berilo in prva slovnica za drugi razred štirirazrednih in petrazreftnih ljudskih šol. Sestavila A. Razinger in A. Žumer, ljudska učitelja. Peti natisk. Cena vezani ltnji^i 4-S h. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg. 1901. Predgovor. Derilo je prav tako urejeno kakor nazorni nauk v najinem Abecedniku za slovenske ljudske šole, in ob- seza 17 oddelkov po abecedniku in 18. oddelek „Domovina". Nazorne vaje so tako razširjene, da se opirajo na nazorne vaje Abecednikove. Učitelj zatorej pri vsaki nazorni vaji opozori otroke na tvarino, ki je obravnavana v Abecedniku. Slovnica obseza ob kratkem vso tvarino po učnem Črtežu za drugo šolsko leto. Pri nalogah sva se posebno ozirala na šole, v katerih se poučuje po oddelkih. Urejene so zatorej tudi za posrednji pouk. Izdelovati se morejo samo ustno, ali pa ustno in pismeno. Večinoma se naslanjajo na berila. Mnogo nalog sme učitelj tudi po svoji potrebi izpustiti, ali pa druge pridejati. Spisovatelja. i S o I a. Mladi smo. Mlad človek še malo ve. Treba je, da se izuči. Mnogo lepega in koristnega se učimo od ljubih staršev; največ dobrega se pa učimo v šoli. Gospod učitelj nas uče brati, pisati, računiti, risati, peti, telovaditi. Dekleta se uče še plesti, šivati in drugih ročnih del. Učimo se, kako se nam je vesti v šoli, cerkvi, doma in zunaj.-Mnogo nam gospod učitelj pripovedujejo, da je priroda lepa, da so živali in rastline koristne. Opominjajo nas, naj se imamo radi in pomagamo drug drugemu, posebno pa, naj ljubimo dobrotljive starše. Uče nas, naj smo hvaležni dobrotnikom in naj spoštujemo stare ljudi. Duhovnik nas uče spoznavati Boga in nas pripravljajo za vredno prejemanje svetih zakramentov. Da se moremo uspešno učiti, ne zamujamo šole in redno hodimo vanjo. Pri uku smo poslušni in storimo le to, kar nam gospod učitelj vele. Šolske priprave imamo vedno čedne in i v redu. Zamazane knjige in pisanke nikomur ne ugajajo. — Po končanem uku hodimo mirno domov. Po poti se lepo vedemo. Otroci bogatih in ubogih staršev — vsi so enaki, vsi se morejo veliko dobrega naučiti. Pridne, vljudne in hvaležne otroke ima Bog in vsak človek rad. Lenih, nevljudnih in nehvaležnih otrok nihče ne mara. Kdor se v mladosti izuči, Ta se za starost oskrbi. v 2. Šolski zakoni. 1.) Hodi v šolo redno, mirno in ob pravem času! 2.) Bodi čedno in spodobno oblečen! 3.) Nosi s seboj samo potrebne reči in priprave! 4.) Vse prednike in učitelje vljudno pozdravljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren! 5.) V šoli bodi tiho in mirno na odkazani prostor in ne poškoduj ničesar! 6.) Pri uku glej na učitelja in na delo; bodi pazen, govori samo, kadar si vprašan, in vselej lepo glasno in pravilno! 7.) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in po-strežen! 8.) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! 9.) Naloge izdeluj pridno in ob pravem času! 10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nobene živali! 3. Pridna Rozika. Pridno Roziko so hoteli mati doma imeti, da bi jim kaj pomagala. Rozika pa je žalostna. Jokaje pravi materi: »Drugi otroci se bodo učili, jaz pa zaostanem. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne." Potem prime mater za roko in pravi: „Ljuba mati moja, lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo! Saj pridem iz šole bitro domov in bom potlej tem pridnejša." Mati ji prijazno reko: „Le pojdi, ljuba moja, ker se tako rada učiš; zato mi boš potlej tembolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš." — Tako pridni otroci prosijo in radi hodijo v šolo, doma pa lepo slušajo. 4. Pred l. „Tebi kliče, večni Oče, Zbranih otročičev krog, Blagoslovi" — prosi vroče — „Ga pri uku, mili Bog." šolo. 2. „Srca naša Ti pripravi, Um razjasni in spomin, Rasli bi v modrosti pravi Kakor Jezus, božji sin." 5. Po l. Večno slavo Ti pojemo, Z nami naj Te vse časti; Hvalo Tebi vsi dajemo Za vse, kar smo slišali. šoli. 2. Lepe uke v srcih hrani, Nam po njih živeti daj, Vedno Ti nam stoj na strani In nas pelji v sveti raj! e. Č I o v e k. Najimenitnejša stvar božja na svetu je človek. Ustvaril ga je Bog po svoji podobi in ga postavil gospodarja vsem stvarem. Dal mu je dušo in telo. Duša je nevidna in neumrjoča. Z dušo mislimo in razločujemo pravo od nepravega. Imamo um, pamet in prosto voljo. Telo je vidno in umrjoče. Deli telesa so: glava, trup in udje. Život pokriva koža. Da ohranimo život snažen in zdrav, si vsak dan umivamo glavo in roke; poleti se večkrat kopljemo. Pod kožo je meso, ki veže ude telesa in jim daje moči. Meso je priraslo h kostem. Kaj vidimo na glavi? Naštejte dele trapa! V trupu je srce, pljuča, želodec in drob. Srce pretaka kri po vsem telesu. Kri teče po žilah in redi telo. Kadar človek umrje, mu zastane kri in srce ne bije več. Pljuča čistijo kri. S pljuči dihamo. Da si ne poškodujemo pljuč, se varujemo prehlada in ne pijemo mrzle vode, ako nam je vroče. Želodec in drob prebavljata živež. Prevročih jedil ne jemo, da si ne pokvarimo želodca. Roke so nam ustvarjene za delo. Imamo dve roki, desnico in levico. Roke se drže trapa v ramah. Kateri so deli roke? Roke gibljemo v rami, komolcu in zapestju. Pokažite dlan, pest! Kako se imenujejo prsti? Prsti imajo na koncu nohte. Nespodobno je z rokami glavo podpirati. Roke imamo vedno snažne in nohte obrezane. Noge nosijo život. Kateri so deli noge? Kje se giblje noga? Noge posebno pozimi varujemo mraza in mokrote. Kadar telovadimo, si krepimo roke, noge in ves život. Vid. Nebo je modro. Solnce je rumeno. Trava je zelena. Sneg je bel. Kri je rdeča. Oglje je črno. Oblak je siv. Lisica je rjava. — Grora je visoka; grič je nizek. Polje je široko; dolina je ozka. Morje je veliko; jezero je majhno. Njiva je dolga; vrt je kratek. Kocka je oglata; krogla je okrogla. Z očmi vidimo, kakšne so reči; imamo vid. Vidimo tudi preljube starše, brate in sestre, dobrotnike in prijatelje. Kaj vidimo v šoli, doma, na polju, v gozdu in na nebu? Oko je ljub dar božji. Postavljeno je med trde kosti, da se ne oškoduje. Trepalnice zapirajo oči. Vejice jih varujejo prahu. Obrvi odvračajo pot, ki teče po čelu. Kadar mi pade kaj v oko, pritečejo solze in je izmijejo. Oko hočemo vedno varovati. Ob mraku in na solncu ne beremo; tudi ne zremo v solnce in luč. Vsak dan si umivamo oko in ves obraz. Sluh. Mati govore. Deklica poje. Dete se joka. Deček se smeje. — Pes laja. Mačka mijavka. Kaj delajo konj, krava in druge domače živali? Kaj delajo ptice? — Zvon klenka. Ura bije. Puška poka. Grom bobni. Potok šumlja. Z ušesi slišimo — imamo sluh. Tudi uho je dobro obvarovano, da se ne oškoduje. Zunanje uho imenujemo uhelj. Skozi uhelj gre glas v notranje uho. Ušesa si snažimo in jih varujemo prehudega poka, da si ohranimo dober sluh. Kdor ne sliši, je gluh. Glušec tudi ne more govoriti — nem je. Vonj (voh). Roža diši. Katere cvetice lepo diše? Hren je hud. Tudi česen udari v nos. Z nosom vohamo; imamo vonj (voh). Nos je sredi obraza. Ima dve nosnici, med njima pa hripelj. Skozi nosnice tudi dihamo. Ce se prehladimo, se nam zamaši nos, , v imamo nahod. Ce smo nahodni, radi kihamo. Nos ne sme biti nesnažen. S čim si ga čistimo? Nespodobno je, prst v nos vtikati. Okus. Pelin je grenak. Hruška je sladka. Zelje je kislo. Sol je slana. Pečenka je okusna. Z jezikom okušamo jedi. Imamo okus. Jezik je v ustih. Usta zapiramo z ustni (ustnicami). Kadar odpremo ustna, se pokažejo zobje. Zobje tiče v zgornji in spodnji čeljusti. Zobje razkosavajo jedila, da jih moremo uživati. Zobe si umivamo, da jih ohranimo zdrave. Trdih reči, kakor lešnikov in orehov, ne grizemo. Nad jezikom je nebo. Za jezikom je goltanec. Po njem prihaja hrana v želodec. Z jezikom pa tudi govorimo. Nož je oster. Šivanka je šilasta. Miza je gladka. Skorja je hrapava. Moka je suha. Dežnik je moker. Vinar je majhen. Krona je velika. Nit je tenka. Vrv je debela. Volna je mehka. Kamen je trd. Tipljemo najbolje s prsti. Če se zbodem ali urežem, me boli. Ogenj je vroč; peče me. Voda je mrzla; hladi me. Peč je gorka; greje me. Poleti mi je vroče, pozimi me zebe. To čutimo po vsem telesu. Nohti in lasje ne čutijo. Z očmi vidimo. Z ušesi slišimo. Z nosom vonjamo. Z jezikom okušamo. S prsti tipamo in po vsem telesu čutimo. Zdrav človek ima petero čutov: vid, sluh, vonj, okus in tip (čut). 7.|Spoštuj starost. Prerok Elizej je prebival v Jerihi. Odtod je šel nekdaj v Betel, kjer so molili zlato tele. Otroci mu pridejo iz mesta naproti, ga zasmehujejo in vpijejo, rekoč: „Pojdi gor, plešec, pojdi gor, plešec!" Elizej se k njim obrne in jim zažuga v Gospodovem imenu. Neutegoma planeta iz gozda dva medveda in jih raztrgata dvainštirideset. 8. Telovadska. 1. Hajd na noge, le v korak! Čvrsto stopa korenjak. V vrsti redni vojna gre In razlega petje se: Hura! 2. Boben poje: trom, trom, troml Kliče svoje: trom, ti, rom! Brzo dalje črez polji, Gozd, ravnine in gore! Hura ! 3. Pojmo srčno vsi na glas: Naš je mladi, zlati čas! In veselo in gorko Srce bije nam zvesto! Hura! A. Perne. 9. Odmev. Nekega dne skače Blažek po zeleni loki in zavpije: „Ho, hop!" Iz bližnjega gozda se mu oglasi ravno tako: „Ho, hop!" Blažek se temu začudi in zakliče: „He, hej!" — „He, hej!" mu zadoni iz gozda nazaj. Blažek zavpije: „Zakaj me oponašaš?" — „ Zakaj me oponašaš?" jekne iz gozda. Blažek čimdalje bolj kriči in se huduje. Vsaka beseda pa se mu vrača iz gozda. Misli, da se drug deček šali ž njim. Maščeval bi se rad. Po vsem gozdu ga išče, pa ne najde nikogar. Doma potoži svoji materi, da ga je hudoben deček v gozdu zelo žalil z grdimi besedami. Mati pa pravijo: „Blažek, zdaj si zatožil sam sebe. Nič drugega nisi slišal nego odmev svojih besed. Ko bi bil klical prijazne besede v gozd, bi bil slišal prijazne besede tudi iz gozda." Da bodo drugi ljudje prijazni s teboj, bodi tudi ti prijazen ž njimi!] v 10. Želod in buča. Kmetic leži pod hrastom in premišljuje bučevino, ki ;raste poleg njega. Kar začne z glavo odkimovati, rekoč: „Tega ne umem, da ona mala bučevina rodi tolik in tako težak sad, močni in veliki hrast pa tako malo vreden sadek. Ko bi bil jaz svet ustvaril, bi bil to gotovo drugače naredil. Hrast bi rodil velike in težke buče, bučevina pa drobne želodke. Res bi ga bilo veselje gledati." Komaj to izreče, potegne veter in utrga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos. Tako ga udari, da se mu kri pocedi. „0 joj!" zavpije ves oplašen, „sedaj sem pa gorko dobil za svojo modrost! Ko bi bila to buča, bi mi bila razbila glavo." Kar Bog naredi, Vse prav stori. ii. Jed in pijača. i. Da more človek živeti, potrebuje živeža, to je: jedi in pijače. Jed in pijača mora biti vedno zdrava in tečna, da ga krepi. Največ živeža dobivamo s polja. Na polju raste žito, kakor: pšenica, rž, ječmen, ajda, proso, koruza (turščica). Mlinar zmelje žito v moko. Kakšna je pšenična, ržena, ajdova in koruzna moka? Iz moke pečejo mati kruh in kuhajo žgance, sok in druge močnate jedi. Iz ječmena nareja mlinar v stopah ječmenček, iz prosa pa kašo. Na polju raste tudi krompir, repa in korenje. Iz tujih dežel dobivamo riž. Na vrtu, ki ga imamo pri hiši, raste so-čivje in druga zelenjad. Leča, grah in fižol so tečna jed. K mesu jemo solato, špinačo, zelje, vohrovt, kolerabe in peso. V juho se de vije peteršilj in drobnjak. Tudi čebula, česen, hren in redkev rastejo na vrtu. Katera vrtna drevesa nam dajejo sadje? Najtečnejša jed je meso. Katere domače živali nam koristijo z mesom? Imamo torej goveje, drobnično, svinjsko meso in kuretino. Kaj je divjačina? Meso jemo kuhano, pečeno ali prekajeno. Krava, koza in ovca nam dajejo mleko. Mleko je sladko ali kislo. Na mleku se nabira smetana. Iz smetane se mede maslo. Planinar dela iz mleka sir. 0 postu ne jemo mesa, ampak ribe, rake in žabe. Prav tečna jed so jajca. 0 Veliki noči nam mati obročijo piruhe. Juhi in drugim jedilom se pridevajo začimbe, kakor: sol, sladkor, poper, cimet, muškatov oreh i. dr. 2. Voda je najpotrebnejša in najzdravejša pijača. Po solnčnatih goricah raste vinska trta. Iz grozdja se ožema mošt. Izčiščen mošt je rumeno, črno ali rdeče vino. Pivovar dela iz ječmena in hmelja pivo (ol). Vino in pivo ugaja odraslim ljudem, toda mora se zmerno piti. Žganje je škodljiva pijača. Pijače se hranijo v sodih. Kakšne mere imamo za pijače, za žito in moko? Iz tujih krajev dobivamo kavo in čaj. 12. Pobožni sinek. Oče so svoje otroke vselej lepo učili. Skrbeli so, da je bila vsa hiša dobra in poštena. Pred jedjo in po jedi so vselej sami molili naprej. Ko se je Tonček že naučil moliti, je prosil nekdaj sam očeta, da bi njemu dovolili naprej moliti pred jedjo in po jedi. „Veseli me," so dejali oče, „da si se že naučil moliti. Le rad moli in bodi vedno dober, da te bo ljubi Bog rad imel. Veselila ga bo tvoja molitev." Nekega dne pridejo stric iz daljnega kraja in kosijo ž njimi. Pred obedom Tonček lepo vzdigne ročice proti nebesom in prav pobožno moli. Ko striček to vidijo, so zelo ganjeni in mu reko prijazno: „No, Tonček, to je prav, tako je lepo! Veseli me, da tako mlad že tako lepo moliš. Taki otroci so vsem všeč. Pobožne otroke ima ljubi Bog rad in jih kliče k sebi. Tonček, bodi vedno tak! Vsi te bodemo radi imeli in Bog ti bode dal srečo." Tonček je ostal vedno pobožen deček; bil je dober mladenič in vse svoje žive dni pošten človek pred Bogom in pred ljudmi. ^ ubogaj ]epo ^ Zal ne bode ti nikoli! 13. Dobra večerja. Izbirčna Metka pravi opoldne pri jedi: „Ječmenček pa ni dober; ne bom ga jedla ne!" Žlico položi na mizo. Mati pa reko: „Zdaj ne utegnem kuhati drugega; le čakaj, za večerjo ti hočem napraviti boljšega." Popoldne gre Metka z materjo na njivo krompir kopat. Tam ga mora rušiti in devati v vreče do solnč-nega zahoda. Ko prideta domov, ji dado mati večerjo. Metka zajame in pravi: „To je pa dobra jed, ta mi gre v slast!" Pojedla je je polno skledico. Mati ji smehljaje reko: „To je tisti ječmenček, ki si ga opoldne pustila. Ker si pa pridno delala vse popoldne, si ga pojedla zdaj slastno." 14. Pred jedjo. O Bog, to vse nam daješ Ti, Kar dan za dnevom nas živi: Dodeli, da nam to jedilo Po Tvoji volji bo teknilo! 15. Po jedi. O Bog, s pijačo in jedjo Nahranil si nas milostno! Za vse, kar roka Tvoja dala, Presrčna naj Ti bode hvala! 16. Mrzli studenec. Nekega poletnega dne je šel Martinek na polje. Yroče je bilo. Lice mu gori. Silno ga začne žejati. V lepi senci pod hrastom najde hladen studenček. Toda je bila čista ko ribje oko in mrzla ko led. Naglo se je Martinek napije; ali slabo mu pride; toliko da ne omedli. Komaj prileze domov in zboli prav nevarno. „Joj, kdo bi bil mislil, da je v tem studencu tako hud strup!" zdihuje bolan na postelji. Oče pa pravijo: „Čisti studenec ni kar nič kriv tvoje bolezni, ampak tvoja neprevidnost, ker si se ves pregret naglo napil mrzle vode." IV. i7. Obleka. Zimskega dne prileti vrabec na šolsko okno. Tožno zre v sobo. Vsi otroci se ozro na okno. Učitelj reko: „Vidite vrabca, kako rad bi prišel na gorko! Vi se lahko pogrejete v gorki izbi. Zunaj vas gorka obleka varuje mraza. Ptički imajo perje, druge živali dlako, a vendar ob hudi zimi nimajo gorke izbe; veliko trpe in večkrat tudi poginejo od mraza, ako-ravno jim jeseni zraste gorkejše perje in gor-kejša dlaka. Tudi ljudje so pozimi drugače opravljeni kakor poleti. Kakšna je zimska, kakšna poletna obleka?" Francek: „Pozimi hodimo v gorki, volnati, poleti v lahki, platneni obleki." Učitelj: „Iz česa je gorka zimska obleka, Juri?" Juri: „ Nogavice in rokavice so iz volne, ki jo dobivamo od ovce." Učitelj: „Da! Ovco ostrižemo. Iz volne napredejo predice niti. Iz niti se pleto nogavice. Suknar dela iz volne sukno. Katera obleka se dela iz sukna?" Lovro: „Iz sukna dela krojač: suknje, telovnike, hlače in plašče. Tudi ženska oblačila so iz sukna." Učitelj: „Iz česa se pa dela platnena obleka, Milica?" Milica: „Platnena obleka se dela iz platna." Učitelj: „Kje pa mati dobe platno?" Milica: „Platno jim naredi tkalec. Oče vsejejo spomladi lan. Lan populimo, glavice mu osmučemo in ga razgrnemo po travniku. Ko je uležan, ga vzdignemo. Terice ga posuše v sušilnicah in otero s trlico. Predivo mati in dekle spredejo v zimskih večerih na kolovratu v prejo. Mati belijo platno na solncu." Učitelj: „Prav si povedala! Katera obleka se pa dela iz platna, Jerica?" Jerica: „Iz belega platna dela šivilja: srajce, spodnje hlače, predpasnike, rjuhe, prte in blazine. Iz barvanega platna pa se dela vrhnja obleka." Učitelj: „Pregovor pravi: ,Bolj ko bo pridna pozimi predica, dalje bo rožljala pod palcem petica.' Platno je kaj cenjen domač pridelek. Pa tudi iz drugih snovi se dela obleka. Robci, ki jih imate dekleta poleti na glavi, so iz bombaža. Bombaž je tuj pridelek. Gospe nosijo drago svilnato obleko. Kdo dela klobuke in obuvalo, Matijček?" Matij ček: „Klobuke dela klobučar iz v klobučine. Škornje in črevlje izdeluje črevljar iz usnja. Strojar stroji iz volovskih, telečjih in svinjskih kož usnje." Učitelj: „Kdoizdeluje jerhovino in krzno?" Matijček: „To pripravlja krznar iz kozjih in ovčjih kož." Učitelj: „Vsaka obleka je lepa, da le ni raztrgana in nesnažna. Najmanjša luknjica se mora hitro zakrpati. Varujte obleko! Ne hodite nepotrebno po blatu in prahu; ne plezajte po plotih in po drevju!" 18. Ovca in čebela. Čebela: „Imaš li večjega dobrotnika od mene?" človek: „Da, imam ga!" v Čebela: „Koga pa?" Človek : „Ovco ; zakaj njena volna mi je potrebna, tvoj med pa le prijeten. Vrhutega mi daje ovca rado-voljno svojo volno; če mi pa ti daješ svoj med, se mi je vedno bati tvojega žela." 19. Lepa suknja. Jurče je vedno lenobo pasel. Učil se ni nič, a tudi znal ni nič. Oblekel je lepo suknjico, pa ošaben hodil v po vasi in se . izkazoval. Se v šoli se je ponašal s svojo lepo suknjo. Otroci so ga obstopili in radovedni gledali; Jurče pa se je zaničljivo oziral nanje. Učitelj ga pokličejo: „Jurče, na noge! Povej, kar znaš!" Jurče pa se ni učil nič in tudi ni vedel nič; karkoli je zinil, vse je bilo neumno. Sramovati se je začel in je spoznal, da sama lepa suknja nič ne pomaga, če Jurče nič ne ve, če Jurče nič ne zna. Samo lepo oblačilo Te ne bo častilo: Pridnost, modra glava, To je prava slava. 20. Leni Jakec. Jakec rad mizar postal bi, Oblic je nadležen; Dimnikar nato postal bi, Posel ta ni nežen. Jakec rad rudar postal bi, Klanjati se neče; Jakec mlinar rad postal bi, A teže ga vreče. Jakec tkalec rad postal bi, Posel ta je oster; ' Prejo strga, komaj začne, Ko spodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, Kaj še kdaj iz tebe bo! Jakec rad ključar postal bi, Ogli so prežami; Jakec rad črevljar postal bi, črevljev njemu mar ni. Jakec rad krojač postal bi, A šivanka zbada; Jakec rad steklar postal bi, Toda steklo vpada. Jakec knjigovez postal bi, Kleja duh je oster; Komaj začne, že od dela Prepodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, Kaj še kdaj iz tebe bol Z marsičim se je še bavil, A končal ničesa. Leta mlada je zapravil, Starost ga pretresa. Jakec ima glavo prazno, A skrbi obilo; Jakec toži, bridko toži, Jakec vzdiše milo: „0h, ko bi se v dobi mladi Bil učil pokoren, Ne bi bil tako neumen, Ne tako uboren! Oh, zdaj pač verjamem to, Da iz mene nič ne bo!" Poslovenil A. Funtek. 21. Stanovanje. Hiša je naše stanovanje. Varuje nas dežja, hudega vremena, snega in mraza. Bogati ljudje imajo velike in lepo zidane hiše; kmetiške hiše so manjše in nekatere tudi lesene. Kateri so deli hiše? Kadar smo doma, bivamo največ v izbi. V izbi jemo, delamo in ponoči spimo. Kateri so deli izbe? V izbi ima vsaka oprava svoj prostor. V kuhinji kuhajo mati na ognjišču zajtrk, obed (kosilo) in večerjo. Katera je kuhinjska oprava? Klet je navadno v zemlji, da ostane pozimi gorka in poleti hladna. V klet spravljajo mati živež, kakor: krompir, repo, korenje, zelje in sadje. Na policah so jabolka in drugo sadje. Gostilničar ima v kleti pijače. Hiša je pokrita s streho. Streha je iz slame, desak, opeke ali škrlov. Dimnik, ki moli iz strehe, vodi dim iz kuhinje kvišku. Na velikih hišah vidimo strelovod. 22. Taščica. Taščica prileti zimskega dne na okno kmetiške hiše, kakor da bi rada prišla na gorko. Kmetič ji odpre okno. Takoj prileti v izbo. Tu pobira drobtinice, ki padajo z mize. Otroci imajo ptička prav radi. Zima mine. Kmetič odpre okno, in mali gost odleti v bližnji gozd. Tam si naredi gnezdo in veselo prepeva. Zopet se vrne zima. Z njo pa se vrne tudi taščica h kmetiču, in glej! — s seboj pripelje samico. Družina kmetičeva ji je jako vesela. Živalci sta prav domači. Otroci reko: „Ptička nas gledata, kakor bi nam hotela kaj povedati." Oče pa odgovore: ,,Ko bi mogla govoriti, bi rekla: Zaupanje zbuja zaupanje in ljubezen zopet ljubezen." 23. Taščici v slovo. Zapoj, zapoj, oj ptiček moj, mi pesem še enkrat, prej ko zletiš in poletiš zeleni gaj iskat. Vso zimo sva skup bivala — in zdaj me zapustiš; iz kraja v kraj, tu ni tvoj raj, drugam si poželiš. Zapoj, zapoj, oj ptiček moj, mi pesem še enkrat in tebe, ko tu več ne bo — šel v log te bom iskat. A. Perne. 24. Red nas varuje škode. Sabinka je imela svojo izbico, pa nikoli ni pospravljala svojih reči. Vse je ležalo križem. Mati so jo zaraditega večkrat opominjali, pa jih ni slušala. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče in odpravlja z doma. Soseda ji prinese polno skledico debelih črnih črešenj. Na mizi in po oknih je bilo oblačil vse polno. Sabinka postavi črešnje na stolec in gre z materjo v vas. Zvečer že v temi pride domov. Naglo sede, pa — od strahu zakriči. Kaj pa ji je? Ravno na skledico je bila sedla in pomečkala črešnje. Mati prihite z lučjo. Kaj pa vidijo? Črešnjev sok se cedi po stolcu; lepo belo Sabinkino krilo pa je tako črnordeče, da ga ne more več obleči. „Sedaj vidiš," so dejali mati, „kako je treba devati vsako reč na svoj kraj. Naj te škoda uči reda!" 25. Angel budi. 1. 2. Z mano zjutraj rano Angel me pokrije, Vstane angel moj, Ko se noč stori, Hodi vedno z mano In ko dan zašije, Vedno je z menoj. Zopet me zbudi. 3. Angel me varuje Zvesto dan in noč; Kak' me zveseljuje Božja ta pomoč! Fr. Končan. VI. Družina. 26. Jutro. Nekega poletnega dne so pregledovali učitelj v šoli domače naloge. Vsi učenci so jih bili lepo spisali, posebno lično pa Jožek. Pohvalili so ga in vprašali: „Kdaj si pa spisal nalogo, da je tako skrbno izdelana?" Jo že k: „ Danes zjutraj. Mati me zgodaj pokličejo vsako jutro, ker grem zvečer kmalu spat." Učitelj: „Rana ura, zlata ura. Zjutraj sta telo in duša krepki. Najlaže se učite zjutraj. Ali vsako jutro zgodaj vstajaš?" Jožek: „Da, vsako jutro. Oče in mati vstaneta prva in pokličeta vso družino, samo moj mali bratec in moja mala sestrica smeta spati dalje časa." Učitelj: „Kaj pa dela družina tako zgodaj?" Jožek: „Ko se oblečemo, umijemo in od-molimo, gre vsak na svoje delo. Mati kuhajo kosilo. Moja odrasla sestra pospravlja po izbi. Oče in večji brat gresta k živini. Hlapec popravlja vozove, in dekla gre krave molst. Kmalu je zajtrk na mizi. Po jedi gre vse po opravkih, jaz pa v šolo. Ded in babica, ki že ne moreta delati, ostaneta doma za varuha." v Učitelj: „To je lepo. Ze mlad si se navadil priden biti. Vem, da ostaneš tak, ker ti dajejo starši vedno lep zgled. Otroci, posnemajte marljivega Jožka! Vsi bodete srečni, in ljudje vas bodo spoštovali." 27. Starček in smrt. Ubog starček je nesel težko breme drv iz gozda domov. Pot je bila dolga, on pa že ves slab. Truden in zelo nejevoljen vrže breme na tla in kliče smrti, da bi ga rešila iz takega nadležnega življenja. Komaj to izgovori, že stoji smrt pri njem in ga vpraša: „Kaj hočeš?" Prestrašeni starček pa odgovori: „Prosim te, ljuba žena, bodi tako dobra in pomagaj mi zadeti to breme zopet na hrbet!" 28. Koga 1. Koga ljubim, vprašaš me? Starše, brate in sestre, Ljubim tudi vse ljudi, Ker me Bog tako uči. ljubim. 2. Koga ljubim, vprašaš me? Moje naj srce pove: Ljubim da nad vse Boga, Bolj kot starše, bližnjega! Ivan Tomšič. VII. Cerkev. 29. Praznik sv. Rešnjega telesa. Na delopust sv. Rešnjega telesa prideta Rezika in Pavlek vesela iz šole domov. Mati ju na pragu pričakajo in vele: „ Danes poj deta na polje nabirat cvetic za jutranji praznik!" Rezika: „Prav rada. Tudi gospod učitelj so nam rekli, naj gremo trgat cvetic, da jih bomo jutri trosile pri obhodu." Pavlek: „Nam dečkom pa so rekli, naj naberemo zelenih vej, s katerimi naj olepšamo okna in pot." Mati: „Oče so že zjutraj šli s hlapcem v gozd. Oba pripeljeta zelenih vej, da jih postavimo ob hiši in cesti." Rezika: „Pri cerkvi in znamenjih, kjer bodo blagoslovi, že stoje mlaji z lepimi venci ozaljšani. Cerkovnik ves dan snaži in lepša oltarje v cerkvi. Postavil je že bandera in nebo, pod katerim bodo gospod župnik nesli sv. Reš-nje telo. Pojdi, bratec, da prej prideva domov!" Na večer prideta domov. Rezika prinese poln pletarček lepih cvetic, Pavlek pa butaro zelenih vejic. Kmalu so bila vsa okna ozaljšana. Pred hišo je stala ravna vrsta mlajev, ki so jih bili postavili oče s hlapcem. Rezika: „Mati, jutri zjutraj naju zgodaj pokličite, da ne zamudiva z bratcem. Gospod učitelj so nam opisali ves obhod in nam povedali, kako se moramo vesti pri njem. Vsak šolar mora imeti s seboj molitvene bukvice, iz katerih bodemo peli pesem o sv. Rešnjem telesu. Ko zapojo zvonovi, pojdemo v parih pred cerkev." Pavlek: „Mi dečki pojdemo prvi za ban-derom, deklice pa pred sv. Rešnjim telesom." Rezika: „ Nekoliko deklic bode belo oblečenih. Te bodo trosile cvetice po poti. Za sv. Rešnjim telesom pojdejo pevci in vsi farani. Pri štirih znamenjih se ustavimo in počakamo blagoslova. Potem pojdemo v cerkev, ki bode vsa razsvetljena. Tam še zapojemo zahvalno pesem in odidemo zopet domov." Oče: „Le pokažita z lepim vedenjem, da slušata svoje predstojnike. Bogu in faranom bode to všeč." 30. Pesem pri obhodu. Trosimo cvetice in vence lepe, Ker Jezus Zveličar med nami zdaj gre. Pa tudi darujmo mu rož'ce srca, Naj vsak mu nedolžnost obljubi in da. O Jezus premili, ozri se na nas, Ti srečno nas vodi življenja ves čas! Naj čednosti rož'ce nam vedno cveto, In daj, da odprejo nam rajsko nebo! 31. Zvonček. Potnik hodi po stezici, Po domovju hrepeni: Zvonček poje na gorici, Čuj, večernico zvoni. In popotnik se odkrije In posluša mili glas: „ Zvonček ljubi, zvonček dragi, Ti k pokoju vabiš nas. ,Sladko spite!' vsem zapoješ, Skrb, težave odpodiš; Kdaj tud' moj'mu srcu, zvonček, Ti k počitku zazvoniš?" j.Bile. 32. Zvon na poti. Otrok je bil, ki nikdar ni V nedeljo hodil k maši, In ko je vabil zvon ljudi, Igral se je na paši. De mati mu: „ V cerkveni hram Iz line zvon te vabi, In če ne greš, pa pride sam In zdajci te pograbi." Nato otrok: „Kako prišel Iz lin bi zvon po mene?" In že, kot bi iz šole spel, Na trate gre zelene. Ne klenka, klenka v linah zvon, Plašili pač so mati! A strah in groza! —■ zadaj on Crez njive kolovrati. Otrok se v glasen jok spusti, Strah velik ga objame, Da zvon ga podse ne dobi In ga s seboj ne vzame. Crez polje, trate in steze, Crez hrib in cesto belo Hiti, beži, kot veter gre V cerkveni hram, v kapelo. In kadar na Gospodov dan Zvon zopet se razlega, Tedaj ne čaka, da črez plan Prišel bi spet po njega. Po Goetheju — A. Funtek. VIII. Vas. 33. Požar. Skalarjev mali Marko in Tinče sta dobila žveplenke. Sla sta za skedenj in jih prižigala. Nanosila sta slame in jo užgala. Kako všečno se jima zdi, ko seza dim vedno više! Kar se prime plamen slamnate strehe. Gost dim se vali iz strehe, in po vsej vasi se začuje glas: „Grori, gori!" V zvoniku bije plat zvona. Ljudje privro iz hiš. „Pri Skalarju gori!" kriči župan. Kdor more pomagati, hiti na pogorišče. Možje pri-vlečejo dolge železne mačke in lestvice. Žene prihite s polnimi škafi vode. Iskre visoko švigajo in prete sosednjim poslopjem. Župan veli: „Na strehe z vodo! Odprite hleve in svinjake in izpustite živino!" Vse se zgodi. Bližnje strehe so polne ljudi. Komaj odženo živino iz hleva, kar zagrmi ostrešje in vse poslopje je v ognju. Iz bližnje vasi pridrdrajo vozovi z vodo in brizgalnico. „Rešeni smo!" reko vaščani, ko vidijo, kako meče brizgalnica obilo vodo po strehah. Kar potegne veter in zapali še Skalar-jevo hišo. V hipu je streha v plamenu. Brizgalnica dela na vse moči — a vse zaman! Iz hiše vlačijo skrinje, predalnike, postelje, obleko in vso opravo na vrt. Kar odneso, je rešeno. Hlev, poln sena in otave, pogori do tal. Od hiše ostane le zidovje. Vse je uničil ogenj. Sadno drevje na dvorišču je osmojeno in se bržkone posuši. Skalarjevi obupno gledajo po ostalih razvalinah. Župan pristopi k Skalarjevim in jih tolaži: „Velika nesreča vas je zadela. Kaj ne, vaščani, pomagali bomo Skalarju, vsak po svoji moči? K nam pojdete danes spat, sosedje bodo pa skrbeli za živino. Jutri pojdemo že v gozd po les." Vsi Skalarju prostovoljno obljubijo pomoči. Tesarji, mizar, zidarji in kovač obljubijo pogorelcu, da bodo brezplačno pomagali staviti novo pohištvo. Sočutje vaščanov je Skalarjeve genilo, in s solznimi očmi so se jim zahvaljevali. Otroci, ne igrajte se z ognjem! 34. Veseli pastir. Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic. Saj tukaj na solnčni višavi le sam sem, le sam gospodar; živejem po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar. Nikomur tu nisem na poti, na poti ni meni nikdo; kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirno? Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne stemne se oči, in pojem in ukam veselo, da z gore v goro se glasi. Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti; tu sreča, tu mir je doma. Za credico krotko popeval bom pesmice svoje sladke, dolincem glasno razodeval, kar polni mi srečno srce. Ne, palice svoje ovčarske za zezlo kraljevo ne dam, in rajši ko krone cesarske cvetice na glavi imam! S. Gregorčič. 35. Mejnik. Vrban je stanoval v čedni hiši sredi med zelenimi vrti in lepim rodovitnim drevjem. Sosedov travnik je bil takoj zraven. Brezvestni Vrban hoče svoj prostor raztegniti v njegov travnik ter premakne mejnik. Drugi dan zleze Vrban po lestvici na črešnjo, da bi si natrgal črešenj. Komaj je bil na vrhu, mu izpodrkne lestvica. Vrban pade ravno na mejni kamen in si zlomi vrat. Ko ne bi bil premaknil kamena, bi se na sami travi morda ne bil ubil. Hudobnež s pregreho zanko si snuje, Katera gotovo ga hudo kaznuje. 36. Ptičje gnezdo. Na vrtu sem našel ptičje gnezdo. Vesel sem šel po očeta in jim rekel: „ Poglejte malo gnezdeče in v njem tri pikasta jajčeca; ali jih smem vzeti in se igrati ž njimi?" Oče pa so rekli: „Ne, Cene, pusti jih! Kmalu boš užival še večje veselje!" Slušal sem. Drugo jutro sem šel zopet gledat v gnezdeče in videl sem štiri jajčeca. Povedal sem to očetu, a oče so rekli: „Pusti gnezdeče štirinajst dni; potem hočem sam s teboj iti tja." Štirinajst dni je minulo. Ko prideva z očetom zopet h gnezdu, kaj vidiva? — štiri gole ptičke. Kljunčke so odpirali in prosili hrane. Z očetom sva stopila na stran. Kmalu je priletela starka. Črvička je prinesla v kljunu in jje mladiče pitala ž njim. Oče so mi rekli: „ Vidiš, ko hi bil ti takrat pobral jajčeca, ne bi imel zdaj toliko veselja." Vsak dan sem šel h gnezdu. Mladiči so prihajali vedno večji in so naposled izleteli. Letos pa so se zopet vrnili in so zopet gnezdili. 37. Ivovač. l. Poslušam kovača, Ki kladvo obrača, Ko tolče, se krega, Da daleč se zlega: „Bunkati, bunkati!" Noč ino dan. 3. In meh pa zapiše, Vse iskre pobriše, Kovač pa pritiska, Da križem se bliska: „Bunkati, bunkati!" Jeklo trdo. 2. Pri vroči tam peči, Kjer ogenj žareči Železo raztaja, Kovač tam razsaja: „Bunkati, bunkati!" Močni ropot. 4. Pa pride nedelja, Kovačeva želja. Zdaj enkrat počije, Veselja kaj vžije: „Bunkati, bunkati!" Kladvo pa v kraj. A. Perne. 38. Mesto. Mesto je večje od vasi. Hiše so vse zidane in z opeko ali škrlom pokrite. Zunaj so lepo ozaljšane in imajo po več nadstropij. V vasi stoje hiše raztresene; v mestu pa so v dolgih vrstah druga poleg druge. Med hišami so široke ulice in ceste. Vsaka ulica ima svoje ime. Po ulicah so svetilnice, da je zvečer mesto razsvetljeno. Po vaseh so ceste in pota posute, v mestih pa imajo kameniten tlak, da hitro odteka deževnica in da se laže hodi in vozi. Večje prostore v mestih imenujemo trge. Na trgu so prodajalnice, kjer trgovci prodajajo blago za obleko, živež in druge potrebe. Na trgu je mestna hiša, kjer biva mestni župan. Ob tržnih dnevih je trg poln kmetiških ljudi, ki pripeljejo ali prineso v mesto prodajat mleka, masla, sadja, zelenjadi, žita in drugih poljskih pridelkov. 0 semnju pa so postavljene na trgih lesene prodajalnice, v katerih prodaja svoje pridelke usnjar, črevljar, steklar, lončar, klepar, vožar, nožar, klobučar, žreb-ljar, sedlar, ključaničar, suknar, urar, mizar, 3 kolar, slamnikar. Tudi drugi rokodelci so v mestu, kakor: pekar, brivec, pivovar, sodar, bukvovezec, krtačar, strugar, mesar, zlatar, rokavičar, krznar, zidar, milar, krojač, kovač, dimnikar, tesar. Ti rokodelci so mojstri. Mojster ima pomočnike in rokodelske učence. V mestu je navadno po več cerkva in več šolskih poslopij. Za bolnike je bčlnica in lekarna. Vojaki so v vojašnicah. Prav lepe in velike hiše so palače. V takih stanuje imenitna gospoda, knezi, grofi, baroni in drugi premožni ljudje. V mestu je mnogo gostilnic, kjer ostajajo tujci. Razen trgovcev in rokodelcev je tu še mnogo drugih ljudi, kakor so: umetniki, učitelji, uradniki, duhovniki, zdravniki in drugi meščani. V mesto drži več cest, ob katerih so nasajeni drevoredi. 39. Kaj bode iz šolarjev? „Jaz bodem vrtnar," pravi Lipek, ko je dovršil ljudsko šolo. „Pač je lepo, delati med dišečimi cveticami!" — Oče ga dado vrtnarstva učit. Lipek pa pride kmalu domov in toži, da se mora vedno plaziti po zemlji, tako da ga bole križ in kolena. „Kaj pa hočeš biti?" ga vprašajo oče. — „Lovec bom. Po zelenih logih hoditi, to je veselje!" — Dado ga lovcu za učenca, a kmalu pritoži domov, da mu jutranja sapa ne de dobro in da mu je zrak preoster. „Kaj pa boš?" ga vprašajo zopet oče. — »Ribič bom! Kraj bistrega potoka hoditi, v lahkem čolniču se voziti in polne mreže rib iz vode zajemati, to je veselo!" — Pa tudi tega dela se Lipek hitro naveliča. Mokrota se mu ne prilega. Poslednjič se Lipek loti kuharstva. Misli si: „Kuharju morajo vrtnar, lovec in ribič nositi; tudi ni kuhar nikoli brez dobrih jedi." A zopet domov pritoži, rekoč: „Vse bi bilo dobro, ko bi le ognja ne bilo!" Zdaj oče Lipka ostro posvare, rekoč: „Zate tedaj nobena služba ni. Ce ni zate ne zemlja, ne zrak, ne voda, ne ogenj, boš moral iti na oni svet službe iskat. Ali ne veš, da ima vsak stan svoje veselje, pa tudi svoje trpljenje? Srečen je le tisti, ki je zadovoljen s tem, kar mu Bog da." Po Slomšku. Uganka. Kateri rokodelec hodi rakovo pot? X. 4o. Domače živali. i. Pes je najzvestejša domača žival. Barve je različne; je bel, črn, siv, rjav ali lisast. Zobje so ostri. Oči so dobre. Voh je tenak. v Pes je buden, poslušen in radoučen. Živi ob ostankih naše hrane; najljubše mu je meso. 3* Doma varuje hišo. Vsakega tujca naznanja z lajanjem. Pastirju pomaga pasti čredo. Mesarju ^oni teleta. Lovcu usledi in priganja divjino. Človeku je zvest tovariš in ga povsod spremlja. Gorje temu, kdor bi žalil njegovega gospodarja! Stekel pes je nevaren ljudem in živalim. Ne dražite psov! 2. Mačka je laskava in potuhnjena žival. Nje život je dolg in vitek. Glava je okrogla. Oko je svetlo. Očesna zenica je podolgasta. Brki so dolgi in redki. Uho je kratko. Dlaka je kratka in mehka. Rep je dolg. Nohti so ostri. Mačka rada liže mleko. Meso, slanina, klobase ji teknejo kaj dobro. Mačka je sladkosnedna. Mačka lovi miši in podgane, zato je jako koristna. Brani se s kremplji. Mlade mačke se rade igrajo. Mačka je jako čedna žival; vedno se umiva in snaži. Rada se greje za pečjo. 3. Vol, krava in tele je govedo. Vol ima veliko glavo. Na glavi nosi močne roge. Vrat je debel. Život je raznesen. Na močnih nogah ima po dva parklja. Na koncu repa ima čop. Poleti ga gonimo na pašo, pozimi mu klademo mrvo. Živež prežvekuje. Vol vleče voz in plug. Krava nam daje mleko, iz katerega se dela maslo in sir. Govedo nam daje tečnega mesa. Kožo stroji strojar v usnje. 4. Konj je lepe in visoke rasti. Glava mu je dolga. Oči so bistre. Ušesa so kratka in gibka. Vrat je dolg. Na vratu je griva. Truplo je zalito. Dlaka je gladka. Rep je žimnat. Noge so tanke in skočne. Na vsaki nogi ima po eno kopito. Konj pozna svojega gospodarja. Je poslušen, v razumen, pomnjiv in pogumen. Zrebe je kaj živahno. Konj vleče voz, nosi jezdeca in tovore. Manjši od konja je sivi osel. 5. Ovca je krotka in potrpežljiva žival. Pokrita je z belo ali črno volno. Oven ima zvite roge. Noge so šibke in imajo po dva parklja. Ovce se pasejo v velikih čredah. Pozimi se krmijo z mrvo in s posušenim listovjem. Ovce prištevamo prežvekovalkam. Največji dobiček je volna. Tudi meso je okusno. Iz ovčjega mleka se dela sir. Koža se rabi za kožuhovino, mehove in za krzno. Jagnje je šegava in skočna žival. Kura je domača ptica. Ptice imajo perje, po dve nogi in perutnici. S kljunom pobirajo hrano. Petelin ima na glavi rdeč greben in na nogah ostroge. Kokoš nese jajca. Koklja izvali piščeta. Brani jih pogumno sovražnikov. Kuretina nam daje tečno meso in jajca za živež, mehko perje pa za blazine. 7. Pes laja. Mačka mijavka. Krava muka. Konj hrže. Osel riga. Ovca beketa. Koza me-keče. Prašič kruli. Kokoš kokodače. Petelin poje. Gros gaga. Golob gruli. Pav vpije. 41. Doma Psiček laja: hov, hov, hov! Jutri pojdem spet na lov! Na gorice po srnice In po zajce, po lisice, Po volkove in volčiče, Po medvede, medvediče. Puške bodo pokale, Zveri v gozdu jokale. Psiček laja: hov, hov, hov! Jutri pojdem spet na lov. ee živali. Mačka m javka: mrmrmjav! Miška vredna sedem krav! Miška teče: tek, tek, tek! Jaz jo gonim: pek,pek, pek! Miška zlomi si nogo, J%z jo primem—v usta ž njo ! Dve na zajtrek, dve v kosilo! Tri k večerji — ni obilo. Mačka mjavka: mrmrmjav! Miška vredna sedem krav! Koza vpije: mekeke! Vse gorice zeleni; Kje sta kozel in kožica, Da ne pride volk, volčiča, Volk, volčiča „dudeldu", Ki živita brez domu? Volk za grmom, sivi tat, Plane kozi, skok! za vrat. Koza vpije: mekeke! Volk me stisnil je v zobe'. Krava v senci ruče: mov! Jaz bi rada sla domov. Čaka mene tele v hlevi, A predolgo je do drevi. Volek modro govori: Telek naj še potrpi Da pastirček „ruriro" V rog zatrobi nam glasno. Krava v senci: ruče mov! Jaz bi rada šla domov. Konjic vriska: ihalia! Dobro biti je doma: Sena dosti, ovsa dosti, Nič ne vemo, kdo se posti; Ali kadar popotujem, Popotujem in cestujem, Kola vozim, sedlo nosim, Lačen hodim, slame prosim. Konjič vriska: ihaha! Dobro liti je doma. Fr. Levstik. 42. Volk in jagnje. Volk gre k studencu pit. Tam ugleda jagnje, ki pije veliko niže od njega. Naglo se volk zadere nanje, rekoč: „Zakaj mi kališ vodo?" Jagnje: „Kako to, ljubi volk? Jaz pijem spodaj, ti pa zgoraj; saj ne teče voda v breg!" Volk: „Sedaj je ravno pol leta, kar si me ob-rekovalo!" Jagnje: „Kak"o? Takrat me še ni bilo na svetu!" Volk: „Je bil pa tvoj oče ali tvoja mati." Potem volk skoči na jagnje in ga raztrga. Močnejšemu vselej obvelja! Ne prepiraj se ž njim! 43. Lakonmi pes. Pes izmakne kos mesa, Ž njim črez vodo se poda, In ko čreznjo gre, seveda Sebe tudi v njej ugleda. Iste dlake, iste glave, Črne barve in postave, Kakor on, sestradan ves, Plava v vodi medel pes. Ali kar največ velja: V gobcu nese kos mesa! — „Oj ti bratec v vodi čisti, Kaj, če meni kosec tisti Dal bi, da imel bi dva?" To si pravi v mislih Muren In po mesu hlastne uren, Da bi se po dolgih dneh Spet najedel kosov dveh Toda žal, ni jih pojedal, Nego ves potrt je gledal V vodo, koder sred valov Je izginil kos — njegov! A. Funtek. 44. Vrt. Komaj je sneg skopnel, se že prične delo na vrtu. Prst po gredicah vrtnar pognoji in prekoplje. Potlej seje ali sadi različno povrtnino (zelenjad), kakor: zelje, solato, špinačo, kolerabe, redkev, fižol, grah, kumare, čebulo, česen, drobnjak, peteršilj. V druge gredice sadi ali seje mnogovrstne vrtne cvetice: tulipane, narcise, potonike, lilije, nageljne, vijolice, mačehe in druge. Več rastlin, ki jih ima črez zimo v gorki hišici, presaja. Dehteče rože, vinsko trto, grozdjiče, malinjak in drago grmovje osnaži in obreze. Sadno drevje osnaži goseničnih gnezd, poreže suhe veje in ostrga razpokano skorjo. Drevesca, ki jih je zredil iz peček, sedaj cepi in presaja. Kmalu privabi gorko solnce rastline iz posejanega semena. Ob hladnih pomladanskih nočeh se boji vrtnar za svoje nežne rastline; pokriva jih s slamo. Kadar ni dovolj mokrote, priliva rastlinam. Drevje in grmovje je tudi že ozele-nelo. Vrt je v največji krasoti. Vse cvete. Katere vrtne cvetice cveto najprej ? Katere lepo diše? Katere ne dehte? Katera so vrtna drevesa ? 45. Čebelica. čebelica prileti in sede na cvetico. Mali Ivan jo zapazi in pravi: „Ljuba čebelica, povej mi, kaj delaš ves dan?" Čebelica: „To ti hočem povedati. Stanujem v majhni leseni hišici. To hišico imenujejo ljudje panj. Za ranega jutra letam od cvetice do cvetice in iščem cvetičnega prahu. Nosim ga na nogah domov. Tu delam iz njega vosek. Z voskom si zidam majhne celice. Kadar imam eno narejeno, zopet odletim na cvetice in srkam med iz cvetičnih čašic. Med nosim domov in polnim celice. Kadar je ena polna, si sezidam drugo. Tako delajo vse moje sestrice. Jeseni pride mož z velikim nožem in nam poreže vse satovje. Vosek proda svečarju, ki dela iz njega sveče. Med kupijo vaša mati za potice in kolače." Ivan: »Spominjam se, da je medena potica najslajša." 46. Sinica. Aleš reče sestri Minki: „ Vidiš jo lepo sinico na jablani; kmalu jo bom imel!" Hitro spleza na drevo, nastavi ptičnico, gre zopet dol in se skrije s sestro za grmovje ter pogleduje za sinico. Sinica gre kmalu v ptičnico in se ujame. Aleš je bil mahoma zopet na jablani. Ko pa hoče sinico vzeti iz ptičnice, se nagne in pade s ptičnico vred z drevesa. Sinica uide, in Aleš si ob grčo rani roko do krvavega. Minka: „0 ti ubogi bratec! Zdaj vendar ne boš več plezal za sinico po drevesu. Malo, malo ti je manjkalo, da si nisi zlomil roke ali noge, ali pa poškodoval se še huje." Aleš: „Nič ne de, zato še ne odjenjam. Toda zastonj bi se trudil, zakaj sinica ne pojde več v ptičnico, kamor se je bila že enkrat ujela." v Minka: „Ce je res tako, je sinica mnogo mo-drejša od tebe. Ona ne gre več tja, kjer se ji zdi nevarno. Ti pa si ravnokar padel in se udaril ter komaj ušel še večji nesreči; pa nič ne maraš in si zopet upaš iti v novo nevarnost." 47. Trije metulji. Bili so nekdaj trije metidji — bel, rdeč in rumen. Veseli so letali od cvetice do cvetice in se igrali v solnčnem svitu. Kar prične deževati. Napotijo se domov, a vrata so bila zaprta. Drugod si iščejo zavetja, da bi jih dež ne premočil. — Zdaj prilete do pisanega tulipana. „Odpri nam," ogovore lepo cvetico, „mokri bomo; prosimo te, da se smemo poskriti v tvojih perutih." — Tulipan pa jim odgovori: „Rdečega in rumenega vzamem pod streho, a belega ne maram." — Rdeči in rumeni pa mu odgovorita: „Ako nečeš vseh treh, tudi midva ne greva k tebi v zavetje; tovariša ne pustiva samega." Napotijo se dalje. Huje in huje je deževalo. Metulji prihite do bele lilije. „Odpri nam krila, da ne bomo premočeni in da ne poginemo od mraza," naprosijo belo cvetico. Bela lilija pa je voljna, le belega vzeti v varstvo, ker je bil njene barve. A beli neče popustiti svojih tovarišev, in vsi žalostni odlete. Solnčece pa je slišalo, kako so vsi trije složni. Upre se v temne oblake in predre do livad. Zopet sije prijazno. Metulji se kmalu posuše in ogrejejo. Veseli zopet letajo po livadah od cvetice do cvetice. Šele zvečer, ko so bili že utrujeni, odleti vsak v svoje domovanje spat. 48. Zajec. V zelnik je hodil zajec na zelje; praznika ni se bal, niti nedelje. Kmetic ga nekdaj v zelniku vgleda, ravno ko mlado glavo objeda. Hudega neče zdaj mu storiti, le ga pokara, več ne hoditi. Zajec ne sluša tega svarila, škoda čimdalje večja je bila. Drugič grozi mu kmetič ostreje, puško pokaže mu izza meje. Zajec ne jenja delati škode. Misli, odpuščal vedno mu bode. Tretjič za mejo kmetič ga čaka, zajec predrzno v zelnik priskaka. Poči zdaj puška, zajec naš pade, ker ni opustil grešne navade. Brat pa mu reče izza grmiča: ,,Mar bi bil pustil zelje kmetiča." Fr s Cimperman. Uganka. Kam gre zajec, ko je eno leto star? 49 Polje in travnik. Okoli mest, trgov in vasi se razprostirajo polje in travniki. Na polju so njive. Med njivami so poljski potje in meje. Polje in travnik obdeluje kmet. Ta zvozi z gnojišča na polje in travnik gnoj, da zemlja bolje rodi. Orač potrebuje razno orodje, kakor: plug, brano, sejalnico. Plug ima nož in lemež, s katerima reže in preobrača zemljo. Na razorano njivo vseje žito in ga povleče z brano. Kmalu seme vzkali in polje ozeleni. Tu raste rž, pšenica, ječmen, oves, proso, lan, repa in korenje. Koruza in krompir se sadi. Ko je žito že nekoliko zrastlo, ga oplevejo plevice. Poleti žito dozori in orumeni. Polno klasje se uklanja. Zdaj pridejo ženjice in ga požanjejo in povežejo v snope. Pod srpom podira Se klasje zlato, Zaman se upira In maje z glavo. Kjer je stalo poprej bogato žitno klasje, je sedaj strnišče. Snopovje se posuši v ko-zelcu. Mlatiči ga s cepmi omlatijo na skednju. Zrnje se očisti slame, res in plev. Očiščeno žito se hrani v žitnicah. Na prazne njive vseje kmet poleti ajdo in repo. Jeseni vsejano žito ostane črez zimo na njivi; to je ozimina. Spomladi vsejano žito pa je jaro. 50. Setev. Sneg belin Sneg beži, Iz višin Strn moli Naletava na polje; Kvišku cvetičje drobno, Brani jih, A klasje Hrani jih Klanja se — Kali nežne in mlade. Dete, stori ti tako! J. Cimperman. 51. Košnja. Ob košnji vstanejo kosci zarana. Na ramo vzemo sklepano koso in si opašejo vodir. Veseli odrinejo na senožeti. Tam se razvrste in urno kose. Rosna trava s cveticami vred pada pod ostro koso. Preden solnce pride izza gora, je že velik kos travnika pokošen. Grabljevke pograbijo pokošeno travo v ograbke. Ograbke večkrat obrnejo, da se trava hitreje posuši. Suho travo imenujemo seno in otavo. Seno se naloži na voz in poveže z vrvmi in žrdjo. Senen voz odpeljejo domov. 52. Kosec. X. 2. Za pasom dve osli Zelena senožet In čutarico ln trate ravne Pa koso na ramo Me vabijo k sebi In, hajd, na goro! Na hladne vrhe. 3. 4. Pred solncem še klepljem Voziček nalagam, In brusim koso; Poženem domu, Po travi jo sučem Zapojem, zavriskam: Z nevtrudno roko. „Oj, hvala Bogu!" M. Vilkar. 53. Pismo. / t>eč čpe/tb. r^tt/Ja-Zt da /ude me-nej ZM&m eizmet/ TZft/f. ^jCne-n&fa/a dem jf^/n.• J-matM-cb&s ^/idzv/ea 54. Modra miška. Miška prileze iz luknjice. Kar ugleda nastavljeno past! Misli si: „Oho, ali jo vidiš past? Zviti ljudje! Dve deščici nastavijo. Na zgornjo nalože kamenja, v sredo med deščici pa nataknejo košček slanine, da bi jaz okusila slanino, sprožila past in se ujela. Pa miši smo modrejše kakor ljudje. Dobro poznamo take zvijače. Ne boste me ujeli ne! — Pa povohati dobro slanino vendar smem; nosek še ne more sprožiti pasti. Slanino pa du-ham kaj rada." Miška smukne v past. Varno povoha slanino. Past je prav prožno nastavljena. Ko se miška dotakne slanine, lop! past zagrmi in miška — mrtva leži. Kdor ljubi nevarnost, se pogubi. 55. Pastirja. Martinek in Blažek sta na polju krave pasla. Martinek pravi Blažku: „Zakuriva in peciva krompir! Jaz bodem tukaj iz plota izruval kolec in zakuril, ti pa pojdi na sosedovo njivo in nakoplji krompirja. Dela ga bova peč in se potlej ž njim gostila prav dobro." Blažek pa je bil pošten deček. Rekel je Martinku: „Ni prav, če kaj vzameva; ljubi Bog naju vidi. Ne, tega nečem storiti! Rajši grem od tebe in bom sam pasel svoje krave." Martinček spozna svoj pregrešek, ga obžaluje in se poboljša. Spomnil se je besed, ki jih je večkrat slišal v šoli : „Nikdar ne smeš kaj slabega storiti, Bogu nikjer ne moreš nič zakriti!" XIII. Gozd. 56. Kaj dobivamo iz gozda. V gozd zahaja mnogokrat mož v zeleni suknji s puško na rami. Mnogokrat kaj prinese iz gozda: zajca, srno, jazbeca, ježa, lisico, kuno, veverico, celo jelena, volka, medveda in divjega petelina. Kdo je ta mož? Lovec strelja gozdne živali s puško. Nekatere teh živali nam dajejo dobro divjačino. Lisica, volk in medved so zveri. V gozd pa hodijo tudi možje s sekiro in žago. Ti so drvarji. V gozdu sekajo smreke, jelke, bore, bukve, hraste, lipe, topole, breze in druga gozdna drevesa. Posekana drevesa razžagajo v drva za kurjavo. Druga tesarji otešejo v bruna za tesarska dela. Neotesana debla se zvozijo na žago. Žagar jih razžaga v deske. Veje in ostanke rabi oglar v kope za oglje. Leskov grm daje obroče za sode in obilo lešnikov. Ubogi ljudje si nabirajo v gozdu za kurjavo suhih odpadlih vej. Nabirajo tudi užitne gobe, okusne rdeče jagode, borovnice in maline, ki jih nosijo v mesto prodajat. — Naštejte gozdna — vrtna drevesa! Katera so listnata, katera iglasta drevesa? Kaj daje kmetovalcu listnato drevje? Katere gozdne ptice poznate? Uganka. Oče vsem svojim sinom kapice da, sam je pa nima; kdo je to? j 57. Lovcev raj. Zeleni gozd je lovcev raj, Studenec iz skalin kipi, In krasen res je gozd, Vrvra tja v temni gozd, Frče tam ptice s kraja v kraj Po drevju listje, čuj, šumi, In hvalijo svoj gozd. Šumi, vrši ves gozd. Oj ptičji glas, oj šum vode, In tvoj šepet, oj gozd! To dviga lovčevo srce, Da ljubi tebe, gozd! J. Cimperman. 58. Medved. Jaz sem največji in za volkom tudi najhujši ropar v vaši deželi. Života sem kratkega in okroglega. Tudi ušesa, vrat in rep so kratki. Oči so majhne. Noge imam krepke s širokimi stopali in dolgimi nohtmi. Dlaka mi je dolga in temnorjava. Živim najrajši v velikih gozdih. Poiščem si jamo. V jami si naredim ležišče iz mahu in listja; v njem prespim vso zimo. Rad sem sam in ne maram za družbo. V mladosti živim skoro le ob rastlinah. Rad tudi zobljem mravlje. Najbolj pa mi tekne med, akoravno me čebele časih hudo opikajo. V starosti mi pa bolj tekne meso. Zato napadam domače živali, a ljudje mi pri tem kako gorko pritisnejo na pleča. Utečem jim vendarle, ker sem naglih nog in dobro plezam in plavam. Človeka ne napadam, ako me ne razdraži. Kadar pridem mlad človeku v roko, sem prav radoučen. Navadim se plesati in več drugih reči. Vodijo me po mestih in vaseh, da se ljudje čudijo moji postavi in umetnosti. Sicer me pa ljudje hudo preganjajo. Posebno se bojim lovcev, akoravno se tudi oni mene boje. Mrtvemu mi slečejo kožo. To porabijo v dobro kožuhovino. Tudi moje tace gredo lovcem v slast. Vidite tedaj, da sem v življenju škodljiv, po smrti pa koristen. p0 „Zvonu". 4 * 59. Volk in človek. Lisica je pripovedovala volku, kako je človek močan. Volk: „Da bi ga le enkrat videl, takoj se ga lotim!" Lisica: „Rada ti ga pokažem; le pridi jutri zgodaj k meni!" Volk pride zarana k lisici. Vzame ga s seboj na pot, po katerem je navadno hodil lovec. Kar ugleda starega vojaka. Volk: „Je li ta človek?" Lisica: „Ne, ta je že bil." Pozneje pride mimo deček, ki gre v šolo. Volk: „Ali je ta človek?" Lisica: „Ne, ta šele bode." Sedaj pride lovec s puško na rami in z lovskim nožem oborožen. Lisica: „Vidiš ga, ta je človek; tega se loti, jaz pa grem domov." Volk gre proti človeku. Lovec ravno nima puške s kroglo nabite, a z zajčarji mu ustreli v obraz. Volka zaboli, a vendar gre še proti lovcu. Lovec ustreli drugič. Volk se še premaguje in ne odjenja. Lovec pa potegne nož in ga neusmiljeno omaha ž njim. To je bilo volku preveč. Krvaveč pobegne in pri-tuli k lisici. Lisica: „Brate, kako sta se pomenila s [človekom?" Volk: „Takega bi si ga ne bil mislil. Najprej je vzel pihalnik in mi je popihnil nekaj v obraz, kar me je zelo ščegetalo. Še enkrat je popihnil, a tako močno, da me je kar oglušilo in oslepilo. Ko pa le nisem od-jenjal, je potegnil rebro iz telesa, s katerim me je tako omahal, da sem komaj še živ prišepal do tebe." Lisica: „Sedaj vidiš, kakšen bahač si!" 60. Srna in mladič. Srna je hodila z mladičem po gozdu. Kar zaslišita hripav glas nad seboj. Srna reče: „To je orel! Ljubi otrok, pazi in skrbno se skrivaj pod grmovje. Če greš na plan, prileti orel in te odnese s svojimi kremplji." Mala srnica je slušala mater. Ko pa prideta do zelene tratice sredi gozda, ugleda srnica na trati lepo, lepo cvetico. Srnica bi si jo kaj rada ogledala in ovohala. Misli si: „Tratica ni velika; hitra sem, in orel ne more priti tako naglo, da bi me ugrabil." Hipoma je na trati pri cvetici. „Kako je lepa, kako prijetno diši!" Mlada srnica pozabi nevarnosti. Mati zakliče z boječim glasom: „Hiti nazaj, ljubo dete!" Srnica hoče nazaj, a orel plane bliskoma nanjo. Zgrabi jo z ostrimi kremplji in jo odnese v zrak. 61. Škorec. Star gosolar je imel škorca, ki je prav razločno izgovarjal nekatere besede. Če je gozdar rekel: ,,Škorec, kje si?" je vselej odgovoril prav gladko in glasno: „Tukaj sem!" Nobenega ptiča ni imel tako rad kakor škorcu. Tudi sosedovega Tončeta je ta ptič zelo veselil. Zato je pogostoma zahajal h gozdarju. Ko neki dan Tonček pride h gozdarju, ga ni bilo doma. Tonče željno pogleduje lepega ptiča, ki je skakal semtertja po hiši. ,,Ko bi bil ta ptič moj," pravi sam pri sebi, ,,to bi bilo kaj prijetno!" TJrno stopi za krotkim škorcem, ga ujame in potlači v žep. Zdaj se misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa mahoma stopi gozdar v hišo. Da bi mlademu dečku naredil veselje, pokliče po stari navadi: „Škorec, kje si?" In škorec v fantovem žepu odgovori prav krepko: „Tukaj sem!" Nič ni tako skrito, da ne bi bilo kdaj očito. XIV. 62. Vod a. Voda je ljudem, živalim in rastlinam potrebna. Iz oblakov pošilja Bog dobrodejni dež. Dež namaka zemljo, da raste drevje, žito, cvetice in trava. Deževnica se zbira pod zemljo in izvira v vrelcih (studencih). Studenci se stekajo v potoke in reke. Vse vode se izlivajo v jezero ali v morje. Voda zmrzne pozimi v led. Namesto dežja pada pozimi sneg. Vsa priroda je v beli obleki. Sneg in led je zmrzla voda. Spomladi, poleti in jeseni imamo zjutraj navadno roso. O mrazu zmrzne rosa v slano. Rosa je vsem rastlinam jako koristna, a slana jih mnogo zamori. Ako poleti dalje časa ne dežuje, nastane suša. Po travnikih, polju in vrtih veno rastline. Kar se zbero črni oblaki na nebu, grmi in bliska se; dež se ulije, ploha (naliv) nastane. Dež čisti zrak in oživlja rastline. O nevihti pa mnogokrat ne pada dež, ampak toča. Toča pobije kmetovalcu lepo žito in uniči vse poljske pridelke. Bog nas varuj toče! Brez vode ne morejo rasti rastline in ne živeti ni živali, ni ljudje. Potrebujemo jo za pijačo, kuho, pranje, umivanje in gašenje. Voda goni mlin, žago in fužino. Ribič lovi v vodi ribe in rake. Velike vode nosijo ladje z različnim blagom v daljne kraje. Morje je neizmerno veliko jezero. Morska voda je slana. 63. Žaba in vol. Žaba vidi vola na travniku. Rada bi bila tudi tolika. Napihuje torej svojo grbasto kožo in vpraša tovarišice: „Ali sem zdaj tolika, kolikršen je vol?" Tovarišice pa reko: „Nisi še ne!" Še bolj se napenja ter zopet vpraša: »Sedaj sem pa vendar že enaka velikemu volu?" Tovarišice ji zopet zanikajo. v Zaba pa ne odjenja in se napenja na vso moč, dokler ne — poči. Napuh spravi v nesrečo. 64. Mavrica. Biserna lestva se spenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak, Mavrica pisana, božji prestol. Angeli hodijo gor in pa dol, Zlate kropilnice v rokah drže, Zemljo prežejno hlade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi, Kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje — rodi zelenjad, Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito zlato, Kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, Kadar zaliva nebeški vrtnar. S. Gregorčič. 65. Pri potoku. Babica je sedela poletnega dne s Tončkom, Jožkom in Nežico ob potoku. Otroci so si umivali nožice in gledali ribice, ki so švigale po vodi kakor strele. Nad vodo so visele temnolistnate olševe veje. Otroci so lomili vejice, jih metali v vodo in gledali za njimi, kako jih je voda drevila dalje in dalje. »Vejice morate metati daleč v vodo. Ako jih mečete blizu proda, jih zadržuje vsaka koreninica. Dolgo, dolgo bi trajalo, preden bi prišle k cilju," je učila babica. „Kako pa potlej, babica, ko priplava vejica do jeza, ali bo mogla dalje?" vpraša Tonček. Jožek: „ Ali ne veš, kako sem oni dan vrgel vejico ravno pred zatvornico; sukala in sukala se je, pa kar naglo je splavala po rakah. na kolesa, in preden sem pritekel onostran mlina, je že plavala proti reki." „Kam pa plava potlej ?" vpraša Nežica. „Od mlina plava k mostu; od mosta čez jez k pivovarju, odondod pod skalo k strojarju, od strojarja plava dalje do velike reke," odgovori babica. „In kam plava še potem?" vprašajo otroci. „Po reki plava daleč, daleč, dokler ne pride v morje." „Kje pa je in kakšno je morje?" „Oj, morje je široko, veliko. Stokrat dalje je do njega kot do mesta," odgovori babica. „Kaj se tam zgodi z mojo vejico?" vpraša deklica. „Zibala se bode po valovih, ki jo vržejo na breg. Na bregu bo stal mlad deček, bo pobral vejico in si mislil: Odkod si pa ti priplavala? Kdo te je spustil po vodi? Gotovo je kje daleč sedela deklica ob vodi in te je ulomila in spustila po vodi. Deček ponese vejico domov in jo zasadi v zemljo. Iz vejice pa priraste lepo drevesce. Ptice bodo prepevale na njem, in drevesce se bo veselilo." Tako je učila babica vnuke. „iz Babice." a) Kdo se joka, kadar sije solnce? b) Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži; kaj je to? 66. Mladini. i. Zrl je mladenič Nagle valove, Ki so v potoku Prali bregove. 3. Dolga do morja Cesta jo čaka: Bistra se v dnevi, V noči pretaka. Biserna voda V solncu blešči se, V strugi pokoja Ne veseli se. 4. Tebi, mladenič, Zlatega veka Doba hitreje V begu odteka. Modro mi rabi Dneve mladosti, V njih ne pozabi Svojih dolžnosti! Fr. Krek. 67. Lisica in raca. Lisica vidi raco v ribniku in jo ogovori: „Račica, zakaj plavaš tako daleč od brega? Ne vidim te dobro; hočem te nekaj povprašati, pridi bliže!" Raca pa odgovori: „0, lisica, ti si sama dovolj pametna in si veš svetovati; ti si previdna, moj svet ni nič vreden." Zakaj je ostala raca daleč na vodi? Zemlja in zrak. 68. Prvi majnik. Prvi majnik je bil prav lep pomladanski dan. Zarana so se zbrali otroci v šoli. Gospod učitelj so šli ž njimi na bližnji hrib. Vsi so bili veseli. Pot je držala po ravnini čez polje in travnike. Tu je bilo vse v najlepšem cvetju. Kmalu so dospeli hribu do znožja. Po senčnatem pobočju je bil pot prav prijeten na vrhunec. Dospevši na vrhunec hriba, vzkliknejo otroci: „0j, kako krasno je tukaj!" Gospod učitelj stopijo mednje in jim pripovedujejo: „Krog in krog se širi ravnina z lepim poljem in zelenimi travniki. Za njimi vidite hribe in gore, z gozdi obrasle. Med gorami so lepe rodovitne doline. V dolinah se zbirajo vrelci (studenci), bistri potoki, deroče reke in globoka jezera. Pod nami je naša domača vas. Po ravnini vidite še druga sela, vasi in trge. V daljavi vidite veliko množico lepih in visokih poslopij mesta. Bele niti, ki vežejo vasi in trge, so ceste. Po cesti vidite voznike, ki prevažajo blago. Po polju kmetovalec obdeluje zemljo. Po zemlji tekajo, skačejo, hodijo in lazijo mnogovrstne živali. Pa tudi v zemlji nam je Bog ustvaril mnogo koristnih darov. Rudarji kopljejo iz zemlje rude in premog. Iz rud tope kovine. Zidarji dobivajo iz zemlje kamenje in apno za zidanje, opekar in lončar pa ilovico. Cemu? — Nad nami se razprostira neizmerno nebo. Sedaj sije solnce; po solnčnem zahodu pa se prikaže na nebu večernica in mnogo drugih svetlih zvezd. Iz vzhoda tam priplava bleda luna. Kako je lep božji svet!" Mnogo so jim še gospod učitelj pripovedovali. Radi bi bili ostali še dalje časa na hribu, a veter je od juga pripodil sive oblake. Kmalu so zakrili jasno nebo. Gospod učitelj vele: „Sedaj moramo odriniti proti domu, da nas ne ujame nevihta." Težko so se ločili otroci od tega kraja, a slušali so radi. Na poti proti domu je že začelo grmeti in se bliskati. Ptice in druge živali so se poskrile v varno zavetje. Komaj so prišli domov, je že nastal naliv. 69. Viliarna noč. Viharna noč, strašna noč, Bog mi daj svojo pomoč! To bobni ln rohni! Veter tuli čez peči. Čuden blesk, Blisk in tresk: Dušo groza spreleti. Vse moči narave se tepo, Da majo Zemljo in nebo. Angel moj, Stoj z menoj, Varuj zlega me nocoj! 70. Veter sem, veter, Naglo letim, Drevje podiram, Strašno bučim. Ceste pometam Listja, prahu, Deci narejam Dosti strahu. Veter. Z glave klobuke Mečem po tleh, Hodim ter piham Kakor star meh. Vrata zaprite, Okna in hram, Da ne pripiham V hišo še k vam! 71. Stržek. Ptiči so hoteli imeti kralja. Sklenili so, da bo njih kralj tisti, ki zleti v največjo višavo. Vsi ptiči se vzdignejo. Tudi stržek je mislil, da ne sme zaostati. Ali ubožček je dobro vedel, da se v letanju ne more meriti z drugimi. Zato je poizkusil z zvijačo priti do kraljeve časti. Stržek smukne pod letečega orla ter se mu skrije med perje. Orel ga še zapazil ni. Ptiči lete in lete više in više. Sčasoma pa opeša drug za drugim. Nazadnje se samo orel še ziblje v zraku. Naposled jame pešati tudi orel. Sedaj mu stržek izleti izpod perja in se drzne meriti ž njim. Glej, orel res omahuje; stržek ga premaga in hoče biti kralj. Toda ptiči zvedo njegovo sleparstvo. Hoteli so ga ubiti in bi ga tudi bili, da se jim ni ob pravem času zmuznil in skril v mišjo luknjo. V sramoto so mu dali ime kraljiček. Po Erjavcu. 72. Kako visoko je nebo? Kako visoko je nebo, Ti kmalu hočem razložiti. Ko bi ko ptič se znal vzdigniti In zletel k zvezdam v visočine In vprašal tam nebeške sine: „Kako visoko je nebo?" Bi angel rekel ti tako: „Ne vem, to meni je neznano; Povprašaj dalje še nad mano. Morda tam ona zvezdica Povedati kaj več ti zna! Ni treba ravno ti hiteti, Stotisoč milj ti je leteti, In ko bi prišel tja do nje, Bi dela zopet, da ne ve. In ko bi letel dalje še, Od zvezde tja do zvezdice, Nobeden bi ti ne povedal, Zaman natanko bi pozvedal: Kako visoko je nebo; To ve v nebesih Bog samo !" 73. France Tonetu zastavlja uganke. France: „Kdo ugane naglo uganke te?" Tone: „Ta, ki gladko govoriti zna in ve." Fr.: „Kdo žaluje le v obleki pisani?" T.: „Listnato drevo je to jesenske dni." Fr.: „Kdo oči ima, pa sam ne vidi se?" T.: „To drevo je, ki iz popkov v perje gre." Fr.: „Kdo še svoje hiše znotraj videl ni?" T.: „Ta je polž rogati, vedno v njej tiči." Fr.: „Kaj močnejše, trje še od zemlje je?" T.: „To železo je, ki skoplje, rani vse." Fr.: „Kaj je bolj od jekla močno in trdo?" T.: „Ogenj je, ki ga stopi, stori mehko." Fr.: „Kaj od ognja je močnejšega?" T.: „Voda je močnejša, ki pogaša ga." Fr.: „Kaj močnejše je, ko morja strašni val?" T.: „Sapa, ki vzdiguje kvišku ga od tal." Fr.: „Povej, zakaj li voda v breg ne gre?" T.: „Zato, ker doli iti laže je." Fr.: „Zakaj ne stavim zdaj uganke več?" T.: „Zato. ker je ne veš nobene več!" 74. Bog. Z Bogom začni vsako delo, Da bo dober tek imelo; Z Bogom delo dokončaj, Imaš tu že sladki raj! 75. St varjen je. Iz začetka je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna. Pokrivale so jo globoke vode. V šestih dneh je Bog ustvaril vse tako lepo. Prvi dan je ustvaril svetlobo, drugi dan nebo, tretji dan suho zemljo in zelišča, morje in vode, četrti dan solnce, mesec in zvezde, peti dan ptice pod nebom in ribe v vodi, šesti dan živino in vse, kar lazi in hodi; poslednjič pa človeka. Vse, kar je okolo mene in nad menoj, me spominja Boga, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje. Njega bom vedno hvalil, ker nam je pripravil tako lepo stanovanje na zemlji. 76. Pastirji pri jaslicah. V sveti noči so bili pobožni| pastirji pri svojih čedah na polju. Kar je stal pred njimi angel v nebeški svetlobi, rekoč: „Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje! Nocoj je Kristus prišel na svet. Pri Betlehemu dobite to dete, ki leži v jaslih, povito v plenice." Prikazalo se je še mnogo drugih angelov, ki so peli: „Slava Bogu na višavi in mir ljudem, ki so svete volje!" Pastirji so hitro odšli in so poiskali dete Jezusa. V hlevcu so našli rednika Jožefa, mater Marijo, in v jaslih so ugledali ljubeznivo dete Jezusa, kakor jim je bil angel povedal. Presrcno so se veselili, molili sveto dete in hvalili Boga. 77. Bog vse vidi. Jakec in Ančika sta bila sama doma. Jakec reče Ančiki: ,,Pojdi z menoj, poiščeva si kaj dobrega jesti!1' Ancika: „Grem s teboj, če me vzameš na tak kraj, kjer naju nihče ne bo videl.1' Jakec: „No, le pojdiva v mlečnico; tam poliževa polno skledo smetane." Ancika: „Tam bi naju videl sosed, ki na dvorišču cepi drva." Jakec: ,,Pa pojdi z menoj v kuhinjo; v kuhinjski omari je poln lonec strdi; kruh si bodeva pomakala vanjo." Ancika: „Tam naju lahko vidi soseda, ki sedi pri oknu in prede." Jakec: ,,Pojdiva pa v klet jabolka jest; tam je taka tema, da naju niliče ne bo videl." Ančika: „0 moj ljubi bratec! Ali misliš, da naju tam nihče ne bo videl? Ali ne veš za tisto oko nad nami, ki prešine zidov je in dobro vidi tudi v temi?" Jakec: ,,'Prav govoriš, ljuba sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju ne vidi človeško oko. Nikjer torej ne delajva zla!u Bog vse vidi, Bog vse ve, Greh se delati ne sme! 78. Spoznavanje Boga. Kdo je naučil ptičice peti? Kdo jih navadil brzo leteti? Kdo dal jelenu hitre noge, Da po planini kakor blisk gre? Kdo da vetrovom močno pihati? Kdo reče burji silno vihrati? Kdo tiho zimo nam pripelja? Kdo toplo leto zopet nam da? Kdo reče vrelcem nežno šumeti? Hitrim potokom po bregih dreti? Kdo goni reke, velike vode, Kdo jih izliva v strašno morje? Kdo daje solncu svetlo sijati? Kdo vkaže zvezdam milo igrati? Kdo je olepšal jasno nebo? Zemljo pogrnil kdo je tako? Kdo je nebo nad nami okrožil? Hišico polžku kdo je naložil? Kdo je naučil pajeka presti? Pridne čebelice strdi nanesti? Kdo, dete mlado, te je ustvaril? Kdo ti telo in dušo podaril? Kdo ti da kruha, kdo ti da piti? Kdo ti da zdravja se veseliti? Vsegamogočni — blisk in grom daje, Da se nebo in zemlja zamaje; On pa, ki bliske v rokah ima, On tudi zemlji dežka poda. Vse je ustvaril Bog ljubeznivi, Ki nam je oče vsem dobrotljivi; On naše duše k sebi bo vzel, Ko bode truplo v grobu pepel. Anton Slomšek. v Cas. 79. Letni časi. „Da bi bila vedno zima!" reče Blažek, ko si je napravil sneženega moža. Oče pa reko: „Zapiši to željo v mojo listnico!" Zima mine. Pomlad je tu. Blažek gre z očetom na vrt. Tam vidi najlepše pomladanske cvetice. Jako mu prijajo. Oče pravijo: „Lepa je pomlad, a škoda, da bo zopet prešla." Blažek: „Da bi bila vedno pomlad!" Oče: „Zapiši to željo v mojo listnico!" Pomlad mine. Poletje nastane. Blažek gre s starši vročega poletnega dne v bližnjo vas k teti. Tam vidi zeleno polje in travnike polne različnih cvetic. Teta jim da rdečih črešenj, sladkih hrušek in drugega poletnega sadja. Domov grede, pravijo oče: „Ni li res, da ima poletje tudi svoje veselje?" Blažek: „Da bi bilo vedno poletje!" Oče: „Zapiši to v mojo listnico!" Vroče poletje mine. Dnevi so krajši; jesen nastane. Oče vzemo vso družino v vinograd s seboj. Poletna vročina je že prešla. Zrak je milejši in nebo vedro. Trte so polne grozdja. Veje sadnih dreves se šibe od premnogega sadja. To je bilo veselje za Blažka, ki je sadje najrajši jedel! Oče: „Lepi čas jesenski, kako kmalu bode minil! Ze trka zima na vrata." Blažek: „0, da ne bi prišla zima; vedno naj bi bila jesen!" Oče potegnejo listnico iz žepa in vele: „Beri, kaj je tukaj zapisano!" — Blažek bere: „Da bi bila vedno zima!" Oče: „In tu na tej strani?" Blažek: „Da bi bila vedno pomlad!" Oče: „In kaj na tej strani?" Blažek: „Da bi bilo vedno poletje!" Oče: „Poznaš li ta rokopis?" Blažek: „Da, to sem jaz pisal!" Oče: „Pozimi si želiš, da bi bila vedno zima, spomladi si želiš vedno pomladi, poleti pa leta in zdaj praviš, da bi vedno ostala jesen. Pomisli malo, kaj se učiš iz tega?" Blažek: „Vsi letni časi so lepi. Vsak ima svoje darove in svoje veselje." 80. Stirji letni časi. Pomladni čas, pomladni čas, Kako si mi po volji! Potoček bistri v tek šumlja Rosi cvetice majnika. Pomladni čas, pomladni čas, Kako si mi po volji! Poletni čas, poletni čas, Kako si mi po volji! Rumeno klasje ziblje se In drevje sadja polno je. Poletni čas, poletni čas, Kako si mi po volji! Jesenski čas, jesenski čas, Kako si mi po volji! Blešči mi gozd se pisani In daleč „pika, pok!" doni. Jesenski čas, jesenski čas, Kako si mi po volji! O zimski čas, o zimski čas, Kako si mi po volji! Po ledu in po snegu gre Nam Božič sem, juhe, juhe! O zimski čas, o zimski čas, Kako si mi po volji! 81. Voščilo ob novem letu. , d/fMdt V de d/is2??i vdi s/a/Žir?/; dem ^ftšz merue/o oe/ ffitzm /ttdt v novem /e/u a^tdc crz /e/edu. Č^dHam' fflezd