture v nobenem primeru ne bi bil več last vseh krajanov! V najboljšem primeru večine, nikakor pa ne vseh! Novi lastnik bi imel jasno vso pravico vplivati na kulturne dejavnosti, ki sedaj potekajo v njem. Odločal bi, katere kulturne skupine bi lahko še naprej uporabljale njegove prostore in katere ne, katere predstave bi lahko uprizarjali na edinem komendskem odru in katere ne, kdo bi lahko prišel gostovat in za kakšno ceno.
Po tem načinu lastninjenja Doma bi v vsakem primeru položili roko nadenj krščanski demokrati, ki so v omenjenem odboru tudi najglasnejši. Toda ne zavedajo se, da se vsi Komendčani pač ne strinjamo z njihovo kulturno politiko! Dom pa je tudi po njihovih lastnih besedah last vseh prebivalcev krajevnih skupnosti Komende, Most in Križa in treba je omogočiti, da bi ga tudi vsi lahko uporabljali, ne glede na strankarsko ali svetovnonazorsko opredelitev.
Komendski kulturni dom je zadosti velik, da sprejme pod svojo streho vse, ki se v našem kraju ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, pa tudi vsa društva, od skavtov, tabornikov, planincev, modelarjev, radioamaterjev in kdo ve še koga. Njegova dvorana je zadosti trdno zgrajena, da bi prenesla predvolilne mitinge vseh strank in ne le ene!
Da bi bilo to res in da bi vsak vaščan lahko rekel, da jc Dom tudi njegov, je nujno, da ostane družbena last in da z njim upravlja krajevna skupnost in čez leta mogoče občina Komenda. Čudi me, da krajevna skupnost podpira dejavnost odbora, namesto da bi se trudilia, da bi od občine Kamnik dobila to stavbo v svojo last!
Za Dom, njegove stanovalce in uporabnike, pa tudi za vse prebivalce komendske fare jc že sama vložitev zahtevka za denacionalizacijo precej neprijetna. Nad gospodarjenjem z Domom se je namreč avtomatično razglasil moratorij. To pomeni, da ni mogoče podpisati niti srednjeročnih najemnih pogodb. Zato tudi noben zdravnik ali zobozdravnik tu noče odpreti ordinacije, čeprav so se že javili prvi interesenti, ki bi jih v Komendi še kako potrebovali. Tudi Hobi klub, edina diskoteka v tem delu občine, je zaprl svoja vrata, saj pogoji poslovanja za v naprej (pa naj denacionalizacija uspe ali ne) niso niti približno znani. V lokal je potrebno venomer vlagati in ga posodabljati, zato je potrebno vedeti, kolikšna bo najemnina, in imeti zagotovilo, da te novi lastnik ne bo takoj jutri vrgel na cesto.
Glede na to, da se bo postopek pri denacionalizaciji vlekel precej dolgo, sc Komendčani bojimo, da bo tretjina Doma še nekaj let nazasedena. V disko ali k zobozdravniku pa gremo lahko v Kamnik ali Ljubljano.
JANEZ ZADRGAL
Zbirka umetniških del Franceta Kralja
Pred kratkim sta JVLKA in MILAN ŠUŠTAR na Ljubljanski cesti 74 na Duplici v Kamniku javnosti odprla del njune bogate zbirke likovnih del. V lepo in diskretno urejeni galeriji jc postavljena stalna zbirka slikarskih, kiparskih in grafičnih del velikega slovenskega umetnika FRANCETA KRALJA, dobrepoljskega rojaka prof. Milana Šuštarja.
Vsestranska osebnost Franceta Kralja je obvladovala slovensko likovno umetnost dvajsetih let tega stoletja. Kot slikar, kipar, ilustrator in sposoben organizatorje bil F. Kralj glavni idejni vodja Opozicionalnega umetniškega gibanja, duša slovenskega ekspresionizma in voditelj »Kluba mladih«, v katerem so bile združene nekatere kasnejše najmočnejše umetniške osebnosti predvojne slovenske kulture: F. Tratnik, brata Kralja, B. Jakac, V. Pilon, A. Podbevšek, M. Kogoj in drugi. Svojo propagandno bazo je France Kralj podal v manifestativni obliki kot zmes avantgardnih teženj, katolicizma in kmetskega življenja, vse to pa močno subjektivno izraženo.
Zbirka Julke in Milana Šuštarja obsega skulpture, slike in grafike iz različnih obdobij umetnikovega življenja. Najstarejše datirano delo v zbirki je relief v bronu »Gruda umira« iz leta 1911. V ta čas sodijo verjetno tudi še bronasti reliefi s pretežno religiozno vsebino, saj je za Kraljevo zgodnje obdobje značilen izrazit spirituali-zem v kiparstvu in slikarstvu. V to obdobje sodijo še plastike v bronu z alegorijskimi motivi (Vesna 1913). Najbolj izstopata po kvaliteti in z značilnostmi avtorja tega časa mali plastiki »Ženski akt« (žgana glina) z začetka in »Mati z otrokoma« (peščenec) s konca tridesetih let. Glavnino zbirke predstavlja Kraljevo oljno slikarstvo. Na tem mestu sicer niso zbrana posebno reprezentativna slikarska dela, kakršne hrani, denimo. Moderna galerija. Kolekcija obsega predvsem male. bolj ali manj skicozne podobe in oljne krokije: žanrske motive, dela na polju, akte in figuralne kompozicije, ki bi jih zaradi izrazite barvitosti imenovali kar — fauvističnc. Figurativni motivi in akti, večinoma v komplementarnem rdeče-zclenem barvnem odnosu, so v teh malih slikah še najbolj približali Franceta Kralja evropskemu, predvsem barvno izrazitemu nemškemu ekspresionizmu. Ravno zaradi neposrednosti, spontanosti, neobremenjenosti in skicozne ljubkosti so te male sličice pravi biseri v slikarjcvem opusu in v slovenskem slikarstvu.
Izredno so sugestivne krajine in vedute, ki so nastale v tridesetih letih na slikarjevih potovanjih po Italiji. Zanimivo je, kako sta mediteranski svet in sočasna italijanska umetnost magičnega realizma vplivala na umetnika, saj bi te slike, če bi ne bile signirane, zaradi svojske metafizične poetičnosti, le stežka spoznali kot avtorjeva dela. Seveda je v zbirki tudi nekaj tipično »kraljevskih«, takoj prepoznavnih del, med katerimi brez dvoma kraljuje značilna kmetsko-domačijska »Družina«, slika plastičnih, trdno oprijemljivih oblik, v tehniki freske iz leta 1942. Omeniti velja še nekaj barvitih, verjetno povojnih monotipij (Astre. Konji ob vodi, Ljubljana ) in lesoreza iz leta 1953, ki sta značilni figurativni grafični deli iz tega obdobja.
Kolekcija v časovni večplastnosti, slogovni heterogenosti in kvalitativni raznolikosti odkriva širši javnosti vsaj še deloma nepoznana umetnikova dela. Vsakdo, ki se bo odslej študijsko poglabljal v likovno ustvarjanje Franceta Kralja, te zbirke zagotovo ne bo smel prezreti.
Zbirka je na ogled vsakomur, vendar lastnika prosita, da se obiskovalci predhodno najavijo.
DUŠAN LIPOVEC
FRANCE KRALJ: Ženski akt, žgana glina, okoli 1933
Osmo tekmovanje ljudskih godcev
Vsem tistim, ki že na veliko sprašujete, kdaj bo VIII. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku na Homcu, lahko povemo, da ZKO Kamnik, ZKO Domžale in Gostilna Repanšek pripravljajo to tradicionalno prireditev za 23. avgust. Tokrat jo bo vodil Boris Kopitar, prijave pa bodo sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja, torej od 14.00 naprej, kajti tekmovanje sc bo začelo ob 16.00.
Tudi letos bodo vsi harmonikarji nastopili v dveh kategorijah: do petnajst let in nad petnajst let, vsi nastopajoči bodo prejeli priznaja ZKO, prvih pet v vsaki kategoriji pa lepe praktične nagrade, povrhu pa bo še kup drugih nagrad, tako da bo le malokateri nastopajoči ostal praznih rok. Med njimi bodo tudi letos - pravita prizadevna tajnika ZKO Kamnik Tone Ftičar in ZKO Domžale Matjaž Repnik - lične majolke, knjižne nagrade in še marsikatero drugo prijetno presenečenje.
Godci iz kamniške in domžalske občine, še je čas, da začnete posebej vaditi tudi za tradicionalno srečanje pod starimi Repanško-vimi kostanji, kjer bo po tekmovanju za ples igral ansambel Nagelj. Če bo vreme slabo, bo tekmovanje nedeljo pozneje.
I. S.
Nova matična knjižnica
Že nekaj mesecev ljubitelji kulturnega življenja lahko obiskujejo sodobno urejeno kamniško Matično knjižnico. Uradno odprtje tega pomembnega objekta je bilo 24. junija 1992 pred praznikom 1. obletnice slovenske državnosti, zato je bilo zaznati še večje praznično razpoloženje.
Povabljene goste je prisrčno pozdravi! predsednik Skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc, še posebej spoštljiv pozdrav pa je namenil častnemu gostu in slavnostnemu govorniku, članu predsedstva Republike Slovenije, akademiku, pesniku Cirilu Zlobcu. V svojem govoru je med drugim dejal:
»21. junija je minilo 124 let, odkar so ljubitelji lepe slovenske besede ustanovili kamniško čitalnico. In kaj imata poleg koledarskega dne ta dva dogodka še sorodnega? Tako kot so si takrat, si tudi danes mi želimo, da bi pridobitev postala nov vir kulturnega življenja, ne zgolj Kamniča-nom, temveč širšemu, morda kar slovenskemu prostoru. Zato mi dovolite, da se vsem, zlasti pa tistim najbolj zaslužnim, ki bodo danes prejeli skromna priznanja, iskreno zahvalim za njihovo po-
moč, brez katere ne bi mogli začeti voditi in končati te velike in pomembne investicije. Čeprav želje in prizadevanja segajo več kakor celo desetletja nazaj, so bili prvi koraki za uresničitev storjeni šele pred tremi leti. V tem sorazmerno kratkem času nam je uspelo zgraditi prekrasen objekt, ki bo še dolgo lahko služil svojemu namenu. Želim si, da bi imelo dejstvo, da je bil začet v starem političnem sistemu in končan v novem, tudi simboličen pomen. Ljudje v teh prostorih, pa tudi na splošno, naj bi se združevali predvsem na kulturnih osnovah.
»Govornik je opozoril še na eno podobnost med ustanovitvijo kamniške Čitalnice in nove knjižnice. Obema je na pot spregovoril slovenski pesnik. Prvič je bil to Simon Jenko, sedaj pa Ciril Zlobec.
Slavnostni govornik je bil navdušen nad tako lepimi prostori, zato je vsem sodelujočim pri izgradnji in opremi čestital in se jim zahvalil.
K prazničnemu vzdušju so precej prispevali izvajalci kulturnega programa: MePZ Cantemus, violinist Janez Klobčar, flavtistka Andreja Humar in povezovalec Tone Ftičar.
V pridobitev, kot je sodobna
Na praznični slovesnosti ob odprtju kamniške Matične knjižnice.
kamniška Matična knjižnica,ki je svoje domovanje naposled dobila v teh prostorih, je vtkanih veliko prizadevanj, ki so potekala na več ravneh, v materialno ne najbolj naklonjenih časih in z veliko predanostjo tistih, ki so pri uresničitvi te naloge še posebno zavzeto sodelovali. Čeprav so sadovi teh prizadevanj dostopni vsem nam, je prav, da so se najzaslužnejših, za to pridobitev spomnili in se jim zahvalili na poseben način. To prijetno dolžnost je opravila predsednica IS Skupščine občine Kamnik Marija Sitar. S toplim stiskom rok, se je s šopkom in kamniško monografijo
zahvalila:
Mojci Mariji Maleš, Francu Je-rasu, Janku Gedrihu in članom gradbenega odbora: Matiji Jenku (predsednik), Horstu Hafnerju, Saši Kos (v.d. ravnateljica), Maksimiljanu Lavrincu (predsednik Skupščine občine Kamnik), Janezu Malešu, Biserki Močnik, Hariju Praperju, Ivu Pireu, Petru Sitarju, Marjanu Ur-hu, Borisu Zakrajšku in Janezu Zormanu. Zahvale sta bila deležna tudi Mojca Ačkun, vodja nadzora Stol inženiring, in še posebej Tomaž Mihelčič, projektant - arhitekt.
VERA MEJ1AČ
Lira na festivalu v Posarju
Ob pripravah na proslavljanje 110-letnice Prvega slovenskega pevskega društva LIRA, ki bo v letošnjem novembru, so Liraši v pismu svojim prijateljem zapisali tudi naslednje:
»Sedanja generacija Lirinih pevcev je letos pred veliko obletnico, ki bo povezala ustanovitev društva v dobi narodnega prebujanja s prvim praznovanjem jubileja v svobodni slovenski državi. To ne bo le praznik pevcev Lire, ampak praznik kamniške občine in države Slovenije. Počastili ga bomo z našo pesmijo, ki jo bomo ponesli poslušalcem doma in po svetu. To dolgujemo generacijam pevcev, ki so iz roda v rod predajale plamenico slovenske pesmi; to odolgujemo tudi Kamniku, saj je Lira eden od draguljev osemstoletne zgodovine lepega mesta pod Grintovci.«
Obljuba dela dolg! Zato so Liraši pod vodstvom prof. Sama Vremša-ka intenzivno vadili in poleg drugih nastopov posneli kaseto, posvečeno 110-Ietnici Lire. Ta zvočni zapis obsega dvanajst pesmi slovenskih skladateljev in priredb naših ljudskih pesmi. Obenem so tekle tudi priprave za pot v Saarbrucken, kjer je mednarodno združenje »lnter-kultur« s sodelovanjem Posarske pevske zveze, njihove RTV in vlade od 17. do 20. junija 1992 organiziralo evropski zborovski festival »Euro-Chor Saar '92«. Organizatorji festivala so želeli poleg tekmovalnega značaja spodbuditi izmenjavo zborovskih izkušenj in utrjevati prijateljske stike med pevci raznih narodov z obeh strani nekdanje železne zavese.
Za 14 pevskih zborov iz Madžarske, ČSFR, Francije, Švedske, Slovenije in Nemčije so bili najvažnejši koncerti v lepi in akustični grajski cerkvi, kjer so zbori predstavili svoj program številnim poslušalcem in strokovni žiriji. Samo Vremšak in njegovi Liraši so svojo nalogo dobro opravili in se uvrstili med nagrajene zbore; najboljši je bil Akademski pevski zbor iz Budimpešte, ki je navdušil z izbranimi glasovi, zahtevnim programom in odlično izvedbo. Na uspešen nastop bo Li-raše spominjal lep pokal, ki ga je žirija podelila kamniškim pevcem; sedaj že krasi vitrino v pevski sobi in dela družbo srebrnemu pokalu, ki so ga dali Lirašem koroški Slovenci leta 1894, ko so nastopili v Celovcu na veliki narodni proslavi v spomin škofa Antona Martina Slomška in v počastitev Andreja Einspielerja .
Program festivala je omogočil nastopajočim pevcem, da so poslušalci odlične koncerte simfonične in druge (tudi jazz!) glasbe. Spoznali so lahko mojstrska dela številnih skladateljev, zlasti madžarskih. Med samim festivalom je madžarski zborovodja Lizslo Heltay, ki deluje v Londonu, Stuttgartu in
v drugih glasbenih središčih, vodil poseben »mojstrski tečaj« za spoznavanje evropske zborovske literature 20. stoletja.
Pot v Posarje je bila za mlajše člane Lire prva turneja v »veliki« svet. Stari pevci pa so obujali spomine na turneje v Holandijo, Nemčijo in Švico, ki so šle po isti poti. Heidclberg, Mannheim, Karlsruhc, Essen in druga imena na prometnih tablah ob avtocesti so spominjala na čase, ko je častni predsednik Lire dr. Albert Čebulj odpiral meje ambasadorjem slovenske pesmi, učil Liraše praktično geografije in jih vodil v Evropo.
Spomini na nekdanje turneje so oživeli tudi na počivališču, ko je požrtvovalna ekipa Lirinih ekonomov nasitila lačne in napojila žejne. Kot v nekdanjih časih je bil »bun-J^r« v prtljažniku dobro založen in kljub suši v deviznem proračunu ni nihče shujšal.
Za simpatično nemško deželo Posarje, ki meji na Francijo in Luksemburg, so poleg industrije in starih mest značilni gozdovi, polja, travniki in vinogradi. Prijazne so bile tudi pozdravne besede ministrskega predsednika Posarja Oskarja Lafontaina, pokrovitelja festivala: »Glasba ne pozna meja. V jeziku glasbe se ljudje vsega sveta najlaže sporazumevajo in zbližujejo.«
Poleg Saarbruckna so si pevci Lire ogledali tudi najstarejše nemško mesto Trier ob reki Mozeli (Mo-sel), kjer ob ostankih rimske naselbine z amfiteatrom in drugimi zgradbami lahko občudujemo veličastno romansko stolnico. V sledove 2000-letne zgodovine mesta Trier se uvršča tudi rojstna hiša Karla Marxa.
Liraši so mimogrede »osvojili« šc mesto in veliko vojvodino Luksemburg, kjer je bil doma rimsko-nem-ški cesar Sigismund. Pred petsto
Srečanje strelcev - veteranov
Kot vsako leto so se tudi letos srečali starejši strelci - veterani, nekdanji tekmovalci in organizatorji strelskega športa v naši občini.
Na kamniškem strelišču se je 28 ' udeležencev pomerilo v streljanju z MK puško. Od 50 možnih krogov
so najboljši dosegli:
Peter Bertoncelj 42, Ivan Pod-gornik 41, Franjo Rihtar 40, Franko Zore 36 in Florjan Šunkar 35 krogov.
V spominsko tarčo pa so s precizno puško v polno zadeli Janez Tajč, Peter Lanišek, Stane Simšič, Jože Ogrinc in Franc Klemene.
V sproščenem pogovoru po tekmovanju so nato obujali spomine na prijetne, a večkrat tudi naporne trenutke svojega dela v kamniškem strelstvu.
F. S.
leti sije v naših krajih poiskal ženo Barbaro Celjsko in Celjske grofe povišal v državne kneze. To pa je že druga zgodba; v Lirino kroniko bo treba zapisati le krajši nastop v luksemburški katedrali.
Še beseda o prijazni vasici Dreis-bach, kjer napravi reka Saar ovinek in se obrne v nasprotno smer. Tu trenirajo veslaške reprezentance vsega sveta in tukaj jc v zelenju prijazen mladinski počitniški dom (»Jugend Herberge«), kjer so Liraši obnovili vojaško prakso spanja na pogradih v dveh nadstropjih. Kljub precenjšnji oddaljenosti od Saarbruckna so se pevci v idilični okolici dobro počutili in pripravili na zahtevne nastope.
Sklenimo zapis z ugotovitvijo, da sta bila udeležba in uspeh na »Euro-Chor Saar '92« vSaarbriicku vredna naporov pri vajah in na poti. Lčpo je tudi spoznanje, da uspešni nastopi
prispevajo k (prc)poznavanju Slovenije in tudi Kamnika. Lepo jc, če poznavalci evropskega zborovskega petja vedo za Slovenski oktet. Akademski pevski zbor iz Ljubljane in tudi za mlade pevce, ki so navdušili na srečanju »Evrotreffmusic«: to je bil kamniščki Cantemus. Eden od poznavalcev, ki dobro pozna dosežke folklorne skupine »France Ma-rolt«, sejfe spomnil na plesalce, ki so nastopili v Trentu in na južnem Tirolskem, ime »Kamniška Bistrica« pa je bilo za izgovorjavo pretežko ...
»Morda se vidimo v Stockhol-mu. Naj se vam izpolni tisto, kar ste peli v zadnji pesmi vašega nastopa! Vse smo razumele.« Tp je ob slovesu rekla simpatična Svedinja Kerstin. Mislila pa je na pesem: Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!
JANEZ MAJCENOVIČ
Od realizma k abstrakciji
V kamniški Veroniki razstavlja do 2. 8. FRANC ZIDAN.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je pričujoča razstava po rodu Mengšana, sedaj pa Kamničana FRANCA ZIDANA prijetno presenečenje za ljubitelje slikarstva. Ker se avtor tokrat pravzaprav prvič predstavlja javnosti, je njegovo slikarstvo za nas pravcato odkritje, saj gre za dokaj samosvoje in samoniklo slikarstvo. Žida-novo slikarstvo v oljni tehniki bi v grobem lahko razdelili kronološko in stilno v dve razvojni fazi: v zgodnje, ki se odmika od realizma, in kasnejše ki se približuje barvni abstrakciji.
Nekako do leta 1984je Franc Zidan naslikal serijo vedut in krajin Kamnika in okolice, ki so tematsko in slogovno zaključena celota z jasno opredeljenim in spoznavnim slikarskim rokopisom. Te podobe so lahko tudi daljni odmevi na vedute zgodnjega Vena Pilona in krajinarstvo slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Vendar so te slike zaradi specifične barvne lestvice zamolklo zelenih in modrih odtenkov in redukcije sižejev na poenostavljene primarne, včasih že kar geometrijske pratvorbe, povsem avtonomni likovni dosežki. Izredno zanimivi so tudi kompozicijski rezi v slikah z domiselno in racionalno razporeditvijo gmot in planov, kjer se v ozadju čestokrat pojavlja kot simbolni motiv kulisa Kamniškega sedla, ki se tu pojavlja samo šc kot ostrokotna likovna tvorba.
Nadaljnje poenostavljanje motiva je pripeljalo slikarja v fazo, ki se je vse bolj približevala abstrakciji z močno poudarjeno intenzivnostjo barv, kjer prevladujejo zeleni in modri toni. Te slike sicer še vedno asociirajo na nekakšno imaginarno pokrajino z iluzijo prostora, gibanja in vrenja (zemlja-nebo-voda-ogenj) ali še bolje na eruptivne kozmične prostore, ki ponujajo tudi eksistenčna vprašanja o našem bivanju in nas samih: kdo in kje smo, od kod prihajamo in kam gremo.
Seveda je Franc Zidan tudi slikar, ki se odziva in vpija dosežke sočasnega sodobnega slovenskega slikarstva. Tako zaznamo v njegovih slikah tudi vplive sodobnega barvnega ekspresionizma in včasih celo šibke odmeve na imaginacijo slikarstva tako imenovane »nove podobe« prejšnjega desetletja. Njegova zadnja dela pa postajajo že vse bolj avtonomne abstraktne kompozicije z vse močnejšo barvno izčiščenostjo in nasičenostjo.
DUŠAN LIPOVEC
Droge v Kamniku (III.)
Pogovor s preprodajalcema
So v Kamniku droge?
Peter: So. Ogromno jih je, čeprav pa po mojem mnenju ni veliko heroina ali kokaina, sploh v primerjavi z drugimi mesti.
Ali so v Kamniku tudi preprodajalci (dealerji)?
Peter: Seveda so. Se tukaj sva dva. (Smeh)
Se pravi, da drogo tudi prodajata in ne samo uživata?
Peter: Sigurno...
Janez: Ti odgovarjaj v svojem imenu, ker se jaz o drogah ne morem pogovarjati, kajti trave ne smatram za drogo.
Droge so tudi alkohol, cigarete, kava ... govorimo pa o nelegalnih drogah.
Janez: V redu, toda zame jc trava legalna droga.
Peter: Tudi zame, ker jo kadim doma in vsi vedo, da jo kadim, kadim jo v službi, res pa je, da v službi tega ne vedo, skratka, kadim jo povsod in vse skupaj se mi zdi legalno. Tako kot vsak dan kadim cigarete, kadim tudi travo.
Kdaj sta prvič poizkusila?
Oba: Pri petnajstih.
Kakšna je cena trave v Kamniku?
Janez: Gram stane šest mark. V Ljubljani jc pa dražja. Kako to?
Peter: V Kamniku se vsako leto pridela toliko trave, da je tudi ponudba večja, čeprav še vedno manjša od povpraševanja.
Koliko pa se je pridela vsako leto?
Peter: To jc težko reči. Sto kilogramov?
Janez: Kje pa. A si nor? Bi bili zdajle vsi zakajeni kot troti.
Peter: Tam nekje okrog deset kilogramov. Lahko malo več ali manj.
Janez: Pokadi se je pa trideset. Ali so v  Kamniku tudi trde droge?
Peter: Mislim, da jih ni veliko. So pa?
Peter: Mislim da so, čeprav ne poznam preprodajalcev.
Se pravi, da prihajajo trde droge v Kamnik nekje od zunaj, iz Ljubljane?
Janez: Ne samo iz Ljubljane. Iz Murske Sobote, če hočeš. Ali vidva prodata dosti robe?
Peter: Sc kar. Se da od tega živeti?
Peter: Seveda se da. Janez: Kurac se da! Peter: Seveda sc da, če imaš svojo robo. Janez: A si kmetovalec, a kaj? Peter: Recimo!
To se pravi, da sta dva načina prodaje: Prodajaš svojo robo zase ali pa prodajaš za nekoga drugega in vlečeš provizijo?
Peter: Nekaj moraš vedeti. Noben dealer (preprodajalec) ne sili nikogar z drogo, vedno ga ljudje iščejo sami. Ve se, kje je, noben dealer pa ne bo za nikomer »letal« in spraševal, če bo kdo kupil ali ne. Vedno pride človek k tebi. Sam te poišče.
Koliko je v Kamniku preprodajalcev?
Janez: Dva...
Peter: Trije ... (Smeh)
Janez: Aja, trije. (Smeh)
Kaj pa I SI)?
Peter: Tudi za tripe je dealer v Kamniku. Je bil ali pa je še. Kaj pa vem.
Janez: Nima smisla, ker je pravi LSD samo v Ameriki. Triparija tukaj je traparija.
Peter: To jc ravno za osnovnošolce in srednješolce, ki vse sorte preizkušajo.
Janez: Ja za srednješolec, ker sc starejši s tem ne ukvarjajo. Je brez veze. Par na leto jih pogoltneš. Tako, malo za rekreacijo.
Sta poizkusila tudi kakšne druge droge? Morda heroin, kokain...
Peter: Heroina ne bom »probal« nikoli v življenju, poizkusil pa sem že kokain.
Povedala sta mi, da prodajata droge. Kakšne ribe med dealerji sta?
Peter: Takšne bolj čudne. Recimo, tale avto jc od trave. Janez: Kaj je? Peter: A ni? Janez: Ni!
Koliko prodata na mesec?
Peter: To je ravno tako, kot bi direktorja vprašal, koliko proda vsak mesec. To jc relativno. Odvisno od sezone. Enkrat več, drugič manj. Kakor kdaj.
Kakšne količine pa prodajata?
Janez: Pol kile, kilo... Prepro-dajalski posel je takšen, da se prodaja na kilograme.
Peter: Tako delajo ta pravi dealerji. Mali dealerji pa prodajajo osnovnošolcem, pa srednješolcem po gramčkih, kar je z mojega moralnega stališča narobe. To ni v redu.
Janez: Ja nekaj takšnega.
Peter: Jaz nisem šc nikoli prodal nikomur, ki bi bil mlajši od ose-manjst let.
Janez: A res? (Smeh)
Peter: Če si prodal ti v mojem imenu, sc to ne šteje. Bistvo je v tem, da vsak pride kupit travo kot na plac. Vzamcš ali ne vzameš.
Kaj pa policija? Vas preganja?
Peter: Ne nič. V Kamniku čisto nič.
Se pravi, da so izven scene?
Peter: V Kamniku popolnoma. Kaj pa bi bilo, če bi vas začeli preganjati?
Peter: Nič. Kaj pa bi bilo? Vse skupaj bi bilo samo malo bolj ilegalno, posel pa bi tekel naprej. Dejansko je vse skupaj čisto legalno.
Kaj pa mislita o tem, da dva-najstletniki že kadijo travo?
Janez: To je popolnoma normalno. V celi Evropi sc to dogaja, Slovenija pa je del Evrope.
Sta bila zaradi tega že kdaj kaznovana?
Janez: Jaz ne.
Peter: Mene so enkrat dobili, ko sem kadil, pa ni bilo na srečo nič.
Kaj pa menita o legalizaciji mehkih drog?
Janez: Jaz sem proti.
Peter: Jaz tudi. (Smeh)
Janez: Če bi mehhkc droge legalizirali, bi nama propadel posel. ■   Peter:   Brezposelna   bi bila. (Smeh) Hvala lepa?
(Konec)
Imeni sta izmišljeni. IZTOK ČEBASEK
Kočna nagrajuje
Tudi letos je Knjigarna Kočna v sodelovanju s kamniškimi osnovnimi šolami pripravila prodajo šolskih učbenikov. Kot lani, jc tudi letos akcija naletela na velik odziv. Z veseljem lahko povemo, da nam je uspela.
Veliko truda in svojega prostega časa so vložili delavci tistih šol, ki so se v celoti odločile za prednaročniški nakup učbenikov preko šole. S tem so znižale ceno tudi do 60%, ker so uporabile še veljavne učbenike prejšnjih let. Za tako skupno akcijo se je odločila OS Toma Brejca s podružničnimi šolami; Loke, Sela, Šmartno, Motnik; OŠ Stranje, OŠ Frana Albrehta - podružnica Mekinje in Vranja Peč.
V osnovni šoli Komenda Moste smo imeli prodajo 23. junija, učenci so si prodajali rabljene učbenike. Knjigarna Kočna pa jim je nudila naročila za delovne zvezke, nove učbenike in nakup drugih šolskih potrebščin. Na osnovni šoli Duplica smo se povezali s posamezniki.
Akcija je bila zaključena z velikim nagradnim žrebanjem, v katerem jc bilo podeljenih 44 nagrad. Glavni dobitek, gorsko kolo. je dobil srečnež Bernard Galin s Kališ 10, Stahovice. Med drugimi nagradmi - so bile rolke, kotalke, šolske torbe, kompleti risalnega in pisalnega pribora, garniture zvezkov in knjižne nagrade. Na koncu bi rada poudarila, da nam je to uspelo z veliko požrtvovalnega dela kolektiva Knjigarne Kočna in šolskega kadra. Plačilo za to humano delo je naše zadoščenje, ker je ta način prodaje mnogim staršem pomaga! pri nakupu šolskih učbenikov.
Ostaja nam upanje, da bomo s skupnim sodelovanjem to akcijo nadaljevali tudi v prihodnje.
REZKA TONIN,
poslovodkinja Knjigarne
l
Skozi pokrajine in Čas (IV.)
IZ JOR PAlNIJE V 1 ZRA^tJL
Vadi Musa je dobra 2 km dolga, zelo ozka (koritasta) puščavska rečna dolina, po kateri teče voda le takrat, ko zelo močno dežuje. Poznan pa je tudi po ozki razpoki Šik, ki je Nabatejcem, prebivalcem Petre, omogočala uspešno obrambo tudi pred mnogo močnejšimi napadalci.
Podoba, ki jo zazna današnji obiskovalec Petre, izkazuje glede na naravne danosti le do skrajnosti opustelo pokrajino. Tako da so vodni kanali v ostenju, po katerih je tekla voda še pred okoli 1.500 leti, danes povsem tujek. V nasprotju s tem pa izredno veličastno delujejo na obiskovalca številne s stebri in z raznimi ornamenti okrašene votline v ostenju, v katerih so Nabatejci bivali ali jih uporabljali za druge potrebe. Po oceni je štela Petra največ 10.000 prebivalcev, bili pa so usmerjeni predvsem v trgovino. Trgovali so na severu tja do Damaska in na jugu do Egipta, odkoder so prinašali domov tudi veliko dragocenih spoznanj, zlasti v umetnosti in arhitekturi.
Iz oblikovnega vidika so ohranjeni naslednji slogi: V začetku je bila arhitektura in z njo umetnost hele-nistična in pod asirskimi in babilonskimi vplivi. V naslednjem obdobju pa so jima vtisnili svoj pečat še Rimljani in ta helenistično-asirsko-babilonska-rimska združba je nato povzročila nastanek takšnih arhi-
tektonskih oblik, kakršne še danes krasijo skalne stene nekdanje izredno vitalne Petre.
To je napravilo na nas tako globok vtis, da smo kar pozabili na čas, ko se je le-ta prevesil že proti večeru. Pod tem vtisom nam je tudi vožnja nazaj do Amana, kjer smo prenočili, izredno hitro minila.
JORDANSKA
KOTLINA OD BLIZU
Navsezgodaj zjutraj naslednjega dne smo nadaljevali pot proti Jordanskem jarku oziroma kotlini, to je ozemlje, ki leži okoli 1.200 m niže od Amana. Sicer pa se Jordanska planota z Moabskim gorovjem
strmo spusti do dna zlasti ob Mrtvem morju, ki leži v depresiji 392 m pod gladino Sredozemskega morja, samo morje, ki je dolgo 80 km in široko 16 km, pa doseže globino 401 m. Vse ozemlje je močno zakraselo, le v Jordanski kotlini pridejo ponekod na dan izviri vode, ki pa so povečani slani, zato za kmetijstvo tudi neuporabni.
V zimskem času, ko prejme Jordanska kotlina okoli 250 mm padavin, višji predeli nad dolino tudi nekaj več, pokrajino tam, kjer ni premočne erozije tal, prijetno ozeleni nizka in redka trava. Poleti, ko tudi po več mesecev ni nobenih padavin, pa zadobi pokrajina rumen-
mestu smo naleteli na trop divjih kamel. (se nadaljuje)
dr. M. ŽEROVNIK
Ženske, storite nekaj zase
Ženske vseh generacij oziroma starosti iz KS Mekinje se že vse od jeseni dalje ob ponedeljkih in četrtkih zbiramo v TVD Partizan Mekinje, kjer aktivno telovadimo pod strokovnim vodstvom METKE ROMŠAK. Kondicija, ki smo si jo tako pridobile, nam pomaga, da z lahkoto opravimo naše vsakodnevne obveznosti, da smo postale hitrejše, naše počutje je boljše, pa tudi kakšen odvečen kilogram, ki smo si ga med letom tako hitro pridobile, so z aktivno vadbo izgubile. Udlcžba je razveseljiva, saj se redne vadbe udeležuje v povprečju kar trideset žensk. »Tovarišica« Metka, ki poskrbi za sinhronizirano aerobno vadbo ob prijetni glasbi, nas vedno znova preseneča, ne samo z novimi sklopi vaj, pač pa tudi s kondicijo in voljo, ki jo izžareva, tako da ji poskušamo biti kar se da podobne in vztrajne.
Tudi begunke, nastanjene ob nogometnem igrišču v Mekinjah, so bile obveščene, da se nam lahko pridružijo, kar so z veseljem tudi storile. Tako jim dnevi, ki jih preživljajo v izgnanstvu, hitreje minevajo ob občutku da jih je tudi okolje, v katerega so jih nastanili sprejelo medse take, kakršne so.
Za vse to se naši »tovarišici« METKI ROMŠAK iz srca zahvaljujemo in si kličemo, NA SVIDENJE JESENI!
Hkrati se zahvaljujemo tudi KS Mekinje, ki je poskrbela, da smo tudi ženske dobile svoj prostor v telovadnici za nekaj ur tedensko.
TJAŠA
Mavrica pri Sv. Miklavžu na Gori
V nedeljo, 10. maja, je pritrkovanje zvonov pri Svetem Miklavžu na Gori, ki se dviga nad Hruševko in Gradiščem v Tuhinjski dolini, privabilo mnogo ljudi od blizu in daleč.
V prijetni baročni cerkvi svetega Miklavža, ki sta jo umetniško poslikala znana slikarja Jelovšek in Metzinger, je po maši, ki jo je opravil župnik iz Šmartnega, gospod Franc Baloh, v krajšem koncertu nastopil mešani pevski zbor »MAVRICA« iz Srednje vasi pod vodstvom Lojzeta Kolarja. Program, ki ga je povezovala Mateja Balantič, je obsegal dela klasikov Lescanija in Francka, črnske duhovne glasbe, slovenske ljudske pesmi in na koncu še dve Marijini pesmi. Navdušenim poslušalcem je zbor za dodatek zapel še dve pesmi. Obiskovalci, ki so prišli iz Srednje vasi, Sel, Šmartna in okoliških vasi, so lepo preživeli sončno nedeljsko popoldne. Za člane mešanega pevskega zbora »MAVRICA« jc bil to zadnji nastop v letošnji sezoni. Ob zaključku smo pripravili piknik, v upanju, da bomo tudi v prihodnje razveseljevali srca poslušalcev. K sodelovanju pa'vabimo tudi vse, ki imate malo posluha in veselja do petja. Radi vas bomo sprejeli.
Sveti Miklavž na Gori je vsekakor malo znana, pa vendar zelo zanimiva izletniška točka s prečudovitim razgledom in tudi kulturno zgodovinsko dediščino, in jc vredna obiska.
M. B.
kasto opustelo barvo. Samo v ravninskem delu ob reki Jordanu, kjer zemljo namakajo, gojijo žito, zelenjavo in sadje, pokrajina pa ostaja kot oaza vse leto prijetno zelena. Da pa bi obdelovalci polj preprečili premočno izhlapevanje vode, zlasti poleti, ko dnevne temperature zraka dosežejo tudi čez 45 stopinj, prekrivajo obdelane površine z velikimi plahtami folije.
Pravo nasprotje kmetom, ki izredno intenzivno obdelujejo zemljišče s pomočjo vodnega namakanja, so beduini, ki bolj ali manj še vedno živijo s svojo čredo v zelo primitivnih bivališčih oziroma stajah, povečini v hribovitem svetu, pokritih kar s pločevino, kije ostala od vojn med Izraelci in Arabci pred dobrimi dvajsetimi leti.
Razen blizu reke Jordan, kjer smo prestopili državano mejo med Jordanijo in Izraelom, je zemljišče izredno pusto (povsem brez rastlinja) in razbrazdano z globokimi jarki - vadiji. Ti so nastali po eroziji, to jc po delovanju vode ob zimskih nalivih. In zanimivo, prav na tem
Prvi seznam vojnih žrtev na Kamniškem
Gre za žrtve druge svetovne vojne, ki so pred 6. aprilom 1941 živele na območju sedanje komendske fare.
Smrt ni kosila samo med vojaki, kot nam priča spomenik žrtev iz druge svetovne vojne na dvorišču župnijske cerkve v Komendi; segla je tudi po starih in najmlajših, po ženah in otrocih. Otroci se niso igrali samo z doma napravljenimi lesenimi puškami in meči, igrali so se tudi s pravim orožjem in ga imeli za igračo. Z igranjem s tem »pravim orožjem« pa so se dogajale nesreče tudi še po vojni.
Prvi seznam vojnih žrtev na Kamniškem II. Moste
BERNIK (Banov) JANEZ
BOBNAR (Bobnarjev) JANEZ
GRAJZAR JAKI
JAGODIC (Šenzlnov) ROZI
JERMAN (Simnov) FRANC
JERMAN (Šimnov) LUDVIK
JERMAN (Pipanov) FRANC
JERMAN (Pipanov) JOŽE
JERMAN (Pipanov) JAKOB
JUHANT (Plevnikov) MIHA
KAVČIČ (Rožčev) PETER
KEPIC (Kepčev) GUSTL
KEPIC (Jermanov) JANEZ
KMETIC (Okornov) KAREL
KRUMPESTAR (Šmetov) LUDVIK
KUČAR VALENTIN
MERŠE (Kuharkev) ANDREJ
NOGRAŠEK (Trudnov) FRANC
NOGRAŠEK (Trudnov) RUDI
NOGRAŠEK (Flegarjev) CIRIL
REBOLJ (Obrulek-Kolimpretova) IVANKA
ZUPAN (Zupanov) FRANC
ZUPAN (Bičeva-Zupanova) ANA
ŽAUBI (Ogradarjev) TONE
Nusovčc
BURNIK (Matevžev) JANEZ DEŽMAN (Matijonov) SLAVKO DEŽMAN (Matijonov) JANKO JEROVŠEK (Kosančev) JANEZ KERN (Janežčev) JOŽE LAH (Vovretov) JOŽE LIPAR (Kodretov) FRANC POGAČAR (Slanovčev) FRANC POGAČAR (Slanovčev) JANEZ TERAN (Francizov) IVAN ZABRET (Kolesarjev) FRANC Podboršt
BREMŠAK (Grcgorčev) JANEZ JAMŠEK-CERAR (Farczla) FRANČIŠKA JUHANT (Matijev-Alešov) JOŽE
HAFNER (Jurmanov) FRANC KERN (Jernejev) MAKS KERN (Jernejev) VID LETNAR (Jožnikov) STANE LEVEČ (Piršnekov) LOJZE LEVEČ (Piršnekov) JOŽE LONČAR FRANC PETERLIN (Orlov) STANE ŠTELE (Škletova) CILKA ŠTELE (Škletova) MILKA Potok
ČEBULJ (Pirčev) JANEZ ĆEBULJ (Pirčev) FRANC JENKO (Adamičev) IVAN KERN (Kozlov) FRANC KERN (Pristavškov) JANEZ OCEPEK (Vrbenov) TONE ŠPENKO (Prejevov) JANEZ Suhadole
BURNIK (Burnikov) TONE ČIMŽAR (Dominikov) JOŽE KANCILJA (Hostnikov) CVETO KANC1UA (Klinčev) TONE MARIN (Marinova) MINKA PETERCA (Boštkov) FLORJAN REMIC (Baližev) FRANC VERBIČ (Bunčkov) STANE ZARNIK (Kolehov) TINE ŽELEZNIKAR (Pirnatov) PETER ŽELEZNIKAR (Pirnatov) JOHAN (sc nadaljuje) Žeje
JUHANT (Rojčev) JANEZ KAVČIČ (Pavčkov) FRANC KEPIC (Štefetov) MIHA LUŽAR (Jerajev) MIHA URANIČ (Remčkov) IVAN ZALOKAR (Vrhovnikov) JANEZ
V primerjavi s prvo svetovno vojno (1914-1918), ki je iz komendske fare terjala 101 žrtev med fanti in možmi na frontah, je pustila druga svetovna vojna (1941-1945) poleg 150 žrtev tudi mnogo večje posledice, ne samo v nataliteti prebivalstva, temveč tudi v psihi in gmotnemu položaju ljudi, saj jc potekala v vsakem kraju in uničevala vse, kar ji jc bilo v napoto.
Popravimo krivico in postavimo spominsko ploščo ali spomenik vsem, ki so bili na kakršenkoli način žrtev vojnih grozot. Narodna sprava med Slovenci pa bo prav s tem dobila največjo
moralno moč.
DR. MARKO ŽEROVNIK
Ironman - želja je postala resničnost
Ko smo se v začetku lanske jeseni prvič pogovarjali z najuspešnejšim kamniškim triatloncem Mirom Kregarjem, verjetno ni nihče slutil, da se bo njegova takratna želja: vsaj enkrat sc spoprijeti z največjo svetovno triatlonsko preizkušnji) na Havajih, žc tako kmalu uresničila. Številni uspehi v lanskem letu ter odlično 4. mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala so mu bili odločilna motivacija za še intenzivnejše in kvalitetnejše treninge, ki so ga 28. junija letos pripeljali do prvih kvalifikacij v Italiji za že omenjeno svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu. Uspel jc! Težki celoletni treningi, železna volja in neustavljiv optimizem so mu med 218 »trobojci« iz vse Evrope priborili izvrstno 5. mesto, le-to pa mu je tako odprlo prostor na startni Črti tega znamenitega havajskega triatlona, imenovanega IRONMAN. Enako je uspelo še
dvema izvrstnima slovenskima triatloncema: Igorju Kogoju in Nataši Nakrst, vsem trem pa ob čestitkah želimo predvsem čimveč športne sreče.
Miro je ob prihajajočem prvenstvu povedal tole:
»To tekmovanje poteka vsako leto v mesecu oktobru na Havajih in pomeni vrhunec vseh triatlonskih preizkušenj. Tu se zbere svetovna triatlonska elita vseh petih celin. Žc sam nastop je za vsakega tekmovalca velika preizkušnja lastnih zmogljivosti, ki včasih presegajo razumljivo mejo; glede na veliko popularnost tekmovanja, ki se vedno razvije v pravi spekta-kel, pa jc tudi izjemen dogodek. Naj to ilustriram z dejstvom, da se na kvalifikacijah od maja do avgusta zvrsti preko 10.000 tekmovalcev, ki si želijo priti na štartno listo tega havajskega tekmovanja, le-ta pa jih sprejme 1500.
Značilnost in glavna srž tega
MIRO KREGAR: jekleni izbranec za Havaje.
tekmovanja je v premagovanju maratonskih dolžin plavanja (3,8 km), kolesarjenja (180 km) in te-
ka (42 km), kar zahteva od tekmovalca izjemne napore, ki jih potencirajo šc izredne vremenske razmere (močan veter, visoke temperature). Zato je razumljivo, da sc jc za tako tekmovanje potrebno dobro pripravljati vse leto. Sam sem treniral šestkrat na teden po štiri ure, včasih tudi več. Več kot pol leta sem namenil predvsem vzdržljivosti, sedaj delam lc šc na intenzivnosti. Rad bi poudaril, da zadnji tedni priprav ne veljajo samo treningom, pač pa predvsem iskanju sponzorjev, ki bi mi z nujno finančno pomočjo nastop na tem svetovnem prvenstvu sploh omogočili. Triatlonska zveza Slovenije jc denarno žal precej osiromašena in sc tako od nje ni nadejati veliko. Glede na to, da bo to moja prva tovrstna mednarodna preizkušnja, o samih pričakovanjih ta trenutek težko kaj rečem. Prav gotovo jc vsak. ki pride skozi cilj tega ekstremnega tekmovanja, zmagovalec. To jc v prvi vrsti tudi moj cilj, in upam, da ga bom, čeprav v vse prej kot lahkem boju s to težko preizkušnjo in samim seboj, vendarle dosegel.«
KSENJA VRHOVNIK
Rally Acapulco - paša za oči in ušesa
Sobotno jutro sc je pokazalo v vsej svoji luči. Čudovita narava, sončni žarki, ki so sušili jutranjo roso na travi, cesta na Črnivec, ki sc strmo vzpenja po svojih serpentinah; in seveda skupine, ki so se zbirale okrog ceste, po kateri sc bodo ves dan preganjali atraktivni avtomobili. Med temi ljudmi lahko najdemo voznike (ki si nabirajo znanje za svoje vožnje), kolesarje (ki so sc namenili na Črnivec, pa jim jc rally preprečil namero), motoriste (ki so trpinčili svoje »kubike« po vijugasti cesti, da bi videli rally).. .
Kmalu smo lahko opazili, daje rally dobro organiziran, saj je bila cesta pravočasno zaprta, na vsakem nekoliko bolj nevarnem kraju pa so stali reditelji. Za varnost povprečnega gledalca je bila torej prireditev primerno pripravljena.
Seveda organizator tako pomembnega rallyja ni pozabil na tekmovalce, saj na cesti ni bilo nobene ovire (npr. razbite steklenice ...), v pripravljenosti jc bila zdravniška ekipa z vozilom, pripravljena so bila tudi vozila AMZS. namenjena odstranitvi oz. prevozu poškodovanih vozil.
Prisotni so bili tudi policisti, ki so pomagali rediteljem; pred začetkom vsake hitrostne preizkušnje, pa so s svojim vozilom opozarjali na tekmo po celostni progi (pohvaliti gre voznike teh vozil, saj so na nekaterih ovin-
kih prikazali vožnjo službenega vozila po dveh kolesih, kar je pri gledalcih naletelo na precej odobravanj in pohval).
Tekmovalci so bili s progo na Črnivec zadovoljni, sicer pa je ta proga večini tekmovalcev znana žc z rallyja Kompas. Večina sc je na moč trudila iztisniti iz svojih konjičkov kar največ. Večini je to kar lepo uspevalo, le nekateri so morali s proge (npr. Humar) ali pa jim jc avto iz enih ali drugih razlogov odpovedal poslušnost.
Tekmovanje jc bilo na visoki kakovostni ravni, saj so med drugimi nastopili Silvan Lulik (ford), Brane Kuz-mič (renault clio), Darko Peljhan (VW golf), Kamničan Janežič (yugo — nikar nc mečite vseh yugov v isti koš!) in šc mnoga druga znana imena slovenskega rallvja. Sicer je nastopilo 44 avtomobilov iz 7 slovenskih klubov.
Po popoldanskem premoru (ki so ga tekmovalci izkoristili za poporavila avtomobilov) sc je tekmovanje nadaljevalo v Tuhinjski dolini (natančneje od Šmartna do Brda — proga se je imenovala Zlato Polje). Za popoldanski del tekmovanja ne moremo trditi, da je bil tako brezhibno pripravljen kot tisti na Črnivcu, vendar si organizator velike kritike nc zasluži. Morda gre omeniti predvsem nevarno opazo-
Za nekatere posadke je bil Črnivec pretrd oreh.
vanje tekme pri mostu čez Vasenš-čico.
Proga na Zlatem Polju je bila usodna za Kuzmiča, kjer si jc v zadnji hitrostni preizkušnji poškodoval tudi koleno.
Sicer pa se je tekma začela in končala v Ljubljani, kjer so zvečer razglasili najboljše dvojice (voznike in so-voznike).
Prve tri ekipe I. rallvja Acapullco so:
1. Lulik/Klemenčič Donit Olimpija ford sierra cosworth
2. Jemc/Repc Lizzy mazda 323 fa-milia
3. Šimec/Ban Kompas Hertz opcl kadett GSI
Sicer pa v skupni uvrstitvi še vedno vodi Črnivec, za katerega je bil usoden ovinek na Krivčevem.
Tako lahko zaključimo da je I. rallv Acapullco povsem uspel, za kar gredo pohvale organizatorjem in pa domačinom, ki so bili zafadi tekmovanja za nekaj ur ob cesto.
IZTOK GRILC
Tekmovanje ostrostrelcev
Ob obletnici dneva državnosti Republike Slovenije je območni štab za teritorialno obrambo v sodelovanju s strelsko družino Kamnik in Domžale izvedel na strelišču v Kamniku tekmovanje ostrostrelcev iz enot TO Domžale - Kamnik.
Tekmovanje je bilo izvedeno z ma-lokalibrsko puško, za kar so dani ustrezni pogoji na strelišču.
Bilo je preko 50 udeležencev in tekmovanje je predstavljalo odprtje — začetek rednih kondicijskih vadb ostrostrelcev, ki bodo potekale v teku leta na področju obeh občin.
Kondicijske vadbe najboljših strelcev iz enot TO bodo izvajali z vsemi orožji iz športnega in vojaškega strelskega programa.
Najboljše rezultate so dosegli pripadniki, člani strelskih družin:
1. Milan GRKMAN, 77 krogov
2. Darko ŠKRJANEC, 76 krogov
3. Sandi HROVAT, 74 krogov
Vsi trije uspešni tekmovalci so iz Kamnika.
Medalje je podelil poveljnik 55. Obm. ŠTO Dominik GRMEK in čestital vsem udeležencem tega športnega srečanja.
Takšna in podobna tekmovanja bodo v prihodnje redna in tradicionalna. Že jeseni bo prilika za revanš in ponovno srečanje vseh ostrostrelcev iz našega ombočja.
Za dobro organizacijo in potek tekme se moramo kot organizatorju Obm. ŠTO Domžale zahvaliti obema strelskima družinama, Domžale in Kamnik, Strelski družini Domžale ter Ivanu PODGORN1KU in Marjanu KO VIČU.
MILAN OBREZA
Kamniški
plavalci uspešni v tujini
17. mednarodnega plavalnega praznika v Stuttgartu, v počastitev 100. obletnice plavalnega kluba Bad Cann-statt, se je udeležil Plavalni klub Kamnik z desetimi plavalkami in plavalci. Med 670 plavalci iz Velike Britanije, Irske, Poljske, Danske, Francije in Nemčije so se Kamničani prav odlično znašli.
Plavalni praznik, ki je potekal 2 dni, in sicer 13. in 14. junija, je bila namenjen mlajšim plavalcem, ker so bili starejši med tem časom na pripra-
Poveljnik Dominik Grmek podeljuje bronasto medaljo Sandiju Hrovatu na tekmovanju ostrostrelcev iz enot TO Domžale-Kamnik
vah reprezentanc in močnejših mitingih (Rim). Ne glede na mladost, so bili doseženi izvrstni rezultati.
V mlajših kategorijah so najvišje uvrstitve dosegali mladi Angleži in Poljakinje, med najboljšimi pa so bili tudi Ana Dukovič, Anja Rnjak, Vojko Jončeski in Marko Justinck iz Kamnika. Prav vsi plavalci PK Kamnik pa so se uvrstili med prvih osem. V štafeti 4 X 50 kravi so zasedli prvo, v štafeti 4 X 50 mešano pa drugo mesto in si s tem priborili povabilo na mednarodni miting v Lceds na Škotsko, ki bo septembra letos.
Prireditelji so bili nad udeležbo in nad uvrstitvijo slovenskih plavalcev presenečeni, in prav odleglo jim je, ko so v naglici v mestu našli slovensko zastavo in posnetek naše himne.
Rezultati kamniških plavalcev: - pionirke, letnik 1981 : 100 m kravi:
2. Rnjak; 6. Dukovič; 200 m kravi: 2. Dukovič, 4. Rnjak; 100 m prsno: 1. Dukovič, 3. Rnjak; 200 m prsno: 1. Dukovič 2. Rnjak; 100 m delfin: 3. Dukovič; 200 m mešan o: 3. Dukovič.
- pionirke, letnik 1980: 200 m prsno: 7. Hić.
— pionirji, letnik 1981: 100 m kravi: 9. Baje in 100 m delfin: 4. Baje; 200 m kravi: 8. Baje.
-pionirji, letnik 1980:100 m kravi:
3. Jončeski; 200 m kravi: 4. Jončeski; 100 m prsno: 1. Jončeski, 7. Ogrin; 200 m prsno: 1. Jončeski, 4. Ogrin; 100 m delfin: 5. Ogrin; 200 m mešano: 1. Jončeski.
— pionirji, letnik 1979: 100 m kravi: 7. Vidic, 8. Justinck; 200 m kravi; 8. Justinek; 100 m delfin: 3. Justinck, 4. Sadnikar, 200 m delfin: 4. Sadnikar; 200 m mešano: 7. Vidic.
- 4 X 50 m mešano pionirji: 2. Kamnik; 4 X 50 m kravi pionirji: 1. Kamnik. DARE PETKOVIČ
Velik uspeh
mladih
rokometašic
Dne 17. aprila 1992 sosc rokometa-šice OŠ TOMA BREJCA pod vodstvom trenerke TAMARE BRAČIČ udeležile območnega tekmovanja za starejše pionirke. V ekipi so bile tudi
učenke iž OŠ FRANA ALBREHTA.
Na tekmovanju so nastopile še igralke OŠ MARIJE VERE z Duplice in OŠ RADOMELJSKE ČETE iz Radomelj.
Prvenstvo je potekalo v Športni dvorani v Kamniku. Sistem tekmovanja je bil vsak z vsakim.
REZULTATI: OŠ TOMA BREJCA : OŠ MARIJE VERE 11:11 OŠ TOMA BREJCA : OŠ RADOMELJSKE ČETE 17:3 KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ TOMA BREJCA, 2. OŠ MARIJE VERE, 3. OŠ RADOMELJSKE ČETE,
Zmagala je ekipa OŠ TOMA BREJCA zaradi boljše razlike v zadetkih in sc tako uvrstila v polfinale ŠŠD za starejše pionirke.
Tekmovanje je potekalo 13. maja 1992 v Športni dvorani v Kranju. Nastopile so ekipe: OŠ OSKAR KOVA-ČIC iz Ljubljane, OŠ LUCIJAN SELJAK iz Kranja, OŠ GRM iz Novega mesta ter naša ekipa.
Prvo tekmo so naše igralke izgubile s kasnejšimi zmagovalkami, kljub temu pa so v nadaljevanju pokazale svojo pravo igro in na koncu zasedle odlično drugo mesto, kar jih uvršča med prvih osem ekip v SLOVENIJI. REZULTATI: OŠ OSKAR KOVA-ČIČ : OŠ TOMA BREJCA 14:7 OŠ LUCIJAN SELJAK : OŠ TOMA BREJCA 11:12 OŠ GRM : OŠ TOMA BREJCA 9:12 KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ OSKAR KOVAČIČ, 2. OŠ TOMA BREJCA, 3. OŠ GRM, 4. OŠ LUCIJAN SELJAK.
Ekipo OŠ TOMA BREJCA so sestavljale: Mateja Štrajhar, Milena Sta-nisavljcvič, Ana Podpečan, Sabina Srovin, Darja Virjan, Karmen Zalar, Vesna Puketa, Bea De Cecco, Lidija Vragovič, Mili Mandič in Marinka Ogrin.
Po tako uspešnem letu se nam zdi škoda, da ekipa prihodnje leto ne bi nastopila v mladinski republiški ligi, vendar se nam do sedaj še ni posrečilo zagotoviti sredstev, da bi to lahko izpeljali.
Žal nam jc, da jc ženski rokomet s strani vodstva rokometnega kluba kljub delu in uspehom še vedno zanemarjen.
T. B.
Nekaj za vas, otroci!
Klub staršev tudi na OŠ F. Albrehta
V Kamniku (pod okriljem Mladinskega centra) žc dve leti deluje Klub staršev; tik pred zaključkom šolskega leta pa smo ga ustanovili še na OŠ Frana Albrehta.
»Ustanovitelji« smo štirje starši, a prepričani smo, da bomo v novem šolskem letu delovali v večjem številu. Naš namen je pomagati otrokom pri učnem procesu zato ponujamo delovanje tudi učiteljem, predvsem pa želimo kot starši izmenjavati izkušnje in nasvete v zvezi z vzgojo otrok.
Naš klub smo imenovali KLUB STARŠEV ZA PRIJAZNO ŠOLO, matična šola nam je prijazno odstopila prostor za druženje, ravnatelj g. Kamin pa nam je dal tudi že prvo »domačo nalogo« (v premislek in mnenje o opisnem ocenjevanju na razredni stopnji). Zato vas jeseni vabimo, da sc na roditeljskih sestankih oglasite, če bi vas tako »delo« veselilo.
Na prvem sestanku smo se pogovarjali o okolici šole in o vprašanju, če res potrebuje vsaka šola vse vrste zunanjih športnih objektov, posebno če sta šoli sosedi? Ob tem se je porodilo tudi vprašanje sodelovanja šol, npr. pri organizaciji varstva? Zakaj ni možen cnoizmenski pouk tudi na OS Toma Brejca?
O UČBENIKIH: Želimo si, da bi šola pomagala pri nabavi učbenikov (starši smo pripravljeni tudi fizično priskočiti na pomoč in nič nimam proti rabljenim učbenikom!);
- Pogovorili smo sc, kje bo šc moč ugodneje kupiti učbenike in druge šolske potrebščine;
- Seznanili smo se s pobudo z otroškega parlamenta, da raziščemo, zakaj so zvezki in učbeniki iz recikliranega papirja dražji od »navadnih«.
O POČITNICAH: dopust v domačem kraju, zato smo iskali možnosti, kje bi se dalo z dobro voljo in združitvijo staršev popestriti otrokom počitnice (npr. bazen, igrišče v naselju);
- nekateri starši imajo problem, ker ni organiziranega varstva za šoloobvezne otroke.
IN ŠE O: Starši si želimo strokovnih nasvetov in zato bomo poiskali povezavo s Svetovalnim centrom iz Ljubljane in vabili strokovnjake z različnih področij;
- za starše otrok, ki prvič prestopajo šolski prag, pa bi bil dobrodošel spoznavni sestanek s starši in učiteljico, ki bi nam lahko pojasnila še marsikatero nejasnost.
Med pogovorom pa smo ves čas poudarjali, da smo starši pripravljeni aktivno sodelovati in pomagati v učnem procesu, ne da bi sc vmešavali v strokovnost (npr. spremstvo pri izletih, pomoč pri organiziranju in vodenju interesnih dejavnosti).
Cc vas karkoli v zvezi s klubom staršev zanima, sc lahko oglasite na Mladinskem centru v Kamniku - Ljubljanska 1 (stari zdravstveni dom) ali po telefonu 812-083, drugače pa nasvidenjc jeseni v šoli. za klub staršev zapisala
HELENA STERLE
Veselo v vrtcu
Starši smo bili prijetno presenečeni in veseli povabila otrok in vzgojiteljic Špele, Anke in Slavke iz vrtca Komenda na ustvarjalno popoldne. Zbrali smo se na igrišču, kjer so nas otroci pozdravili s petjem in plesom. Po glasbeni točki smo sc z otroki vključevali v ustvarjalne kotičke. V začetku smo bili starši nekoliko sramežljivi, nato pa smo aktivno posegli v otrokovo ustvarjalnost. Gnetli in oblikovali smo glino, izdelovali smo ogrlice, poslikavali okrasne lončke, risali s kredo. Vse to pa je spremljala prijetna glasba z otroškimi pesmicami, kar je še bolj popestrilo prijetno vzdušje. Starši smo imeli ob tem možnosti, da smo se spoznali, se pogovorili in si vzeli čas zase in igro naši otrok.
Želimo si še takih srečanj in še naprej veliko ustvarjalnosti in veselja z našimi najmlajšimi. m_ l_ v jmcnu
zadovoljnih staršev
Osmošolci so se poslovili
BILA JE 8. c...
Minilo je osem let, odkar sem prestopila šolski prag. Bili smo še majhni, lahko bi rekla, polni praznih glav. Višji razredi so nas opazovali s smehljajem na ustih. Najbrž drugega tudi niso mogli, saj smo hodili po šoli kakor čreda ovac brez pastirja. Vedeli so, da nas čaka celih osem let mučenja in trpljenja. V začetku jc bilo še lahko, ko pa smo prišli v peti razred, se je šele začelo tisto, o čemer so govoril starejši in izkušeni učenci. Dobili smo nove sošolec iz Tuhinjske doline, nove učitelje ter kup težav z učenjem, testi, s spraševanjem. Kmalu smo se navadili na šolski red in na vse, kar-sodi zdraven. Nič več nismo bili pohlevne ovčke, ampak najbolj radoživ razred na šoli. Razbili smo kakšno okno, polomili stole, poškodovali vrata in še bi lahko naštevala.   Mate^ Muhvii> 8 c
BILA JE 8. d. .
Vstopili smo. Bila jc velika učilnica z okroglimi lučmi, v njej pa okoli 20 prestrašenih učencev. Vozači in Kamničani se na noben način nismo mogli sprijateljiti. V prvem tednu so to reševale pesti, kasneje tovarišice, nato pa smo le prišli k pameti, si podali roke in začelo se je razvijati prijateljstvo.
Če se ozrem nazaj, vidim, kaj sem se naučil. Šola mi jc dala osnovno, trdno podlago za nadaljnje šolanje. Kaj sedaj? Poslovili
smo sc morali, morda s solzo v očeh.
Aleš Tome. 8. d
BILA JE 8. b. .
Bila jc 8. b ... ravno s tem stavkm sc nc morem in nočem sprijazniti. Bila je ... te zadnje dneve, ta neusmiljeno iztekajoči se čas bi rada zaustavila. Še nekaj smeha in stisk rok . .. kaj pa potem ?
Nekaterih sošolcev, ki so mi skozi štiri leta neprestanega druženja postali pravi prijatelji, mogoče ne bom nikdar več videla. Le vpleteni bodo v moje spomine, v moja hrepenenja po vseh teh letih, ki jih nc bo nikdar več nazaj in ki sc jih nc da spremeniti.
In ko bom jeseni sedela v klopi gimnazije in poslušala neznane glasove okoli sebe, bom pogledala skozi okno in videla streho osnovne šole Toma Brejca, trezorja vseh lepih spominov. Takrat mi bo mogoče zadišalo po starih časih, mogoče mi bo po licu stekla solza, ampak časa se ne da ustaviti. Neusmiljeno teče in sc ne zmeni za otožnost osmošolcev, ki si še zadnjič pogledajo v oči in pogladijo zguljenc klopi.
Nataša Hribar, 8. b Osmošolci OŠ TOMA BREJCA
čestitke
KAMNIŠKI OBČAN
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VAM ČESTITAJO
BRANKO MARIC
URAR
Kolodvorska 1, Kamnik
Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sredah od 8. do 15. ure, ob sobotah zaprto.
Sadje zelenjava
»PRI ZELENEM LISTU« Kidričeva 24, Kamnik
Azizi Refik
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO »ŽAGAR«, Kamnik, Titov trg 17
Stranke obveščamo, da je do 22. avgusta lokal odprt od 7. do 15. ure.
Se priporočamo!
Uiiiiiiimiimtiiiiiiiiimmiiii.........iimimui
Vzgojno varstveni zavod Antona Medveda, Kamnik
obvešča,
da bo septembra v Šmarci, na Trgu padlih borcev 2, odprt oddelek za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
Informacije in vpis je v centralnem VVZ, Kidričeva 23, tel. 831-327.
OPTIKA »TINA«
Kidričeva 28, Kamnik
Tel. 831-136
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
V soboto zaprto.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
V času letošnjih dnevov narodnih noš
(2. teden septembra) v razstavišču Veronika pripravlja
razstavo izdelkov ljudske likovne tvornosti,
ki naj bi predstavila nadaljevanje tovrstnih izročil preteklosti tudi v naš čas.
Zato vabi k sodelovanju likovnike - samorast-nike oz. vse, ki se ukvarjate z risanjem, slikanjem, rezbarjenjem, vezenjem, ornamentiko, ipd.: tu je priložnost, da rezultate svojih likovnih snovanj predstavite javnosti.
Svoja dela prinesite od ponedeljka, 24., do četrtka, 27. avgusta, od 9.-14. in od 17.-19. ure v razstavišče Veronika, Japljeva 2 v Kamniku, izbor bo opravljen v petek, 29. avgusta, odprtje razstave pa bo v četrtek, 10. septembra '92.
Vse dodatne informacije dobite v pisarni ZKO, Japljeva 2, tel. 831-612.
Vabljeni k sodelovanju!
Mesna industrija
MESO
KAMNIK, d. o
Usnjarska 1
ZLATI NAKIT
VAŠA ZLATNINA BO Z NAŠO POMOČJO VEDNO LEPA IN UPORABNA. OGLEJTE SI NAŠO PONUDBO KLASIČNO IN UNIKATNO
OBLIKOVANEGA ZLATEGA NAKITA.
IMATE RADI NARAVNE KAMNE, DRAGULJE IN POLDRAGULJE?
OBIŠČITE NAS V KAMNIKU NA KIDRIČEVI 6
ODPRTO OD 9. DO 13. IN OD 16. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE.
HVALA ZA POZORNOST!
Marjan Burnik
Kidričeva 14, Kamnik tel. 831-703
POLETNO ZNIŽANJE KOPALK, MAJIC^ BLAGA IN IGRAČ
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM
na Steletovi 25, v Kamniku
tel. in faks: 812-511
h — posebno ugodno syntol avtolaki '  z 20% popustom, količina omejena
- bukolit lak za parket v omejenih količinah
- nova mešanica za več kot 600 različnih nians avtolakov Colomfat po najnovejših Colorjevih barvnih kartah
- barva Hidrocol za pleskanje.
Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
/© ljubljanska banka
Ljubljanska banka d.d. podružnica Kamnik
Mercator
Živilska industrija Kamnik d.o.o
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to.
kBmllska Industrija
STOL
Nove podobe prostorov
10
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
22. JULIJA 1992
Oddamo
skladišče v Kamniku, Kidričeva 22,
ca 70 m2, najboljšemu ponudniku.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Borovo trade, Tomšičev trg 18, Celje. Informacije po tel.: (063) 29-376 ali 29-347.
■a
BOSCH - HRANA ZA PSE IN MAČKE
Nudimo vam popoln program hrane vrhunske kakovosti po konkurenčnih cenah. Dostava tudi na dom. Izberite samo najboljše. Informacije na tel. 061/825-387
Čistilni servis
MILAN DEISINGER
Kamnik, Kidričeva 35/a tel. 814-520
Čestitam za občinski praznik!
JEANS CLUB PALMAS
na Steletovi 25 (nasproti SKG)
- kavboike in iakne DIESEL. REPLAY
- poletne majice za odrasle in otroke vseh barv
- ženske letne kavbojke - samo 980,00 SIT
- kopalke - posebej ugodne cene
- svilene trenerke CENE ZELO UGODNE
Odprto od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure. PALMAS PALMAS PALMAS
Čestitamo ob prazniku!
iiJii r\ .-.{*.. asa   -s** wsf m&	■	BI ::■:■:■:		assg iS;::		iffIIJF
iipjiil^ m	is.....w 1		S. a«.			s.'-'4l 4111
to Hivec-
TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE »NAPREDEK« DOMŽALE
Ponudba v juliju in avgustu
BLAGOVNICA VELE
Sezonsko znižanje ženskih, moških in otroških oblačil - do 40% TRGOVINA ŠPORT NAPREDEK
- za prijetne urice na vrtu: vrtne garniture, senčniki, vse za pečenje na žaru...
- oprema za kampiranje, za lovce, ribiče, športna društva...
- trenirke, športna oblačila...
- za plažo: ležalniki, hladilne torbe, kopalke, očala...
- za planinarjenje: obutev, oblačila, nahrbtniki in oprema...
V vseh živilskih trgovinah in v blagovnici VELE na oddelku kozmetike:
velika izbira angleške kozmetike po izredno ugodnih cenah:
- deodoranti od 108 do 282 SIT
- laki za lase od 166 do 498 SIT
- družinska krema 818 SIT
- šamponi 1 I od 190 do 210 SIT -kopeli 11 186 SIT
- mila (3 kosi) zavitek 132 SIT
- gel za lase od 178 do 238 SIT
V blagovnici VELE in v ZARJI Mengeš
- posebna ponudba italijanskih modnih ženskih čevljev - črne, rjave, zeleno rjave barve - izredno nizke cene
POSLOVALNICA KURIVO
- bogata izbira gradbenega materiala (vreče cementa z davkom samo 425 SIT), 10% popust pri nakupu stiroporja, hidroizolacijskih trakov in siporeksa
POSLOVALNICA KOVINAR
- nizke cene in dobra založenost s keramičnimi in klinker ploščicami
V blagovnici VELE še
- 10% popust pri gotovinskem plačilu koles Rog
- do 47% popusta pri gotovinskem plačilu pohištva Prodaja tudi na dva čeka!
V vseh naših trgovinah
- pivo po 39 SIT za steklenico
- radenska po 42,50 SIT za steklenico.
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK!
PREPRIČALA STA ME KAKOVOST IN ČISTO OKOLJE!
Kakovost in čisto okolje pa sta po tako nizkih cenah dosegljiva le v enem mestu. Mojem Kamniku.
V industrijski trgovini Urko točimo v vašo ali našo embalažo:
- MOJ Fly - detergent za strojno pranje perila 176 SIT/I
- MOJ Metuljček - mehčalec za perilo
84 SIT/I
- MOJ Metulj - detergent za ročno pomivanje posode 88 SIT/I
- MOJ Les - čistilo in loščilo za talne obloge 210 SIT/I
Vsak dan od 7. do 14., ob torkih do 16. ure, v trgovini Urko, Usnjarska 8, Kamnik.
Uspeh ima moje ime
SGP »Gradbinec« Kranj,
Gradbena operativa Kamnik
in Stanovanjsko komunalno gospodarstvo
SKG p. o., Kamnik
nameravata v stanovanjski soseski BS-2 (na Livarski) Perovo graditi stanovanjski blok z'48 stanovanjskimi enotami
Predvidena stanovanja so različnih velikosti, in sicer:
— garsonjere (24 m2)
— enosobna (od 39 do 44 m2) in
— dvosobna (57 in 58 m2)
Informativna cena m2 stanovanjske površine je 1.800 DEM v tolarski protivrednosti.
Začetek gradnje je predviden v novembru 1992, stanovanja naj bi bila vseljiva v decembru 1993.
Vse informacije v zvezi z gradnjo in nakupom dobite pri Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG p. o., Kamnik, Steletova 8, telefon h. c. 816-211 ali dir. 812-202.
Nudimo tudi popuste pri gotovinskem plačilu celotne kupnine.
S-|VX.MOWViMJS»*yX 8OSE8KA JHBBaB 1)8-2, OTOK   a -
K/MVVNMK
PREKLIC VABILA
V prejšnji, 13. številki, Kamniškega občana se je pomotoma znašlo tudi vabilo na zbor prizadetih krajanov KS Kamniška Bistrica in Godič, ki je bil že v torek, 30. junija, in ga torej 30. julija ne bo.
Za napako se krajanom in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
MALI OGLASI
Inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter fakultete. Tel. 831-988.
★ ★ ★
j Iščem pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu.
★ * *
Sprejmem do 15 kamionov zasip -nega materiala. Tone Homar, Cankarjeva 46, tel. 831-814.
* ★ *
Ugodno in kvalitetno popravljam motorna kolesa in kolesa z motorjem. Buser Frane, Trg svobode 4, Kamnik.
* Jtr ★
Garažo na Grabnu in cirkulair prodam. Puketa, Trg talcev 6, Kamnik.
*   ★ ★ Otroški športni voziček chico, ohranjen, prodam. Tel. 815-738.
KAMNIK Novi trg 17 Tel.
832-020 SERVIS
- računalniške in biro opreme
- RTV aparatov in video-rekorderjev
- razne elektronike in malih gospodinjskih aparatov.
Odprto od: 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
REMKO
3
PROIZVODNJA IN MONTAŽA VENTILACIJSKE OPREME
NAPELJAVA
STROJNIH
INSTALACIJ
- ZASTOPSTVO
d.o.o.
61218 KOMENDA Križ 24,
tel.: (061) 841-113
LASTNIKI DELAVNIC IN POSLOVNIH PROSTOROV! NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE VAM SEGREJEJO PROSTORE TOPLOZRAČNI OGREVALNI APARATI FIRME REMKO, PRILAGOJENI ZA VSE VRSTE KURJAVE OD LESNIH ODPADKOV, PREMOGA, KURILNEGA OLJA DO PROPAN - BUTAN PLINA.
VSE TO IN ŠE VEČ LAHKO DOBITE V NAJKRAJŠEM ČASU!
PRISKRBITE SI INFORMACIJE, KAJTI ZIMA SE PRIBLIŽUJE!
PONI d.o.o.
Čestitamo ob občinskem prazniku!
kočna
dežurstva živilskih trgovin v avgustu in septembru
sobota od 7.-19. ure
1/8-92 - Zaprice, Duplica 8/8-92 - Bakovnik, Šmarca
15/8-92 - Market Kranjska od 7. do 13. ure
22/8-92 - Mercator, Moste,
Stranje
29/8-92 - Metka, Komenda
nedelja od 8.-11. ure
2/8-92 - Zaprice 9/8-92 - Bakovnik 16/8-92 - Emona 23/8-92 - Mercator 30/8-92 - Metka
5/9-92 - Market, Duplica 12/9-92 - Zaprice, Šmarca, Stranje
19/9-92 - Bakovnik, Moste 26/9-92 - Emona, Komenda
6/9-92 - Market 13/9-92 - Zaprice 20/9-92 - Bakovnik 27/9-92 - Emona
Zaman je bil Tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE OMERZU
iz Kamnika, Župančičeva 6
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala dr. Tomšičevi in drugemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani in ZD Kamnik, pevcem Solidarnosti, Olgi in Ani Štele za lepo zapete pesmi ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Julij 1992
ZAHVALA
Ob izgubi najinega očeta
IVANA KLEMENCA
iz Kamnika
Prijateljem, ki ste ga imeli radi, prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izražali sočutje in poklonili cvetje, hvala. Hvala pev-sem Solidarnosti za čutno zapete pesmi in g. Modicu za poslovilne besede. Velika hvala g. Marti Žerko, sestri Mariji Mali, vsemu osebju in oskrbovancem Doma upokojencev Kamnik za toplino in prijaznost, ki sta ga osrečili v zadnjem letu življenja. Velika hvala ljubeči sopotnici - ženi Fani.
Njegovi: Ani in Nada z družinama
Kamnik, Amman, 20. julija 1992
ZAHVALA
Ob smrti našega ata, starega ata, brata, strica in tasta
ALOJZA URSICA
z Drnovškove 8, Kamnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in darovane maše. Posebna zahvala osebju in stanovalcem Doma upokojencev Kamnik, dr. Plešnarjevi, g. župniku in pevcem za zapete pesmi slovesa. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se v tako velikem številu poslovili od njega, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Julij 1992
RIBARNICA
»RIBICE«
v pokriti tržnici Kamnik, je odprta od 9. do 15.30, ob sobotah od 7. do 13. ure.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
JULIJANE PETERLIN
Orlove mame
se zahvaljujemo vsenr-sorodnikom.
prijateljem in znancem, da ste jo prišli kropit, jo spremili na njeni zadnji poti, molili zanjo in zasuli njen grob s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu Pavlicu za pogrebni obred, osebju Doma počitka v Mengšu za skrb in nego ter dobrim sosedom in sovašča-nom ter pevcem za ubrano petje. Ohranite jo v lepem spo minu!
Za njo žalujejo sinovi in hčere z družinami in drugi sorodniki
Komenda v juniju 1992
Tudi kodrogrivemu hrastu se izteče čas!
Dragi oče, tudi tebi se je iztekel. Počivaj v miru!
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
VILI BAUMAN
s Steletove 15
Zahvaljujemo se sosedom, še posebej gospe Vidi Žibert, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem Solidarnosti in predstavniku društva upokojencev za besede slovesa.
Žalujoči: žena Tončka, sin Franci z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, Izola, julij 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame
MILKE SPUR
rojene ROSTAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se osebju ZD Kamnik in Doma upokojencev Kamnik za skrbno zdravljenje, nego in lajšanje bolečin. Vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Mekinje, julij 1992
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ZDRAVKA BIZJAKA
iz Podgorja 60
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje, izraženo sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za pomoč v težkih dneh bolezni zdravniku Ceroviču in drugemu zdravstvenemu osebju Kliničnega centra - C1T v Ljubljani, gospodu župniku za poslovilni obred in pevcem Solidarnosti za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: žena Mari, sinova Marjan in Zdravko z družinama in drugo sorodstvo
Julij 1992
Oskrbnica Francka Mihelčič telefonira v dolino
Telefon na Kamniškem sedlu
Te dni je bil montiran na Kamniškem sedlu telefon in vključen v javno telefonsko omrežje. Obiskovalci-planinci bodo lahko s te planinske postojanke dobili vsako zvezo z dolino oziroma želenimi kraji v Sloveniji. Telefonski aparat bo deloval kot javna telefonska govorilnica in ga bo mogoče uporabljati po principu žetonov.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar in direktor podjetja Mobitel Dovcčer sta v četrtek, 16. 7. 1992, na sedežu PZS podpisla sporazum o namestitvi telefonskih aparatov, tokrat na petih visokogorskih postojankah, med katere sodi tudi Kamniško sedlo.
Na tiskovni konferenci, sklicani ob tej priliki, so predstavnike sredstev javnega obveščanja seznanili z vsemi podrobnostmi in pomenom, ki ga je deležno visokogorje.
Podjetje Mobitel iz Ljubljane je namestilo telefonske aparate v lastni režiji brez'finančnc soudeležbe planinskih društev.
Neposredna telefonska povezanost gora v dolino je za planince pomembna pridobitev, ki bo v marsičem tudi prispevala k povečanemu obisku gora, saj se bodo planinci, čeprav daleč od domačih, lahko dnevno povezovali z njimi.
Kamniško sedlo se je s tem še bolj približalo ljubiteljem gora, in bo to tudi povečalo občutek varnosti.
Na Planinskem društvu Kamnik so zelo zadovoljni, da so med prvimi dobili neposredno zvezo s širšim okoljem.
Do sedaj je bila ta povezava organizirana prek posebnih radijskih postaj oziroma so bili povezani s postajami policije.
STANE SIMŠIČ
Gradišče v Tuhinju
SO-letnica žalostnega spomina
8. julija 1942 so nemški okupatorji požgali vas Gradišče v Tuhinjski dolini in 12 moških zmetali v ogenj, žene in otroke pa izselili v nemška taborišča.
Tega dne je zagorelo tudi Koreno nad Krašnjo, v začetku avgusta 1942 pa še zlatopoljske vasi.
Na kraju, kjer je stala nekdanja Koritnikova domačija v Gradišču, pred katero so gestapovci izrekli smrtno obsodbo, stoji spomenik žrtvam tega zločina. Na njem je tudi ime nekaj mesecev starega dojenčka Petra Homarja, ki je umrl zaradi lakote na poti v taborišče.
Tu so se preteklo nedeljo zbrali vaščani Gradišča in drugi krajani krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju, prižgali sveče ter s kulturnim programom, ki so ga pripravili mladi, poča-. stili spomin na žrtve pred 50 leti.
F. S.
Spomenik žrtvam v Gradišču.
Obnovljeno Slebirjevo znamenje
- Po zadnjih podatkih je v Kamniku (1. 7. 1992) 430 beguncev. Doslej se je prijavilo že 510 beguncev. Od teh se jih je 80 že vrnilo nazaj v Bosno in Hercegovino ali so si našli zatočišče v drugih krajih pri sorodnikih in znancih, v zbirnih centrih, nekaj pa jih je odšlo v tujino.
- V času konference o beguncih, ki jc bila v Ljubljani. Sodelovalo je 21 držav. 29. junija 1992 je prišla v Kamnik posebna šestčlanska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Mednarodnega komiteja RK in Lige društev RK iz Ženeve ter Rdečega križa Slovenije. Zanimala jih je problematika beguncev, njihove težave in problemi. Zanimalo jih jc tudi. kako RK in občina Kamnik premagujeta nastale probleme, ki se nenehno povečujejo. Ogledali so si zbirno središče v Mekinjah. Med drugim so se o problematiki tega središča pogovarjali s predstavniki RK Kamnik, kajti v jesenskih mesecih, z nastopom hladnega in deževnega vremena, se bodo težave povečale.
Rdeči križ obvešča
- Za otroške posteljice se RK darovalcem toplo zahvaljuje in hkrati sporoča, da bi jih nujno potrebovali še nekaj.
- Krvodajalska akcija. V dneh 13. in 14. avgusta 1992 boza občino Kamnik organizirana krvodajalska akcija. Občinska organizacija RK prosi za čimvečjo udeležbo. Krvi v zadnjem času močno primanjkuje, mnoga življenja so že ogrožena, zato prosimo vse krvodajalce, ki so do sedaj vedno sledili klicu humanosti in človečnosti, da se tudi tokratne akcije udeležijo.
- V mesecu septembru bodo krvodajalci, ki so kri darovali že večkrat, na posebni slovesnosti prejeli priznanja in značke, tako kot je bilo že vsa leta do sedaj.
- Problem namestitve beguncev v Kamniku je vedno bolj pereč. Še vedno prihajajo novi. RK Kamnik prosi vse, ki imajo prostorske možnosti, da bi jih dali na voljo za namestitev beguncev. Tako pripravljenost sporočite na RK Kamnik.
- Pred dnevi so iz Ženeve pripeljali za begunce kombi rabljenih oblačil. Ta oblačila so zbrali na pobudo Slovenke Fanči Rozman, zaposlene pri OZN v Ženevi. Oblačila je prevzel RK Kamnik.
, STANE SIMŠIČ
Komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic je v nedeljo, 14. junija, po dopoldanskimaši blagoslovil lepo obnovljeno Slebirjevo znamenje v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. Obnoviti ga jedal mladi gospodar Kncčeve in Šlebirjeve domačije Jože Bohinc. Zidarska dela je opravil zidar Viktor Nograšek iz Most pri Komendi, poslikava pa je delo umetnika Albina Škrjanca, prav tako iz Most pri Komendi.
Jože Bohinc je že pred leti sklenil, da bo dal obnoviti vidno propadajoče znamenje na koncu Zaloga, o katerem je dr. Marijan Zadnikar v svoji knjigi Slovenska znamenja na strani 288, kjer jc bila objavljena njegova barvna fotografija, zapisal: »Trikotno Slebirjevo znamenje stoji pred vasjo v trikotu poti, kjer se od ceste odcepi pot na polje. Na oglih močni pilastri, prekinjeni z razčlenjenim zidcem, pa tudi podstrešni venec jc bogato razčlenjen. Oblika znamenja in ostanki barv na njem kažejo na nastanek v zadnjem baroku proti koncu 18. stoletja. Slikovita skodlasta treha bi se mu namesto puste in hladne pločevine mnogo bolje podala.«
Znamenje je bilo res potrebno
temeljite obnove, saj je bilo že tako načeto, da na njem ni bilo več mogoče prepoznati nekdanjih upodobitev. Albin Skrjanec je na nov omet naslikal svetnike sv. Petra, sv. Matija in sv. Florijana. Misel, da bi upodobil te mučence, mu je dal Jože Bohinc, omenjeni svetniki pa so zavetniki komendske župnije (sv. Peter) in podružnic v Zalogu (sv. Matija) ter v Lahovčah (sv. Florijan) župnije Marije Vnebovzetje v Cerkljah na Gorenjskem. Vabijo naj k še večji povezanosti prebivalcev omenjenih župnij in podružnic. To misel je v nagovoru pred blagoslovitvijo znamenja poudaril župnik Pavlic, po tem obredu pa blagoslovil še novo hišo, v kateri stanuje Jože Bohinc z mlado družino. Slovesnosti je s pesmimi obogatil zaloški mešani cerkveni pevski zbor.
Slebirjevo znamenje je zato blagoslovil komendski župnik, ker Knečevi, poleg njih pa še Šlebirjevi in Kernovi, spadajo v kome nilsko župnijo, ostali prebivalci Zaloga pa v cerkljansko.
Jože Bohinc je sam plačal vse stroške obnove in posli kave znamenja. Obrnil se je po denarno pomoč
in nasvet glede obnove na kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, vendar njegovi strokovnjaki niso prevzeli dela. Njegova izvedenka Nika Leben mu je dejala, da ga ne bodo obnavljali zaradi tega, ker na njem ni več mogoče razbrati poslikav. Potem sta se obnove lotila Viktor Nograšek in Albin Skrjanec. Albin je naslikal tudi podobo sv. Florijana na gasilski dom v Zalogu.
JOŽE PAVLIC
Balinarski maraton na Duplici
V počastitev občinskega praznika so balinarji dupliškega Virtusa tudi letos pripravili 24-urno tekmovanje pod nazivom balinarski maraton.
Medtem ko so pretekla leta imeli v gosteh Budničarja s Količevega, pa so letos na maraton povabili balinarje IHANA. Izkušenim tekmovalcem Virtusa Ihančani niso bili kos, saj se je rezultat po napornem 24-urnem tekmovanju, v katerem je sodelovalo skupaj 60 tekmovalcev, na koncu krepko nagnil v korist Dupličanov (219:115).
F. S.
Blagoslovitev Šlebirjevega znamenja
Nova depandansa pri
Planinskem orlu
Nedavno so v znanem gostišču Planinski orel v Stahovici odprli nov objekt, v katerem so štiri sodobno opremljene sobe z devetimi ležišči.
Gospodar Janez Uršič je notranjost prostorov (vsaka soba ima lastne sanitarije in kopalnico ter televizor) opremil v lovskem stilu. Tuji lovski gostje, ki prihajajo na lov v dolino Kamniške Bistrice, so že doslej radi obiskovlai to gostišče, ki slovi po domači kuhinji. V gostišču so na voljo tudi večji prostori za ohcett jn druga podobna srečanja zaključenih družb. Posebno skrb gospodinja Zvonka namenja zunanjemu videzu gostiča, zato so tudi okna in balkoni depandanse polni cvetja. Izvedeli smo tudi, da bo gostilna Planinski orel na letošnjem dnevu narodnih noš v Kamniku za posebno stojnico z domačimi jedrni izpod Kamniških planin.
F. S.
Po konkurenčnih cenah izvršiva napeljavo vodovodne instalacije in centralnega ogrevanja
Informacije: Stane BRNOT, Obrtniška 14, Šmarca, tel. 815-145 ali Brane PILIČEK, Žale 8/b, Kamnik
Nova depandansa pri Planinskem orlu.
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.