124 Naravoslovna fotografija • Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013
Proteus 76/3 • November 2013
Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013
V Prirodoslovnem društvu že vrsto let razpisujemo fotografski natečaj za mlade naravoslovne fotografe. Tokratna tema natečaja je bila Voda. Mlade fotografe smo pozvali, da raziskujejo vodo. To ni le pomembna sestavina življenja, je tudi dom, življenjski prostor za rastline in živali. Samo čista voda ter neokrnjeni vodni prostori omogočajo pestrost živega sveta v vodnih ekosistemih.
Na fotografski natečaj se je v letu 2013 odzvalo 13 avtorjev s skupno 80 fotografijami. Tako je komisija v sestavi dr. Tomaž Sajo-vic, urednik revije Proteus, Janja Benedik, direktorica uprave Prirodoslovnega društva Slovenije, Marjan Richter, urednik fotografije v reviji Proteus, Stane Pelc, fotograf, in
dr. Petra Draškovič, referentka za naravoslovno fotografijo v Prirodoslovnem društvu Slovenije, imela zahtevno delo pri izbiri najboljših.
Poglejmo sedaj še rezultate:
•	V kategoriji do 10 let tokrat ni sodeloval noben avtor.
•	V kategoriji od 11 do 14 let sta sodelovala le dva avtorja, ki sta poslala 15 fotografij. Prvo nagrado si je prislužil Tadej Uršič za posnetka Neokrnjena bovška kotlina in Slikoviti slap Gljuna. Drugo nagrado je dobil Gašper Rataj za fotografijo Vint-
Tadej Uršič: Neokrnjena bovška kotlina. Prva nagrada v kategoriji od 11 do 14 let.
Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013 • Naravoslovna fotografija 125
•	V kategoriji od 15 do 17 let je sodelovalo 5 avtorjev s 26 fotografijami. Komisija je soglasno odločila, da si je prvo nagrado prislužila Tina Šket za fotografiji Rastem počasi, a vztrajno in Glasen samec. Drugo in tretjo nagrado si delita Ajda Zupan s fotografijo Osamljen in Urška Urh s fotografijo Kam tečeš, reka.
•	V tretji starostni kategoriji od 18 do 25 let je sodelovalo 6 avtorjev s 39 fotografijami. Prvo nagrado je dobil Alen Ploj za fotografiji Zajtrk in Ravnotežje. Drugo
nagrado je dobila Ajda Centa za fotografijo Bubbles, tretja nagrada pa je pripadla Barbari Strnad za fotografijo Morski rak.
Vsem avtorjem iskreno čestitamo za sodelovanje in se veselimo vaših novih prispevkov v naslednjem letu. Do tedaj pa obilo užitkov pri odkrivanju narave skozi objektiv!
Petra Draškovič
126 Naravoslovna fotografija * Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013
Proteus 76/3 ■ November 2013
Gašper Rataj: Vintgar. Druga nagrada v kategoriji od 11 do 14 let. Tadej Uršič: Slikoviti slap Gljuna. Prva nagrada v kategoriji od 11 do 14 let.
Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013 • Naravoslovna fotografija 127
Tina Šket: Rastem počasi, a vztrajno. Prva nagrada v kategoriji od 15 do 17 let. Tina Šket: Glasen samec. Prva nagrada v kategoriji od 15 do 17 let.
128 Naravoslovna fotografija * Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013
Proteus 76/3 • November 2013
Ajda Zupan: Osamljen. Druga in tretja nagrada v kategoriji od 15 do 17 let. Alen Ploj: Zajtrk. Prva nagrada v starostni kategoriji od 18 do 25 let.
Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013 • Naravoslovna fotografija 129
Alen Ploj: Ravnotežje. Prva nagrada v starostni kategoriji od 18 do 25 let.
Ajda Centa: Bubbles. Druga nagrada v starostni kategoriji od 18 do 25 let.
130 Naravoslovna fotografija * Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013
Proteus 76/3 • November 2013
Barbara Strnad: Morski rak. Tretja nagrada v starostni kategoriji od 18 do 25 let.
Wraberjeva knjižnica v ljubljanskem Botaničnem vrtu • Ko so ti knjige del življenja, potem ima vsaka knjiga svojo zgodbo
Ko so ti knjige del življenja, potem ima vsaka knjiga svojo zgodbo
Pokojnemu prof. dr. Tonetu Wraberju so knjige pomenile prav to. Dobro se spomnim, kako je ob pripovedovanju vedno vzel v roko knjigo, potem prebral kak stavek iz nje in dodal, kdaj in kje jo je kupil on ali pa njegov oče ali pa kdo mu jo je podaril. V vsaki knjigi je imel zapisana datum in ceno in zanj so imele neprecenljivo vrednost. Tako v službi kot doma so bile njegove delovne sobe od tal do stropa polne knjig, police so zasedale vse stene, med njimi ni bilo praznega prostora. Na mizi je bilo tudi vedno nekaj knjig in separatov, miza je bila dobesedno zasuta s knjigami. Ko si kaj
potreboval, je samo vzel ustrezno mapo in iz nje potegnil separat, ki je obravnaval posamezno vrsto. Ni potreboval nobenega kazala ne računalnika, naslovi, avtorji in tematika posameznega dela so bili v njegovi glavi. Takoj je našel ustrezen citat, ki bi ga bilo treba še dodati v razpravo, da bi bila ta še bolj podkrepljena. Če je bil on recenzent, potem je bilo delo zanesljivo temeljito pregledano, ne le vsebinsko in strokovno ustrezno, tudi jezikovno je moralo biti neoporečno. Imel je res občutek za slovenski jezik. Zato si je večkrat izmislil kako prav posrečeno ime. Cvetana in še marsikaj so