ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK V. LJUBLJANA 195" ZVEZEK 1 OB 200-LETNICI PREMOGOVNIKA ZAGORJE OB SAVI JOŽE ŠORN V jeseni 1955 se je slavila obletnica »za- četka« izkoriščanja premoga v Zagorju.* Prav to slavje nam daje sedaj — čeprav nekoliko kasno — priložnost za to, da bolje razbistrimo nekaj manj jasnih in manj razči- ščenih vprašanj, ki so v najožji vzročni zvezi tako z razvojem zagorskega premogov- nika kot s problemom, imenovanim začetki kapitalizma na Slovenskem. V tem sestavku bomo opustili vrsto detajlov, ker gre prven- stveno za to, da prikažemo v obrisih glavni razvoj premogovništva in le najznačilnejše faze kopanja in izkoriščanja te surovine. Za uvod ne mislimo kaj več kot samo omeniti znano »premogovo kri«, ki jo na- vaja Valvasor leta 1689, češ da so jo kopali pri Strahovljah blizu Zagorja^ (uporabljali so jo v medicinske namene), niti se ne bomo ' zaustavljali pri letu 1736, ko so v zvezi z zboljševanjem plovnosti Save ponovno »od- krili« premog pri Zagorju.^ Te navedbe niso drugega kot le močni dokazi za to, da bi resnično mogli kopati premog na tem in tem mestu že takrat, da pa ga kljub oficialni mer- kantilistični gospodarski politiki še niso znali gospodarsko izkoriščati in da zato vse sku- paj še ne predstavlja »doneska« k zgodovini naših ekonomskih in družbenih razmer. Ista je tudi z odkritji premogovnih leč približno v tem času ali nekaj pozneje drugod na Slo- venskem (n. pr. okoli 1740 pri Vremah na Krasu). Da bi se uveljavil premog kot suro- vina za obrate in kot samostojna pridobitna panoga, bi morale že obratovati številne in močne tovarne, tudi splošna potrošnja pre- moga bi morala biti znatna. Za dobo, ko so prevladovali cehi in manufakture, tega ne moremo pričakovati. Navaja se, da je »začel« kopati premog v Zagorju nam že dobro znani merkantilist oziroma kameralist Franc Rakovec-Raigers- feld, ki da je dne 11. novembra 1755 prejel v last neki kop pri Zagorju.* Ta resnični po- datek služi torej kot osnova za računanje obletnice zagorskega rudnika. Toda Rakovec je dal že leta 1752 nakopati manjšo količino premoga! Od nje je izločil 1,5 centa ali okoli 84 kg premoga in ga po- slal — kam? Domačim kovačem, ključavni- čarjem, morda fužinam? Ne. Poslal ga je na Reko v čistilnico sladkorja, ki ji je bil ravnatelj ali soravnatelj njegov znanec Ar- nold.5 Na Reki je pričela z delom čistilnica slad- korja, v glavnem kapital in delo naprednih Holandcev, že nekaj prej, leta 1750. Ne more se trditi, da ni bilo dobrih gozdov v zaledju Reke; to že, vendar moramo pomi- sliti tudi na to, da so bili Holandci sosedje Angležev, ki so v tem času že dokaj inten- zivno izkoriščali premog. Holandski čistilci sladkorja so tudi poznali prednosti premo- ga ali celo okoksanega premoga in so hoteli prihraniti denar za sečnjo in prevoz lesa. Zato so iskali premog vsepovsod. Prav tu je lorej zveza med Rakovčevim kopanjem in oddaljenim obratom na Reki. Takoj po pre- jetju zagorskega kopa v last je Rakovec po- slal Arnoldn januarja 1756 že okoli 5 ton premoga." Tako smo torej spoznali okoliščine in po- goje za »začetek« eksploatacije zagorskega premoga. Brez reške čistilnice bi še ne mogli proslaviti leta 1955 dvestoletnice rudnika. Po Rakovčevi smrti 1760 so se v teku 35 let zvrstili kot lastniki zagorskih kopov še trije premogarji, ne vemo pa, za koga in koliko so nakopali te surovine, če so sploh kaj kopali. * Reška čistilnica ni več naročala v Zagorju, ampak se je z letom 1775 usmerila — na Kras, na okolico Sežane in Lipice, od koder so tudi prihajali glasovi o dobrem premogu. Zaradi večajoče se potrošnje in izčrpanja premogovih leč pri obeh navedenih krajih so se Holandci lotili premoga pri Vremah. Proti koncu leta 1778 so prejeli tu v last dva kopa, prvega pri Eamljah, drugega pri Škofijah, nekaj pozneje tudi na drugih mestih okoli Vremskega Britofa, neka druga čistilnica iz Trsta pa je pričela kopati premog leta 1782 pri Lipici in v bližini Bazovice. Njej je štiri leta j)ozneje sledil na Kras Tržačan Hoch- 1 KliONtKA ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kofler; izkoriščal je premog pri Senadolicah in ga vozil v Trst.' Ne vemo, koliko so vsi trije nakopali pre- moga na Krasu. Vsekakor moramo za reško rafinerijo navesti sledeče tri podatke, čeprav veljajo za poznejši čas: prvič, zanesljivo vemo, da se je vozil premog iz Škofelj celo v Trst, drugič, okoli leta 1796 je prišla iskat ta premog neka ladja z Malte in ga odpe- ljala 3350 centov ali 186 ton, tretjič, čitamo v nekem poročilu pritožbe iz teh let, da se je pri rudniku nakopičilo več tisoč centov premoga brez vsake možnosti za prodajo ka- morkoli.* Ti podatki so zadostna opora za sledeče sklepe: v času, ko o Zagorju ne sli- šimo nič pomembnejšega, ko Zagorja skoraj da »ni bilo«. Kras živahno koplje premog in ga prodaja Tržačanom, Maltežanom in dru- gim; krog potrošnikov je bil še zelo ozek; oba vremska kopa, vzeta skupaj, sta bila — to moramo posebej iiaglasiti — kljub vsemu najmočnejši slovenski premogovnik v vsem XVH1. stoletju. Da je to zasluga Holandcev, je jasno. Pri preskoku iz Rakovčevega Zagorja na Kras smo izpustili nekaj manjših dogodkov, vendar zato nič manj važnih znanilcev bo- dočega razvoja. Terezijanski čas (1740—1780) je bil poln novosti in reformnega poleta. Tudi v pre- mogovništvu. Dekreti in priporočila z naj- višjega državnega mesta glede pospeševanja uporabe premoga (vedno s fiziokratsko barvo utemeljevanja, da se gozdovi preveč uniču- jejo), nagrade kmetijskih družb za »najdite- lje« premoga — to in še drugo je spodbodlo vrsto različnih ljudi, da so pričeli mrzlično iskati premog vsepovsod. Navedli bomo le glavne primere, iz katerih bo že razvidno. »Premogovnika« na Kjasu v 16. stoletju da so našli premog v skoraj vseh predelih Slovenije in da so pri iskanju sodelovali do- mala vsi stanovi, da pa bi mogli uspevati le tisti »rudniki«, ki bi imeli v bližini obrat, zmožen uporabljati premog v svojem proiz- vajalnem postopku. Najživahnejše je bilo tisto »drobno« iska- nje premoga v desetletju 1766—1776. Vrstni red je bil sledeč: Leta 1766 je naletel pater Steiz na ležišče premoga med Konjicami in Žicami, naslednjega leta spet tu, dalje pri Mariboru, pri Šoštanju in pri Zagorju ob Savi: prav takrat ga je našel v območju beljaške kresije Karel pl. Willburg. Leta 1768 je iskal in našel varaždinski kovaški mojster Jakob Bottinger premog blizu Konjic, da- lje ob vznožju Pohorja blizu Maribora, končno ob Dravi nasproti Ormoža.* L. 1769 je nakopal ljubljanski čevljar Folius 8 cen- tov premoga blizu Medvod, prav takrat so izkopali premog, čeprav najslabše kakovosti, tudi na Tolminskem. Leta 1770 je odkril zemljiški gospod Vajkard baron Gall iz- datna ležišča premoga blizu Krmelja na Dolenjskem," rudarski svetnik Fuchs pa je izsledil dober premog nedaleč od Beljaka. Leta 1776 so ga pridobili nekaj tudi v oko- lici Celja. V teh primerih ni govora o načrtnem ko- panju in izkoriščanju premoga. Sem ter tja je speljal manjšo količino premoga k sebi v delavnico kak kovač in ga dal še drugim v uporabo, da so delali z njim poskuse (n. pr. Folius in drugi ljubljanski kovači, morda tudi Bottinger), več kot to se pa ni zgodilo. Dvajsetletje od nekako 1776—1796 bi sko- raj ne poznalo kontinuitete v iskanju in ko- panju premoga, če ne bi bilo reške rafinerije sladkorja in kraškega premoga. Šele zadnjim letom XVIII. stoletja pripada ponovni vznik premogovništva v obliki in obsegu, ki ne pozna pomembnejših prekini- tev razen krajših kriz. Glavni nosilci po- novne okrepitve kopanja niso bili toliko patri, grofje, kovači, uradniki, kolikor fuži- narji, steklarji, vitriolničarji. V času, ko je izgubljal premog pri Vre- mah svoj pomen, ker se je usmerjala rafine- rija na še bližji premog pri Labinu, se je težišče kopanja pričelo seliti nazaj v Za- gorje. Na vzpodbudo rudarskega urada v Ljub- ljani (torej ne na lastno pest ali iz potrebe) je prosil in prejel znani fužinar na Jeseni- cah, Leopold Ruard, v decembru 1795 in v januarju 1796 kope okoli Toplic pri Zagorju, lakoj je najel nekaj okoliških kmetov, ki so ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIk! mu že v januarju istega leta nakopali 230 centov ali nekako 13 ton premoga; 7 ton so ga prepeljali v Jesenice. V februarju je sle- dila pošiljka okoli 5 ton, skupaj za poskuse taljenja železa s premogom kar znatna ko- ličina okoli 12 ton ali 1 vagon. V vsem letu 1796 je nakopal Ruard okoli 152 ton pre- moga. Poskusi s premogom so sicer uspeli, toda navdušenje za nadaljnje eksperimenti- ranje je počasi zamiralo in zamrlo. Že v februarju 1796 je Ruardu sledil drugi fužinar, Katarina Steiss s Krke na Dolenj- skem. Ona je kopala premog blizu Stične, pozneje pri Mirni. Tretji fužinar, Joaliim Steiss iz Zagradca pri Ztižemberku, je nakopal še v prvih treh mesecih leta 1797 skoraj 20 ton premoga; del količine je porabil zase, drugo je razdelil med l1 a, snqpič 2. — 4. Dve sto let rudnika Zagorje, str. 7. iin 9. — 5. R.^, Diiiria l!751-li756. el. pod datumom 3'). i,--, iiu. OS, rudarska knjiga A, str. 93 si. — 17. IS, fasc. Li- < boje. — U. DAS. M 10, str. 158, 139, 144 in fascikel »Ruar- < dovi .spisi« 1/2, — 15. DAS, ,M 10, str. 153. — 16. ARZ, fasc. i I. — 17. Ibidem, fasc. I. in II. — 18. DAS, M la, str. 198- 1 —300, dalje IS, Semnik, ovoj št. 45. — W. IS, fevdna in ; koncesiii^ska knjiga, str. 58. — 20. OS, rudarska knjiga A. ; fasc. 5S3. ' Številke, ki se nanašajo na nakopane količine premoga, j so vzete iz i-lafeln zur Statistik« za navedena leta. i