Termin “globalizacija” je postal neke vrste kliše. Z njim lahko razlo`imo vse: od stisk nemškega rudarstva do spolnih navad japon- skih najstnikov. Veèina klišejev je tudi resniè- nih; in tako je tudi v tem primeru. Nobenega dvoma ni o obstoju globalne, medsebojno prepletene ekonomije, ki ima neizmeren so- cialen in politièen vpliv. Prav tako ne manj- kanja temeljitih, èetudi nedoreèenih, refleksij o omenjenih premikih. Postalo je namreè oèitno, da ima ta preobrazba tudi kulturno razse`nost, ki je oèitna posledica strmega na- rašèanja svetovne komunikacije. Èe obsta- ja ekonomska globalizacija, potem mora ob- stajati tudi kulturna globalizacija. S tem ko podamo takšno trditev, vzbudimo zanimanje o uèinkih takšnega fenomena. Tudi tukaj lahko trdimo, da ne moremo dvomiti o doloèenih dejstvih. Kdorkoli lahko dandanes gleda CNN v svoji hišici sredi afriš- kega safarija. Nemški investitorji se s kitaj- skimi aparatèiki sporazumevajo v anglešèi- ni. Perujski socialni delavci se poslu`ujejo re- torike ameriškega feminizma. Protestantski duhovniki delujejo v Indiji, medtem ko pri- padniki gibanja Hare Krišna v Srednji Ame- riki vrnejo milo za drago. Vsa ta dejstva spremljata upanje in strah. Upanje je, da bo bolj dovzetna globalna kultura pripomogla k bolj mirnemu svetu. Èe nastaja globalna kultura, potem je mo- `en nastanek globalne civilne dru`be. Vse od- kar se je John Locke ponovno pojavil v Vzhodni Evropi ter spregovoril s poljskim naglasom, je bilo ogromno upanja polo`e- nega v koncept civilne dru`be, torej aglome- rat vmesnih institucij, ki jih je Tocqueville oznaèil kot temelj vitalne demokracije. Ci- vilna dru`ba je odvisna od soglasja o dr`av- ljanskih krepostih, kar pa je pravzaprav na- loga kulture. Francoska sociologinja Daniele Hervieu-Leger (v svojem prispevku, ki bo izšel v prihajajoèem zborniku The Limits of Social Cohesion, katerega urednik sem sam) govori o “ekumenizmu èlovekovih pravic”. Podobno misel, vendar v bolj surovi obliki, izra`ajo og- lasi dru`be Benetton. Neodvisno od tega, ali je ta misel izra`ena v surovi ali sofisticirani obliki, ima dokazljivo dejansko veljavnost. Prav tako je razumno prièakovanje, da bo svet, kjer bo dose`en veèji konsenz o èlove- kovih pravicah, tudi bolj miroljuben. Kljub temu pa napovedi o kulturni glo- balizaciji spremlja strah, in sicer strah pred globalno kulturo “letališè”, ki bi homoge- nizirala in vulgarilizirala bogato raznolikost civilizacij. Ta strah je sestavni del govorjenja o “azijski kulturi”, ki je v zadnjih letih do- bila politièno pomembnost, kot tudi reto- rike razliènih gibanj islamske prenove. Po- doben strah, vendar v bolj strpni obliki, zaz- namo tudi drugod, npr. pri zaskrbljenih evroskeptikih, ki opozarjajo pred kulturno homogenizacijo. Eden od argumentov nas- protnikov pristopa Avstrije k Evropski uniji je bil, da bodo Avstrijci z vstopom izgubili besedo Erdapfel, preprost izraz za krompir, ki je naenkrat postal simbol avstrijske iden- titete, ter bili primorani uporabljati viso- konemški izraz Kartoffeln. Seveda je to bilo nesmiselno. Vsekakor pa ni nesmiselna `elja po ohranitvi jasnega kulturnega izroèila in kulturne zgodovine znotraj intenzivnega ekonomskega in politiènega talilnega lonca Nove Evrope. Tako upanje kot strah nista brez temeljev.            #   Potrebno bo bolj uèinkovito razumeva- nje kulturne globalizacije, ki bo upoštevala sile homogenizacije in istoèasno tudi tiste, ki temu nasprotujejo. Tak korak je naredil Benjamin Barber v svoji knjigi Jihad vs. Mc- World (1995). Pred nedavnim pa se je tej temi v bolj subtilni obliki posvetil tudi Samuel Huntington v knjigah Clash of Civilizations (slov. prev. Spopad civilizacij, Mladinska knji- ga, 2005) in Remaking of World Order (1996). Ta opazovanja so nastala predvsem na pod- lagi slednje knjige. Huntington, ki bi ga te`ko obto`iti optimizma, svojo knjigo zakljuèi s pozivom k iskanju skupnih lastnosti med nas- protujoèimi si civilizacijami, k dialogu kultur. Tudi èe nekdo ne soglaša z vsemi vidiki nje- govih analiz, lahko pritrdi zakljuèku. Toda dialog kultur predpostavlja jasnejšo razume- vanje vseh uèinkujoèih procesov, torej kul- turne globalizacije kot tudi upor proti njej. Na tem mestu predlagam izhodišèno tezo, namreè da obstajajo vsaj štirje raznoliki pro- cesi kulturne globalizacije, ki potekajo soèa- sno in so v odnosu tako s samimi seboj kot tudi z mnogimi avtohtonimi kulturami, s ka- terimi se sreèujejo.          Prvi proces je Huntington prikupno po- imenoval “Davos kultura” (ime je namig na vsakoletni ekonomski forum, ki se odvija v švicarskem luksuznem letovišèu). Globaliza- cija te kulture je neposredna posledica eko- nomske globalizacije. Njen nosilec je med- narodno gospodarstvo. Prepoznavna je po oèitnih vedenjskih vzorcih, ki so neposredno uèinkoviti v okviru ekonomije. Gre torej za vedenje, ki ga narekuje podoba današnjega poslovnega sveta. Èlani te kulture znajo upo- rabljati raèunalnike ter mobilne telefone in se spoznajo na letališke urnike ter banène te- èaje itd. Vendar se pripadniki te kulture tudi oblaèijo enako, odlikuje jih podobna dru`ab- na neformalnost, ob nelagodnih trenutkih povedo podobne šale in seveda veèinoma ob- èujejo v anglešèini. Ker je veèina teh kultur- nih znaèilnosti zahodnjaškega (prete`no ame- riškega) izvora, morajo posamezniki, ki pri- hajajo iz razliènih koncev sveta, skozi pro- ces socializacije, ki jim omogoèa navidezno spontano in lahkotno vedenje. To pa ni zme- raj enostavno. Narašèajoèe število svetovalcev “mened`menta raznolikosti” `ivi na raèun svetovanja podjetjem, kako tak proces izpe- ljati hitro in uèinkovito. Vendar bi se motili, èe bi mislili, da se “Davos kultura” odvija samo v pisarnah, sej- nih sobah in hotelskih sobah, kjer se odvi- ja mednarodno poslovanje. Prenese se v naèin `ivljenja in verjetno tudi na vrednote tistih, ki so del te kulture. Tako se npr. hiter ritem sodobnega poslovnega sveta prenese v pro- sti èas in dru`insko `ivljenje poslovne`ev. Zato lahko ob japijevskem stilu v podjetjih govorimo tudi o japijevskem naèinu v fitnes centrih in v spalnicah. Pojmi, kot so strošek, korist in maksimiranje, pa preidejo v zasebno `ivljenje. “Davos kultura” je kultura elite in (zaradi procesa, ki ga sociologi imenujejo “anticipi- rana socializacija”) tistih, ki si prizadevajo, da se ji pridru`ijo. Temeljna socialna lokacija je poslovni svet, ki pa ima zaradi pojava ime- novanega mešanja elit vpliv vsaj na politièno elito. Iz povedanega lahko trdimo, da obstaja japijevska internacionala. Pred nekaj leti, ko je še vladal re`ima apartheida v Ju`ni Afri- ki, je moj prijatelj v Zdru`enih narodih kosil s predstavnikom Afriškega narodnega kon- gresa. Na njegovo preseneèenje je ta oseba veèino èasa govorila o cenah stanovanj na Manhattnu. Èeprav se je japifikacija tega predstavnika, ki je sebe razumel kot del pro- tikapitalistiènega gibanja, takrat najverjetneje zdela ironièna, se je ta kulturna znaèilnost èez nekaj let izkazala za koristno. Kasneje so namreè številni ljudje iz obeh strani razlagali, kako so bili preseneèeni, ko so se sreèali mladi     predstavniki ANK-ja in mladi ju`noafriški potomci Evropejcev ter ugotovili, da delijo podobne nazore glede `ivljenjskega sloga in podobne osebne vrednote. To zagotovo ni izviralo iz njihovega lastnega kulturnega izro- èila; prej je to posledica skupnih lastnosti, ki izhajajo iz “Davos kulture”. Podobno so poroèali mladi Izraelci in mladi Palestinci, kar je vodilo k Oslovskemu sporazumu. Ne glede na to, ali se ta zakljuèek zdi komu pre- prièljiv ali ne, je verjetno, da je podoben okus lahko dobra skupna politièna podlaga. Medtem ko kulturna globalizacija omo- goèa interakcijo med elitami, pa ustvarja te- `ave v interakciji med elito in ne-elitno po- pulacijo, s katero se mora ta elita sooèiti. Šte- vilni moralni in ideološki spopadi sodobnih dru`b postavijo elitno kulturo nasproti jezni mno`ici kulturno akreditiranih in ekonom- sko neprivilegiranih ljudi. Huntington opo- zarja, da lahko takšno nezadovoljstvo privede do nacionalistiène ali religiozne proti-elite. Še bolj pomembno je dejstvo, da se èlani “Davos kulture”, ki dosegajo sprejemljive us- pehe, razlikujejo glede na uspešno usklaje- vanje svojega poèetja in ostalih podroèij `iv- ljenja. Medtem ko nekateri, kot reèeno, do- volijo, da japijevsko vedenje in vrednote prei- dejo v njihovo zasebno `ivljenje, išèejo drugi bolj te`avne kompromise. Ob mojem zad- njem obisku Hongkonga sem videl resniè- no slikovito prispodobo: pred oltarjem Bude je stal mo` srednjih let, ki je nosil temno po- slovno obleko in imel obute nogavice. Pri- `igal je kadila ter se istoèasno pogovarjal pre- ko mobilnega telefona.        Tako kritiki kot tudi zagovorniki sodob- nega globalnega kapitalizma praviloma raz- Philippe Brame, Vézelay, bazilika.  #   mišljajo s pojmi “Davos kulture” in njenim prepletanjem s popularno kulturo (“Davos” v odnosu do McSveta). V resnici pa se vzpo- redno odvijata vsaj dva prete`no drugaèna tipa kulturne globalizacije. Enega bi lahko poime- novali “kultura fakultetnih klubov”. V bistvu je to internacionalizacija zahodnjaške kulture izobra`enstva, njenih vrednot in ideologije. Èe to ponazorimo, lahko reèemo, da si “Davos kultura” prizadeva za prodajo raèunalniških sistemov v Indiji, “kultura fakultetnih klubov” pa promovira feminizem in varstvo okolja — gre za precej drugaèna prizadevanja. Medtem ko je tudi ta kultura prešla v po- slovni svet (in obratno), pa ni poslovni svet njen glavni nosilec. V ospredju so predvsem fundacije, akademske mre`e, nevladne orga- nizacije in mednarodne agencije (kot npr. raz- vojne agencije, ki se ukvarjajo s socialo in kul- turo). Tudi tukaj lahko govorimo o elitni kul- turi, èetudi so njeni pripadniki lahko tudi iz vrst ni`jih razredov kulturnega podjetja (npr. uèitelji na osnovnih in srednjih šolah ter socialni delavci, ki berejo knjige in revije, ki odra`ajo nazore, izvirajoèe iz velikih kul- turnih centrov). Še bolj pomenljivo pa je dejstvo, da “kul- tura fakultetnih klubov” svoja preprièanja širi preko izobra`evanja, pravnega sistema, raz- liènih terapevtskih institucij, think-tank-i in s pomoèjo vsaj nekaterih medijev mno`iène komunikacije. Èe torej ta kultura interna- cionalizira zahodnjaške kulture izobra`enstva, potem posledièno internacionalizira konflik- te, v katere je bila ali je vpletena na doma- èem terenu. James Hunter je zelo poglobljeno opisal ameriško “kulturno vojno” (prviè v is- toimenski knjigi leta 1991). Ta konflikt lahko danes zasledimo povsod po svetu, seveda z lokalnimi modifikacijami. Dober primer takšnega drugotnega pro- cesa globalizacije je protikadilsko gibanje, ki je v zadnjih dvajsetih letih najverjetneje naj- uspešnejše gibanje v razvitih dr`avah. Pred tem je to gibanje bila manjša in marginal- na sekta, ki ji javnost ni naklonila velike po- zornosti; danes pa je predvsem v Severni Ameriki in Zahodni Evropi dosegla cilj, ki ga je promoviral njen nekdanji predstavnik - da kajenje postane zasebna odloèitev odra- slih, ki so v to privolili. Razlogi za ta uspeh nas pri našem raziskovanju ne zanimajo. Dejstvo je, da je to gibanje, ki je oèiten izum zahodnjaških intelektualcev, uspelo s pomoè- jo zavezništva vladnih in nevladnih organi- zacij. Svetovna zdravstvena organizacija je na številnih mednarodnih konferencah propa- girala protikadilska prizadevanja. Na eni iz- med prvih konferenc so celotne potne stroške udele`encev iz dr`av v razvoju plaèale skan- dinavske razvojne agencije (konferenca je bila v Stockholmu). Ti udele`enci so prihajali iz dr`av s strašljivimi zdravstvenimi te`avami in prepoved kajenja ni bila na seznamu nji- hovih prioritet. Kot je bilo prièakovati, so naposled preuredili svoje prioritete, saj so jim k temu vztrajno prigovarjali. Ironièno, da se neomarksistièna teorija o odvisnosti, ki si- cer neuspešno razlaga preobrazbe naprednega kapitalizma, izka`e kot pravilna, èe jo upo- rabimo za razlago globalizacije “kulture fa- kultetnih klubov”. Tukaj imamo opravka s silno “odvisnostjo” ter domaèim “razredom kompradorjev”, ki izvršuje cilje zasnovane v kulturnih centrih “metropolisa”. Med prvim in drugim procesom globa- lizacije obstajajo oèitna nasprotovanja. Oèit- no je, da je protikadilska kampanja v navz- kri`ju z interesi tobaène industrije. Femini- zem in varstvo okolja sta v koliziji s predsta- vami ekonomske elite o ekonomski uèinko- vitosti. Trenutno je najbolj izpostavljen konf- likt “ekumenizma èlovekovih pravic”, ki ga zastopa mno`ica nevladnih organizacij, ter preprièanjem “Davos kulture”, da so èlove- kove pravice, kot tudi vse druge dobre reèi, dolgoroèna posledica vzpostavitve uspešnih tr`nih ekonomij po vsem svetu. Prav tako pri-     haja do konfliktov med “kulturo fakultetnih klubov” in razliènimi avtohtonimi gibanji za kulturno po`ivitev. Na zadnji `enski konfe- renci v Pekingu smo spremljali spopad pre- te`no zahodnjaških feministk z nenavadnim zavezništvom islamistov in Vatikana. V po- litiki lahko opazimo, da stoji nasproti zahod- no usmerjeni skupnosti za èlovekove pravice moèna opozicija, sestavljena iz velikega števila nezahodnih dr`av.    Po prièakovanju je na tretjem mestu po- pularna kultura. Za to kulturo najbolj ustreza Barberov izraz “McSvet”. To kulturo najveè- krat uvrstimo v kategorijo vesternizacije, saj je skorajda v celoti zahodnega izvora oz. na- tanèneje ameriškega izvora. Po vsem svetu mladi ljudje plešejo na ameriško glasbo, mi- gajo v kavbojkah in nosijo kratke majice z napisi (praviloma slovnièno nepravilnimi) ameriških univerz ter kupujejo druge potro- šniške izdelke. Starejši ljudje gledajo ameriške humoristiène nanizanke in gredo v kinema- tografe gledat ameriške filme. Vsi pa se, stari in mladi, vse bolj redijo zaradi ameriške hitre prehrane. Tukaj gre za kulturno hegemonijo in nikakor nas ne sme presenetiti veliko ogor- èenje francoskega kulturnega ministra ali iranskih mul (da ne omenimo zdaj `e bivše funkcije sovjetskih komsomolov). Ti kritiki “kulturnega imperializma” ra- zumejo, da difuzija popularne kulture ni samo vprašanje zunanjega obnašanja, saj nosi presenetljiv naboj preprièanj in vrednot. Kot primer vzemimo rokersko glasbo. Privlaèna ni samo zaradi doloèenega nagnjenja h gla- snim in ritmiènim melodijam ali nevarne- ga atletskega plesanja. Rok simbolizira cel skupek kulturnih vrednot - izra`anje samega sebe, spontanost, sprošèeno spolnost in, ver- jetno najpomembnejše, kljubovanje domnev- ni dolgoèasnosti tradicije. Konzumiranje ameriške pop kulture ima skoraj zakramen- talni znaèaj. Èe parafraziramo Knjigo skupne molitve, potem so ti predmeti, ki jih kon- zumirajo, vidna znamenja nevidne milosti — ali prekletstva. Hegemonija pa postane še bolj jasna, ko se zavemo, da je konzumiranje nee- nako. Mehièani jedo hamburgerje, Ameri- èani takose, ampak Mehièani konzumirajo cele kose ameriške kulture “v, z in po” ame- riških hamburgerjih, medtem ko Amerièa- ni ne zau`ijejo drugega, kot pa kulinarièno plat mehiške kulture. Pred leti sem spoznal predstavnika Hall- markovih vošèilnic za kitajsko provinco Guandong (šestdesetmilijonski trg). Z veli- kim zadovoljstvom je povedal, da se izdelek dobro prodaja. Na vprašanje “Katere vošèil- nice gredo najbolje v promet,” pa je odgo- voril, da Valentinove. “Poglejte, mladi Ki- tajci so precej srame`ljivi v `enski dru`bi. Zelo te`ko izrazijo svoja èustva. Mnogo la`je je, da pošljejo vošèilnico za Valentinovo.” Ker se nisem domisli nobene dobre replike, sem zamrmral nekaj o prevajalskih naporih tega poèetja. “Sploh ne,” je odgovoril, “`elijo, da so vošèilnice napisane v angleškem jeziku.” Ljudje, ki so na èelu globalizacije popu- larne kulture, so po prièakovanju bodoèi èla- ni “Davos” elite. Prej omenjeni Hallmarkov predstavnik je iz`areval vse znaèilnosti uspe- šnega in nadebudnega japija. Kupci omenje- nih kulturnih izvozov pa so bistveno številè- nejši. Reakcija domorodcev se giblje med po- polno zavrnitvijo in popolnim sprejemanjem ter vkljuèuje razliène stopnje kompromisov. Popolno sprejemanje ponavadi vodi v med- generacijski konflikt, zato lahko sklepamo, da je eden kljuènih motivov mladih ljudi, da razjezijo starše. Popolno odklanjanje je te- `avno, celo v totalitarnih re`imih (uradni- ki Komosola so po neuspešnem poizkusu re- presije naposled sklenili kompromis ter iz- našli sovjetski rok). Obstaja veè vrst in raz- liène stopnje kompromisov, ki se zunanje- mu opazovalcu lahko zazdijo nenavadne.  #   Pred nekaj leti sem obiskal svetišèe Meiji v Tokiu. Bil sem v dru`bi s svojimi gostitelji, ki so bili pobo`ni pripadniki šintoizma. Ko so me povabili, da grem z njimi v tempelj, so me previdno vprašali, èe bodo u`alili moja verska èustva, ko bodo èastili cesarja Meiji. Jaz pa sem vljudno odgovoril (in najverjetneje tudi prenaglo), da nimam nikakršnih zadr`- kov ali ugovorov. Tako sem na koncu stal z njimi, pri`igal kadila in se priklanjal v gla- snih ritmih, ki so jih igrali v vrsto postavljeni šintoistièni menihi in to naravnost za nami. Tempelj sem zapušèal v polzavednem stanju ter razmišljal o tem, da sem molil k pokoj- nemu japonskemu vladarju. Pred templjem je bil velik park in v parku je bila velika gruèa mladih, ki so vneto plesali na rok glasbo, ki je odmevala iz številnih prenosnih radiev. Ker sem v templju opazil nekaj mladih, sem vpra- šal, èe se bodo pridru`ili skupini v parku. Nato sem gostitelje vprašal, èe mislijo, da gre za kontradikcijo med dogajanjem v templju ter dogajanjem v parku. Dejansko jih je moje vprašanje presenetilo. “Japonska kultura je vselej uspešno vkljuèevala tuje elemente.” Ena izmed najbolj zanimivih ugank sodobne ja- ponske dru`be je prav misel, da so imeli go- stitelji prav, ko so opisovali japonsko spo- sobnost vkljuèevanja.   !       Èetrti (èeprav najverjetneje ne zadnji) svo- jevrsten proces globalizacije je evangelièanski protestantizem, katerega najbolj izraziti pred- stavniki so binkoštniki (pri katerih so zaznali osemdesetodstotni porast). Moè globaliza- cije najla`je zaznamo, èe ga primerjamo z drugimi podobnimi gibanji, z islamsko pre- novitvijo. Medtem ko se je slednja omejila na muslimanske de`ele ter diasporo, je evan- Philippe Brame, Vézelay, bazilika.    gelièanski protestantizem eksplodiral v pre- delih sveta, ki so bili nenaklonjeni kršèanstvu ali pa kršèanstva niso poznali. Najbolj dra- matièna eksplozija je bila v Ju`ni Ameriki (av- toriteta na tem podroèju je David Martin, ki omenjeno temo obdela v knjigi Tongues of Fire iz leta 1990). Sicer pa je protestantizem z isto pestrostjo narašèal v Vzhodni Aziji (z izjemo Japonske), v vseh kitajskih dru`bah (navkljub represiji tudi v Ljudski republiki Kitajski), na Filipinih, Ju`nem Pacifiku ter po vsej podsaharski Afriki. Pred kratkim pa se je podobna zaèetna rast zaznala v Vzhodni Evropi, vendar sam razvoj ostaja nejasen. Èe- prav je izvor te religije v Zdru`enih dr`avah (“metropolis”), so se novonastale skupnosti resnièno udomaèile ter postale neodvisne od tuje finanène in misijonarske pomoèi. Evangelièanstvo s seboj prinese kulturno revolucijo (v tem smislu se razlikuje od so- cialno anga`iranega ameriškega evangelièans- tva). Njegove posledice so radikalne spre- membe v odnosu med moškimi in `enska- mi, vzgoji in izobra`evanju otrok ter glede odnosa do tradicionalne hierarhije. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da ljudem vcepi prav tisto “protestantsko etiko”, o kateri je pisal Max Weber ter jo oznaèil kot kljuèen dejavnik geneze sodobnega kapitalizma — dis- cipliniran, zmeren ter racionalen odnos do dela. Tako je še zmeraj in navkljub svoji udo- maèenost (spreobrnjenci, ki v Mehiki in Gva- temali prepevajo ameriške gospel pesmi, ki so prevedene v majevski jezik) evangelièans- tvo nosilec pluralistiène in modernizirajoèe kulture, katere izvor so dru`be Severnega At- lantika. Trenutno še ni povsem jasna povezava med tem novim in sunkovitim procesom ter prej naštetimi procesi kulturne globalizacije. Zagotovo stopi v konflikt z domaèimi kul- turami. Veèina nedavno omenjenih prega- njanj kristjanov, ki so jih objavile razne or- ganizacije za èlovekove pravice in med ka- terimi najbolj izstopajo Kitajska, islamski svet ter (obèasno) Ju`na Amerika, je bila zagre- šenih zoper evangelièane. Edino, kar lahko trdimo, je, da ta veja protestantizma ustvarja novo mednarodno kulturo, ki postaja vse bolj samozavestna (tukaj je relevanten odnos do ameriških evangelièanov) in se silovito pre- pleta z dru`bo, ekonomijo in politiko. Èe- tudi ne smemo novega protestantizma ozna- èevati kot gibanje iz socialnega protesta ter za spremembe (saj so motivi presenetljivo osebni ter religiozni), pa ima vseeno silovite ter nehotene posledice. Te posledice so od- loèno naklonjene pluralizmu, tr`ni ekono- miji ter demokraciji. Tukaj je potrebno ome- niti, da obstajajo tudi druga globalna popu- larna gibanja, toda evangelièasntvo je od vseh najbolj dinamièno. Štirje obrazi globalizacije: med seboj se jasno razlikujejo, vsak je na kompleksen naèin povezan z ostalimi tremi. A vendar imajo po- menljive skupne znaèilnosti. Dve, najverjet- neje najpomembnejši lastnosti smo `e ome- nili — njihov zahodni, natanèneje ameriški izvor ter posledièno povezanost z angleškim jezikom. Njihov zahodnjaški izvor nudi temelj za verodostojnost pogostih oèitkov, da so sestav- ni del zahodnega imperializma, ki ga vodi- jo Zdru`ene dr`ave. Vendar ta obto`ba ne zdr`i. Dandanes je “Davos kultura” popol- noma internacionalizirana. Center te kulture je lahko Tokio, Singapur ali pa New York in London. Nekdo bi najverjetneje lahko go- voril o imperializmu globalnega kapitalizma, vendar bi na ta naèin samo dodal slabšalen izraz neizmerno moèni globalni realnosti. Koncepti neomarksizma preprosto ne zdr- `ijo. Kot smo `e omenili, so ti koncepti bolj primerni za razlaganje “kulture fakultetnih klubov”. Zagovorniki feminizma in varstva okolja v Bangladešu pravzaprav spadajo v ka- tegorijo agentov kulturnega imperializma, ki temelji na Zahodu, a kljub temu je njihova  #   dejanja te`ko povezati s pridobitvami global- nega kapitalizma. Res je, da mednarodne kor- poracije ustvarjajo dobièek na raèun distri- bucije popularne kulture, a njihov uspeh ni odvisen od prisile. Nihèe ne sili japonske najstnike, da poslušajo rok glasbo in nihèe ne preprièuje mlade Kitajce, da svoja èustva izra`ajo s pomoèjo pojmov, ki izvirajo iz ame- riškega romanticizma. Claudio Veliz (v svoji knjigi The New World of the Gothic Fox iz leta 1994) pomen- ljivo opiše propad latinskoameriške tradicije, ki se je po njegovem mnenju zaèel `e pred vdorom “anglosaksonskega” naèina `ivljenja in vrednot, posebej tistih, ki so povezane s pluralno dru`bo. Za opis tega procesa je upo- rabil izvrstno metaforo ter namignil, da se “anglosaksonska” kultura trenutno nahaja v “helenistièni fazi”. To pomeni, da se ne ši- ri na podlagi angleškega ali ameriškega ko- lonializma, ampak je postala lastna kultur- na sila in veliko ljudi zahteva, da se razda- ja. Kar pa se tièe evangelièanstva, ki so ga tako levièarji kot tudi Rimskokatoliška cerkev raz- glasili za zaroto ameriške obvešèevalne agen- cije, predvsem zaradi Ju`ne Amerike, pa je v resnici in na podlagi empiriènih dokazov pravo nasprotje. Dejansko je to vitalno, av- tonomno gibanje, ki `e dolgo ne potrebuje zunanje podpore. Èe kulturna globalizacija trenutno pred- stavlja “helenistièno” fazo civilizacije, ki izvira iz severnih predelov Evrope in Amerike, po- tem je anglešèina koine (“osnovna gršèina”, ki je bila lingua franca pozne klasiène anti- ke in ki je med drugim postala tudi jezik Nove zaveze). Èe uporabimo besede Veliza, potem `ivimo v “svetu, ki je bil ustvarjen v anglešèini” in trenutno niè ne ka`e, da bi v bli`nji prihodnosti lahko prevzel to mesto ka- teri drug jezik. Ne glede na to, kako zelo lah- ko ta dejstva ujezijo intelektualce (npr. v Franciji ali Quebecu), je angleški jezik po- stal medij mednarodnega komuniciranja v ekonomiji, tehnologiji in v znanostih. Mi- lijone ljudi, ki se uèi anglešèine, (z redkimi izjemami) ne `ene `elja po branju Shakespea- ra ali Melviella v izvirniku, ampak `elja po sodelovanju v omenjeni komunikaciji. A ven- dar dr`i, da uporaba jezika ni nedol`na za- deva. Vsak jezik vsebuje nabor vrednot, rah- loèutnosti, pristopov k realnosti, ki prodrejo v zavest tistega, ki ta jezik uporablja. Smi- selno je domnevati, da je anglešèina, pred- vsem v ameriški razlièici, deloma privlaèna zaradi zmo`nosti izra`anja dinamiènega, plu- ralistiènega in racionalnega inovativnega sve- ta. Slednje velja tudi za evangelièanstvo, ki se sicer izra`a v razliènih jezikih, a se vendar voditelji uèijo angleškega jezika z namenom, da ohranjajo stike z evangelièanskimi centri v Zdru`enih dr`avah. S tem poèetjem pa do- bijo veè, kot so prièakovali. Pot od kršèan- skih televizijskih mre` do Oprah Winfrey je presunljivo enostavna in hitra. Slika, ki sem jo predstavil, je velika in pre- sunljivo kompleksna. Mnogo je vidikov, ki jih še ne razumemo popolnoma. Na tem po- droèju je ogromno raziskovalnih ciljev. Toda vseeno si lahko dovolimo eno napoved: èe hoèemo prisluhniti Huntigtonovemu klicu po medkulturnem dialogu, moramo biti zelo pozorni na medsebojno povezanost proce- sov kulturne globalizacije ter na odnos med temi procesi in avtohtonimi kulturami. Tak dialog ne bo veè dialog “the West and the rest”, torej “Zahoda in ostalih”, ampak precej bolj zapleteno poèetje.   !"# * Prevedeno po izvirniku: Peter L. Berger, Four faces of global culture, v: National Interest, jesen 1997, št. 49, 23–30.