Mirko Kunčič
Jesenska.
Listje z vej neslišno pada.              Mi pa nismo nič potrti:
Zadnje rože venejo.                        sonca smo si nalouili
Daleč. daleč d tuje kraje               polne koše sred poletja
mrzli vetri ženejo                            in ga v srcu dobro skrili. piičke drobne ... Sred polja je      Za vse dolge zimske dneoe
pusto ose in zapuščeno:                  bomo ga dovolj imeli:
.š/a je čezenj, šla je čezenj             v toplih izbah kot spomladi
črna zalost z belo ženo.                  bomo rajali in peli.
20