70. številka. Ljnbljana, v seboto 28. marca 1903. XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje ]in {praznike, ter velja fpo pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K,£za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem v& dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročoo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne Stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski H" ar od" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. »Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Prazno streljanje.
n.
Ti narodnjaki dr. Šusteršičevega kalibra, ker druzega orožja več nimajo — s svojo gospodarsko organizacijo dospeli so srečno na beraško palico,  s  svojo  moralično organiza- I Jesenice še dosti  časa  pred volit-
ski na prednja k i in klerikalci, ter zavrnili naskok tako imenovane fabri-ške stranke. Zjedinjenje obeh slovenskih strank se je pa odobrilo tudi od vodstva napredne narodne stranke, ter je dotična po dr. Blei-vveisu   podpisana  listina   odšla na
cijo pa na psa, — postali so zadnje Čase vzor-rodoljubi, in to svoje vzor-rodoljubje prinašajo na obmejna sejmišča, dobro vedoč, da doma vsakdo ve. da je rodoljubje teh ljudi ravno toliko vredno, kot njihovo poštenje in njihova morala. Napenjajo vse moči, da bi na naši stranki opazili najmanjšo pego, na kar jo razkriče, da se treseta zemlja in nebo. Pri tem je naša stranka kot taka za vse odgovorna: če stori dr. Ferjančič kaj, odgovorna je cela stranka; če spregovori dr. Tavčar besedico, odgovorna je zopet cela stranka! Vmes mrgoli izdajalcev, renegatov, in Dež-manovih grabelj: po ljubljanskem trgu pa ponosno koraka mladi btefe ter si govori: dobro sva jih dala liberalce, jaz in škof!
Nam ta komedija čisto nič ne imponuje, ker vemo, da tiči vmes hinavstvo, in druzega nič kot hinavstvo. Menijo, da vničijo s tem čvrsto disciplino, ki vlada v
vrjo. Vzlic temu pa kriče maziljeni in pomazani blagoslovljenci pri »Slovencu«, da je narodna napredna stranka izdala slovenstvo na Jesenicah! Če ga je izdala, izdala ga je edino le s tem, da je odobrila ko-operiranje obeh domačih strank proti nemški fabriški stranki! Kako izdajstvo je to? Naša stranka naj počne to ali ono, postopa vsikdar izdajsko! Zakaj ? Ker ravno »Slovencu« tO služi, in samo zategadelj smo izdajice! Oglašali se bodo sedaj: Kaj pa »Slovenski Narod«? Kako pa je ta pisal? »Slovenski Narod« ni stranka, in kar piše, nosi za to sam odgovornost, in ne vodstvo narodne napredne stranke. Pa tudi taktika, katero je priporočal naš list — po že po dognani volitvi na Jesenicah — je vsega premisleka vredna. Kakor vse kaže, bližajo se Jesenicam precej kritični časi, in velika je nevarnost, da vsled tovarniškega pritiska pride občinska uprava v zgolj nem-
naših vrstah, in katera mora j ške roke. Sedaj se vpraša, bodeta H vladati, če hočemo kaj doseči, j stranki,   ki sta   letos   še   zmagali, v
Če nam vzamejo tega ali onega omahljivca,   naj   ga jim Bog blago-
stanu za daljšo vrsto let vspešno odbijati   naval   tovarne   in njenih
slovi! Vzlic temu pa naših vrst pre- | uradnikov, med kojimi je obilo pri-
bili ne bodo, najmanj pa z orožjem obrekovanja in laži. To si naj pri Slovencu« zapomnijo! Nezavednega kmeta že spravite v svoje hleve; zavedne slovenske inteligence pa tja ne spravite nikdar !
Obrekovanje in laž pa sta edino orožje, koje rabijo klerikalci proti naši stranki v zadnji aferi, katero imenujejo oni »narodno izdajalstvo na Jesenicah in v Tržiču«.
Oglejmo si sedaj, kako izgleda to izdajstvo!   Pred  vsem na Jeseni-
vandranih in pretiranih Nemcev. Če je tak uspešen skupen odpor mogoč, nimamo nič proti temu, ako alijanca, katera se je letos na Jesenicah sklenila, še ne preneha tako hitro, ker imamo ravno dokaze v rokah, da bi mnogo jeseniških Nemcev v svoji neznosni germanski prenapetosti r&di pograbili nekaj naše zemlje, kateri se nikdar odpovedali nismo, in kateri se nikdar odpovedali ne bodemo. Na drugo stran je pa pri fabriki  še vedno do-
cah. Tu so zmagali združeni ploven- i kaj zmernih elementov, s kojimi bi
se dal deseči kompromis, s katerim bi se dalo fabriskim interesom zadostnega zastopstva v občinskem zastopu, s katerim bi se pa ob e nem garantirala slovenska večina v tem zastopu, ki drugače lahko v svoji celoti zleze v nemške roke! Vse to so zadeve, o kojih je treba misliti. Jedini smo v tem, da se morajo Jesenice rešiti, Če je kdo v tem pogledu glede taktike drugačnega mišljenja od ljubljanskega »Slovenca« — potem še dolgo ni izdajalec. Tako izgleda resnica v jeseniškem izdajalstvu! Prazno vpitje je to »izdajalstvo« in prav grdo obrekovanje, kakor je pri »Slovencu« v navadi! Iz vsega tega pa se nikakor ne sledi, da »Slovenec« tudi v bodoče ne bode trgal svojega gol-tanca ter nam iz dna svoje užaljene »rodoljubne« duše očital, da smo na Jesenicah slovenstvo izdali. In nekaj tepcev se bode še vedno dobilo, ki mu bodo verovali. Kaj hočemo? Proti takim tepcem bojujejo se še celo nebeški bogovi brezvspešno!
Oglejmo si sedaj še Tržič! »Slovenec« pisari, da je nad lepim tem gorenjskim trgom pri zadnjih občinskih volitvah ponosno zaplapo-lala ponosna naša trobojnica, in zrna gonosno bi bila prodrla, da je niso izdali slovenski naprednjaki. Dvigal pa je trobojnico vrli in čvrsti ka-planček tržiški, a pri volitvah je padel, a padel je s slovensko zastavo v roki. In legenda o izdani slovenski trobojnici plapolala bode od slovenske vasi do vasi, in oče »Slovenec« bo še nekaj Časa kot repa debele solze točil in pretakal za njo. Ginljivo, in marsikatera na-jivna duša se vsede na to ginljivost, kakor se vstde kalin na nastavljeni mu lep. In prav čudili se bodemo, če v ti zadevi dunajska »Slovenija« ne sklene jedne svojih konfuznih resolucij radi izdane slovenske tro-bojnice. Ali v resnici niso tržiške volitve, kakor se sedaj  v  »Slovencu« kažejo
} prav ničesar druzega,nego prav navaden lovnakaline. Zategadelj je umevno, da so tržiški popi že od pričetka postopali tako, da bi se ne izvedela resnica, in da bi oni potem v kalni vodi ribarili. 3 čudovito najivnostjo piše tržiški kapelan v »Slovencu«, da so pred volitvami pazno skrbeli za to, d a namnidošelnitinajmanjši dopis iz Tržiča, ker so se ravno bali, da bi se morda kaj zgodilo, kar bi jim ne ugajalo. Skovali so bili popoln načrt, v kojega je bil z a p I e -t&n tudi g. Gassner s s 1 a m -natim svojim kavalirstvom. Vloga, katero je igral pri ti priliki g. Gassner, je jezuitska, in njegovega imena popolnoma dostojna. Da bi pomagal našo stranko vdariti, izdal je župniku Spendalu neko zasebno pismo, ki gotovo ni bilo javnosti namenjeno. Za značajni ta Čin pridobil si je jezuit Gassner dopada-jenje župnika Špendala, in klerikalci mu še celo ne zamerijo, da pri zadnji volitvi ni volil ž njimi! Špendal in Gassner sta jeden druzega vredna, in zategadelj naj ležita v objemu kolikor časa se njima zljubi!
Sedaj pa preiščimo, kake so v resnici tržiške razmere, in kaka je tista »slovenska« stranka, ki je pod pokroviteljstvom tržiškega kaplana propadla. Navadno se misli, da je Tržič nemško gnezdo, kjer ne čuješ slovenske besede, ako te je slučajno usoda zanesla v to mestece. Čisto napačno, tudi najhujši »nemškutarji« govore slovensko, kadar sede pri pivu v gostilni. In župan Mally, ki z obširnim svojim telesom tako rad skače čez nemške kresove, govori več slovenskega v svoji rodbini, nego dr. Susteršič v svoji. Pri občinski upravi pa hočejo ti »stari Kranjci« vse nemško imeti, ker menijo, da bi drugače poginila industrija, kar je še imajo. Čudni tiči so to, pa brez vse izjeme. Javno mnenje v Tržiču napravljajo  zadnjih deset let
tri osebe. Na jedni strani sta Župan Maliv in Gassner, na drugi strani pa je neki Gftcken, po rodu Nemec, po mišljenju pa še strožji Nemec, nego Gassner. To nasprotje izvira več ali manj iz konkurence, kar sta fabrikanta tržiških copat tako Mallj, kakor Gocken. Jedna stranka se imenuje »BUrgermeister parthei«, druga pa »Ordnungs-parthei«. Prvo inspirira Gassner; drugo pa Gocken. Župnik Špendal je nihalil sedaj k ti strani, sedaj zopet k drugi strani. Glede jezika pa sta obe stranki složni v tem, da imauprava tržiške občine nemška ostati in to radi tega,    ker    v    istini   Živi V
Tržiču nekaj Nemcev, ki slovenskega jezika ne u m e j o. To načelo velja obema strankama, in tudi sedaj, ko se je g. Gocken pri zadnjih volitvah zvezal z župnikom Špendalom in njegovim kaplanom, bil je pogoj ti zvezi, da ima uprava tržiške občine nemška ostati, ako bi zmagala Gocken-Špendalova stranka. Za to imamo klasične priče, tako, da v tem pogledu ne bo Spendalu in njegovemu kaplanetu nobena laž pomagala, dasi smo prepričani, da bodeta ta dva tonzurirana poštenjaka v bodoče ravno tako lagala, kakor sta lagala do sedaj. In kaj bi bilo, da 80 zmagali Gockenovi pristaši? Uprava bi b;la ostala — nemška, kakor je danes. Šlo bi se zgolj za novega župana, ker Mally ni priljubljen. Ali nekaj takega smo že doživeli. Vsaj sta že pri zadnjih volitvah zmagala Gocken in Špendal. Takrat je Ord-nungs parthei imela večino, in župana bi bila lahko izbrala iz svoje srede. Gospod Deu, o kojem piše kaplan v »Slovencu«, da je njegova »nada«, bi bil že takrat rad zlezel na županski stolec. Pa ni šlo, ker se je g. Gocken kategorično izrazil: Den Deu mag ich nicht, der ist mir zu viel Slovene! Ali ni bilo tako gospodje? Ali ni g. Deu ponižno pod
Slovo.
Spisal Rado Murni k.
V žabnjaku pod Tivoli so rag-Ijale prijetno razburjene žabe visoko pesem ljubezni, ob drevoredu na severni strani pa so cvilili, tulili in bobnali strašanski godbeni nestvori. Bil je nedeljski popoldan, lep, pust m dolgočasen, da se Bogu usmili.
Na samotni klopici v zatišju smrečja in borovja je sedelo dvoje mladih dam. Nobena se menda ni brigala ne za žabji koncert ne za peklensko godbo j če ne bi bili prej-tane ostali bliže doli.
»Ti nisem trobila vedno in vedno, da ne bodi taka!« je hitela prva z zakonskim prstanom na debeli roki. Ali nisem gonila z*niraj eno, da je ^eba moške dresirati! Vsi so enaki, dragica, le meni verjemi, vsi so veliki otroci z dolgimi hlačami in bradami, otroci, ki potrebujejo naše Vodilne roke.«
Dragica je bila povesila zamišljeno glavico in brskala s pisanim solnčnikom po pesku. V njenih l&njajočih očeh je plamtel slabotni
I plamen težko pritajene žalosti Modre besede izkušene prijateljice so ji bile na uho kakor prazen šum.
»Kar ne morem razumeti, kako si mogla tako nespametno razvajati tega Milana!« je nadaljevala zgovorna gospa Bvoje predavanje. »V pravam času obljubiti, v pravem času odreči, to je zlat nauk. Skratka — koketirati nisi znala ali botela. In take krotke, vdane ovčice se ljubimec kmalu naveliča. Zvesta ljubezen brez ovir in sitnosti je le malokomu všeč. Milanu gotovo ne. In ti si mu preoČitno kazala, kako vsa goriš in noriš zanj. Odkrito rečeno, on tebe ni vreden!«
»Ali, Mici!«
»Tako je, pa je On te ni vreden. Ali mu je kaj do tvoje ljubezni? O — jaz bi mu že pokazala, njemu in vsakemu takemu. Drugi namreč tudi niso nič boljši. Moj Vinko na primer je včasih tak ma-cafizelj, da bi si najrajša lase pulila od jeze. Saj pravim, možje so naša pokora, samo ne vem, za katere grehe?«
Gospa Mici je nejevoljno zavihtela svoj solnčnik, kakor bi se hotela z njim vojskovati zoper ves za-nikarni moSki rod. Dragica je mirno
pogledovala zdaj svojo bojevito učiteljico, zdaj vijolioe v svoji prvi gumbnici.
»Sploh ne vem, zakaj ga tu čakaš,« je dejala Mici in stresala debelo glavo. »Jaz bi ga že ne! Saj ti je vendar pisal razločno, da je vse pri kraju! Čemu torej ta sestanek? Jaz bi Milana ne pogledala več! Haha, saj ni edini na svetu! In ti si ena izmed najlepših, kar nas je. Še danes dobiš drugega, pametnejšega, ne takega metulja vihravega, ki misli, da zvesta ljubezen ne sme trajati dalje kakor kvečemu štiri kvatre.   Pojdi z mano v Svicarijo!«
»Rada bi govorila še enkrat ž njim.«
»Pa zakaj pa ravno tukaj?«
»Tukaj me je . . . poljubil prvič.«
»Tako, tako. Divjak! Zakaj si mu pa dovolila? To ne gre kar tako! Treba se je zatajevati! Treba se je braniti, početkoma resno, pozneje navidezno. Oh ja . . .«
»Pusti me, Mici, lepo te prosim. Milan bo takoj tu.«
»No, kakor hočeš. Pa pridi pozneje za mano! Moj mož me gotovo Že težko pričakuje. Milanu pa le povej, kar mu gre! Jaz bi mu pravila take, da bi se zanje prijemal, jaz
že! Pa nobenega poljuba mu no dovoli! Bog ne daj! Naj se pesti! Divjak! Divjak! Na svidenje!«
Jara gospa je odhitela za svojo zakonsko »polovico«. Dragica je vzdignila glavo in gledala za njo, dokler ni izginila prijateljica na ovinku gozdnega pota. Od ljubljanskega »Pratra« je prinašal hudoben veter zoprno »muziko« vrtiljakov in goli-der raznih »komedij«. Diskretno rag-Ijanje ljubečih žab se je slišalo poleg tega barbarskega dirindaja tako sladko, kakor petje izbranih angelj skih glasov.
Dragica je sedela precej časa nepremično na klopici. Naposled je slišala odločne korake, ki so se ji bližali precej hitro. Vijolice na njenih nedrih so zatrepetale.
»O, si že tukaj?« je izpregovoril mladi gizdalin, ki se mu je poznalo na sitem rdečem obrazu neizrečen-sko samoljubje.
Dragica je vstala in mu šla par korakov naproti.
»Narediva kratko,« je dejal, ko sta sedla. »Taki prizori mi kar nič ne ugajajo.«
»Milan . . .« je rekla plašno. »No, kaj? — Kaj?«
»Ali pojdeva res takole narazen V«
»Eh — si že začela?« je godrnjal in se tolkel s palčico po mečeb.
Solza se je zalesketala na njenih gostih, dolgih trepalnicah.
»No, no, no!« se je ujezil in veličastno prekrižal roke na prsih. oKajpa! Zdaj se pa še jokcaj: Taka lepa nedelja, ti pa ženeš tako-Ie puščobo!«
Šiloma je pogoltnila bridke solze in žalosten nasmeh, prisiljen nasmeh ji je šinil trenutkoma čez obledeli obrazek.
Gospod Milan pa si je zasmodil cigareto s pozlačenim ustnikom in, ko je bil izpustil par mogočnib dimov skozi usta in nos, je povzel očitajoč: »Torej kaj bi mi rada še rekla ?«
»Milan, ne morem ti povedati, kako sem nesrečna . . .«
»Nesrečna, hm. Kako to: nesrečna ?«
»Ker odhajaš od mene.«
»Aha, tO je vse; stara pesem,« ji je sponašal z nagubančenim čelom in nejevoljno pogledal v stran, »Saj sem ti vendar povedal precej od začetka, da bodi najina ljubezen pro*
klop zlezel pred g. Gookenom vveil er ihm zu viel Slovene war. Kaj je
bil konec celi komediji? Da sta se Gocken in Gassner poravnala, in da je bil g Kari Mally soglasno izvo ljen županom! Tako torej izgleda slovenska trobojnica, katero je vihtel g. Gocken pri zadnji občinski volitvi v Tržiču, in za katero toči sedaj »Slovenec« kot repo debele solze. Pač pa je resnica ta, da je za slovensko stvar često vse jedno, ima v Tržiču prvi glas tirolski jezuit Gassner, ali pa pristni in v narodnostnih vprašanjih zelo zagrizeni Nemec Gocken. In če je Ferjančič pri zadnji deielnozborski volitvi, ko je agitiral za svoj mandat, prigovarjal našim somišljenikom, da naj se v prepir med Gassnerjem in Gookenom ne vtikajo, ni zakrivil s tem niti najmanjše pregrehe, ker je čisto in v vsakem oziru »tout meme chose«, ali vlada v Tržiču tirolska nemščina, ali pa nemščina iz rajha. Ta zadnja nam je toliko zopernejša, ker je hotela s pomočjo černuhov iz tržiškega farovža na površje zlesti, ter s tem okrepiti vpljiv omenjenih černuhov, da si imajo ti v g. Gassnerju že zadosti podpore. Tako je izgledala slovenska trobojnica pri zadnji občinski volitvi v Tržiču. Bila je čez in čez črno-rdeče - žolto prevlečena, in če se naši somišljeniki radi lepih oči župnika Špendala, ali radi rudečih lic njegovega kaplaneta niso mogli ogreti za tak prapor, dokazuje to, da so imeli pri tem veliko razuma, in še več — dobrega okusa. Z Gocke nom slovenščino reševati po tržiških ulicah, bilo bi nekako tako delo, kakor kamenje tolči po teh ulicah! Ali vzlic vsemu temu bodo prismode v tržiškem župnišču še vedno kričale o izdani slovenski trobojnioi, dasi so pred volitvami in pri alijanci z g. Gockenom sami prevzeli poroštvo za nemško upravo tržiške občine. In tudi »Slovenec« bo še dalje kričal o izdaji!   Sleparji! —
Odprto pismo
premilostnemu g. knezoškofu dr. Ant. Bonaventuri Jegliču
v Ljubljani.
Premilostni! V svojem pismu go spodu županu Ivanu Hribarju z dne 11. t. m. blagoizvolili ste omejiti in osredočiti prvotno celotnemu občinskemu svetu ljubljanskemu doposlano očitanje »surovega žaljenja sv. cerkve in vsega duhovniškega stanu« izrecno na mojo osebo, trdeč, da je bilo utemeljevanje mojega znanega predloga z dne 17. februvarja t. L obrekljivo. Trda beseda je to in vsakomur drugemu nasproti branil bi se je z drugim orožjem! A molče je nisem dolžan sprejeti niti od Vas, Premilostni, ki Vas je nepreračunljiva modrost božja imenovala našim dušnim nadpastir-jem. Zategadelj ne, ker mi pravi moja
vizorična. Čakaj, kje sva pa že bila tisti dan, ko . . .«
»Prav tukaj,« je dejala tiho. Zabolelo jo je, da se ni spominjal več prvega sestanka.
»Je že res, prav imaš, na tej klopici. No vidiš, tukaj sem ti kot poštenjak odkritosrčno rekel, da nimam nobenih resnih namenov, ker vem, da nimaš nobene dote. Ali ni res?«
Dragica je zardela.
»In zdaj mi delaš sitnosti zastran tistih par neumnih poljubov — e, pardon, nedolžnih sem hotel reči. Malo zabave mora imeti vendar vsakdo. Nemara si mislila, da te naposled še vzamem?«
»Ah, Milan,« je vzdihnila, »zakaj bi tajila? Upala sem, da me boš imel sčasoma tako neizrečeno rad, kakor jaz tebe ... in da bi na ločitev niti ne mogel misliti.«
»Hm — to je bilo pa hudo narobe!«
»Delala bi bila in ti pomagala. Prava ljubezen —«
»— vse pramaga! Tatatata! Vse premaga, kaj pa. Bi se presneto kmalu naveličala, posebno Če bi videla, da naporno delo človeka stara. Beži, beži!   Jaz sem pa tudi sit do-
vest, da Vaša sodba ni pravična. — V občinskem svetu sem se prostovoljno vzdržal vsake nadaljne polemike, ker je tam zame vzpričo parlamentarne šege vsaka stvar rešena, čim se preide preko isto na dnevni red. Zato sem izvolil to pot. — A tudi na tem mestu hočem opustiti logično težko izpodbojen ugovor, da je prišlo Vaše »pojasnilo« veliko prekasno, ako ste upali, da ga bosta smatrala resnim občinski svet ljubljanski in širša slovenska javnost. — Jaz marveč prostodušno sprejmem osredotočenje Vaše strele na mojo malenkostno osebo — saj ranila me ni in ni mogla, ker je dišala preveč (oprostite Premilostni tudi meni trdo besedo!) — po kolofoniji!
Iz celotnega govora iztrgati posamezni stavek je lahko — a izpre-meniti s tem očitno tendenco govora, težko. In to ste storili, če tudi nehote Vi, Premilostni. Sveto cerkev da sem surovo žalil? Pardon, da ne bo zopet nesporazumljenja! Zame je sveta cerkev to, kar nam je zapustil in zapečatil s Svojo srčno krvjo na Golgati Izveličar. In to da bi bil jaz žalil? Ne, nikdar ne: pregloboko je moje krščansko naziranje in prepričanje. Ako se pa imenuje sveto cerkev tisti konglomerat zdrav človeški razum morečih predpisov, katere so tekom stoletij v boju za nekrščansko svetno oblast nakopičili zmotljivi ljudje na veliko škodo Izveličarjevim naukom, in s katerimi se tudi dandanes kuje v trde okove duševnega robstva naš ubogi slovenski narod — potem imate prav, Premilostni! Ta, čisti krščanski nauk kvareči aparat sem žalil ve-doma in hotoma, ker ga ne pripo-znam ter ga nikdar pripoznal ne bom. Žalostno bi bilo sicer zame, ako bi bil glede tega fundamental-nega pojma v navzkrižju s svojim vrhovnim dušnim pastirjem, toda tolažiti bi se moral v tem slučaju z dejstvom, da se nahajam s svojo definicijo, kakor nas uče zgodovina in kulturni boji vseh narodov, v jako dobri družbi! Si cum Jesuitis, non cum Jesu itis.
In vso katoliško duhovščino da sem žalil? Menda s tem, da sem obsojal prisilni celibat, čigar nezdravih posledic tudi pri nas le oni ne vidi, kdor jih videti neče ali pa ne sme! Svobodno, potem je pa tudi glede tega vprašanja moja družba večja in odličneja od Vaše, premilostni gospod knezoškof! Videatur zopet zgodovina. Ali pa je morda »vsa katoliška duhovščina« po Vasem naziranju, Premilostni, tista črna armada, ki se glasom pravomočne razsodbe c. kr. deželnega sodišča ljubljanskega kompaktno udeležuje današnjega brato mornega boja v naši ubogi slovenski domovini? Da, potem, gospod knezoškof pregrešil sem tudi to žaljenje. C' est la guerre! Na drug način, v drugem pomenu pa ne, ker spoštujem   vsak    delujoči   stan človeške
sedanjega robstva. Rad bi bil že enkrat sam svoj gospod. Na puf ne maram začenjati. To ni nič! Ne ostaja mi druzega, kakor da se oženim, seveda s primerno doto.«
»Torej res . . .« je šepetala.
»I saj sem ti vendar pisal!« je zarevskal z razdraženim glasom, potem pa se je nasmejal in nadaljeval mirneje: »Lepa ni, verjemi mi, prav nič ni lepa moja nevesta Lujiza. Se manj. Bleda je, suha, na obrazu ima rjavkaste pike in pege. Njeni lasje so impertinentno rdeči. Drugače je pa zdrava. Utegneš mi verjeti, da kratkomalo nisem zaljubljen čisto nič v njene takoimenovane dražesti. Toda — Lujiza ima suhih dvajset tisoč goldinarjev dote ... fi i it! Če bi imela tridesettisoč, bi smela biti tudi malo grbasta, prav nič bi ne rekel; in za štiridesettisoč magari še škilasta in škrbasta. To je moja tarifa. Pa Lujiza ni Škilasta, tudi ni škrbasta, ker ima ponarejene zobe. Skoro da so lepši kakor tvoji pravi. Vidiš, taka je moja Lujiza! In jaz je ne ljubim. Tega ne smeš misliti!«
»Pa jo boš le vzel!«
»Kaj pa, če se le ne skuja! No, če pa se skuja, naj se pa! Potem si po-iščem drugo po omenjeni tarifi. De-
družbe, posameznike v okviru istega pa le one, kateri so po svojem delovanju spoštovanja vredni. In ker priznavam tudi duhovniški stan človeški družbi koristnim, mi še nikdar ni prišlo na pamet, da bi ga hotel žaliti kot takega. Poznam marveč d u kovnike, katere visoko častim in spoštujem in to pa v prvi vrsti zategadelj, ker niso člani zgoraj omenjene »kompaktne armade«, ker so duhovniki le v cerkvi, izven iste pa gredo kot svobodni možje z narodom za narod. Te smatram za prave misijonarje Izveličarjeve. Malo jih je sicer še, preveč jih je že podavil rimski terorizem in vedno manj jih še bo, čim živahneja bo Vaša palača na vižmarskem polju, Premilostni, — a so ljudi! Ne dal Bog, da bi izumrli. Čemu bi torej žalil to duhovščino? Zatorej: qui bene distinguit, bene docet, visokočastiti gospod knez in škof! Na ta zlati rek ste v predleže-čem slučaju žal pozabili.
In s tem sem pri kraju. Le neki srčni Želji bi se želel dati duška! Prerano je prišel za slovenski narod kulturni boj, katerega so mu vsilili Vaši predniki. Rabil je še vedno in tudi danes bi še krvavo rabil zadnjega črnovojnika na braniku jezika materinega. Odtod pred leti Vaš navdušeni sprejem v beli Ljubljani, kateremu bi jutri žal moralo slediti vse drugačno slovo. Zategadelj odprite oči, ki Vam jih je Bog ustvaril za to, da gledate. Ura gre na dvanajst in to ne samo v tržaški okolici. Izprevidite, da je rimski diplomaciji polastivši se cerkvenega vodstva želja po srednjeveškem duševnem absolutizmu vse, življenje naroda pa nič! Mi pa živimo v dvajsetem stoletju in naša želja ne sme biti, da bi slovenski narod še preko živih teles svojih oslepljenih rimskih sinov prešel na dnevni red.
V dolžnem velespoštovanju se Vam klanja, Premilostni, Vaša gar-jeva ovčica
dr. Karol Triiler.
V Ljubljani, 27. marca 1903.
Trgovinski boji.
Kakor pri oboroževanju, tekmujejo zadnji čas evropske države v trgovinski premoči. Nemčija je izdala na tem polju prvo bojno parolo s svojim neumestno povišanim carinskim tarifom. In dasi je grof Biilow lani nalašč v ta namen potoval v Rim in na Dunaj, da ugladi pot no vemu nemškemu carinskemu tarifu, ter pri tej priliki zatrjeval, da isti ni naperjen proti državama trozveze, te-muč da je carinski tarif zvišan edi-nole z ozirom na gospodarske odno-šaje Nemčije, kjer je v državnom zboru ogromna veČina zahtevala tako zvišanje, je stvar v resnici vendarle drugačna. Ne more se tajiti, da je 8 takim tarifom udarjen promet Italije in Avstro-Ogrske.
nar pa moram imeti. Lepota je minljiva, denar pa cvete vedno lepše, če je v pravih rokah!« »Ti se šališ . . .«
»Nikakor ne! Kar sem ti razodel, je moje sveto prepričanje!« je trdil in zagnal cigareto v pesek.
»Potem tvoja . . . tvoja nevesta le ni tako grda.«
»E — mogoče, da sem tupatam nekoliko pretiraval njene »čare«, toda prave lepote in ljubkosti pa res kar nobene ni na njej. No, sčasoma se privadi človek vsega, tudi ženske, za katero se ne bi ozrl ne civilist ne oGcir. Sicer pa . . . tisti rdeči lasje se dajo prebarvati . . . Hm, pozabil sem omeniti, da zna Lujiza imenitno kuhati! Nikjer še nisem jedel tako fino, kakor pri njenem očetu. Taki zosi, tako okusni zosi, da bi jih ne mogel opisati in prehvaliti noben pisatelj. Danes opoldne je bilo troje različnih zosov ali polivk. Živel bom prav zložno. Po smrti njenega pa pana dobi Lujiza še lep kupček drobiža, jaz pa njegovo izvrstno trgovino. Ne bo mi treba slepariti. Igral bom vlogo . . . loža, ekipaža, čast, odkrite betice! Če bi vzel pa tebe, bi se moral truditi Bog ve kako dolgo, da bi pridelal le polovico L uji-
Nemčija si je tudi svesta svoje ofenzive s carinskim tarifom, zato pa tudi sama nagovarja zvezne države, naj se začno dogovori za obnovitev trgovinskih pogode b. Pri teh pogodbah hoče Nemčija baje po -praviti, kar je zakrivila neprijetnega inozemstvu s svojim carinskim tarifom. Istotako je Nemčija pripravljena na to, da si bodo tudi ostale države, izzvane po njenem zvišanem tarifu, uredile tudi primerno svoje carinske tarife. To delajo res Avstro-Ogrska, Italija, Švica in Rusija. Povsod se tarifi znatno zvišajo. In v Nemčiji baje tudi ne mislijo zameriti vsled takega odgovora na njeno izzivanje.
Pa ne le zunaj, tudi doma ima Nemčija sitnosti s svojim novim tarifom. Trgovci so ž njim jako nezadovoljni, ker jih je vlada takorekoČ izdala agrarcem, pri katerih ima pač najmočnejšo zaslombo v parlamentu Te dni so imeli vsled tega nemški trgovci veliko skupščino v Berolinu ter je prišel sam državni tajnik grof Pasadovski trgovce mirit in tolažit
Vkljub vsem tem samostalnim tarifom se med Nemčijo in Avstro-Ogrsko ne bodo spremenili dosedanji trgovinski odnošaji. Ako bodo morali naši izvaževalci stalnih izdelkov plačevati v Nemčiji višjo carino, obremenili se bodo pač ravno tako tudi pri nas nemški uvozniki. Producentom bo to tekmovanje v marsičem še celo v korist, kar je tudi namen nemškega tarifa; krvaveli bodo le konsumenti, katerih proteste pa pre-vpijejo povsod denarni mogočneži.
Avstrijski carinski odsek je že na delu. Da pa se tudi temu prevaž-nemu predmetu ne bo pri nas posvetilo toliko pozornosti kakor v Nemčiji — tam se je do znanega vladnega nasilja — razpravljalo in glasovalo posebej o vsaki točki — o tem priča tudi predlog načelnika carinskega odseka, posl. Biirnreitherja, ki je brez generalne debate celo obsežno gradivo razdelil v osem referatov, v katerih se bo kar skupno razpravljalo in sklenilo na primer o carini na vse kmetijske pridelke, o živini, o rudah in kovinah itd. Nemčija bo seveda zadovoljna s tako »ka valirskim« konkurentom.
Najnovejša afera nadškofa Stadierja. j
Klerikalni   listi   ali popolnoma molčijo o najnovejših blodnjah sarajevskega nadškofa Stadierja, ali pa to afero zasukavajo po svoji lažnjivi morali.    Posebno   »Slovenec«,   glasilo | Stadlerjevega vernega učenca Bona-venture molči o stvari. Hrvatski listi pa, ako tudi klerikalni, a vendar narodni, pa Stadlerjevo početje brezob zirno bičajo. Že dalje časa se opaža naraščajoča mržnja med mohamedan skimi in katoliškimi sloji v Bosni in Hercegovini. Vzrok temu je do smeš nosti fanatični katoliški nadškof Stad-
zine dote. In takrat bi naju dveh ne veselilo več uživanje«
Vzel je ogledalce in krtačico za zobe iz žepa, pa se kefal in gladil kakor maček pri kosilu. Petična Lujiza ni bila tako grda, kakor je bil govoril, in ljubica je dobro čutila, da devlje nevesto le zato v nič, ker želi, da bi Dragica laglje prebila svojo žalost. In bila mu je hvaležna za to drobtinico.
»Fotografijo in pisma kar sežgi, mi jih ni treba vračati,« je velel malomarno. »Tvoje sem metal sproti v ogenj.«
»Ali se boš kaj spominjal mene?« je vprašala z drhtljivim glasom.
»Tisto pa, tisto, seveda,« je obljubljal z dolgočasnim zehanjem, shranil ogledalce pa ščetko in vstal.
»Ali že greš?« je vprašala zbegana, in močneje so zatrepetale vijolice na njenih prsih.
>Čas je,« je odgovoril ravnodušno.
»Ostani še nekoliko!« je izgovorila hitro, tiho, s prosečim pogledom.
»Ne, ne, oprosti. Nimam časa, res. Tudi bi utegnil kdo [priti. Zdaj moram paziti, zdaj se ženim! Adijo fantovska prostost! Ali se ti nič ne smilim?«
Obrnila se je naglo v stran.
ler. Že večkrat je izginila katera rao-hamedanBka deklica ali žena ter so jih našli ali v samostanu ali pa pri nadškofu Stadlerju. Toda vladni ari-etokratje, ki so v Bosni večinoma Luegerjevega kalibra, so stvar vselej spretno prikrili. Saj jim je bilo prav, da se mržnja med mohamedani in katoliki neti, ker le na ta način ne prodre enotna hrvatska narodna ideja v Bosni in Hercegovini. Provzro-čitelj t e h r a z d o r o v, k r i v e c , d a hrvatska misel v okupiranih deželah nazaduje, je katoliški nadškof Stadler. Pred kratkim je izginila iz Višnjevice muhamedanska vdova s štirimi otroci. K^r je iz tega okraja že večkrat poslal katoliški župnik mohamedansko žen stvo nadškofu Stadlerju v — spreobrnitev, se je takoj sumilo, da ima tudi to vdovo z otroci nadškof. Med mohamedanoi je zavladalo strašno razburjenje. Takoj je odšla deputacija k deželni vladi ter zahtevala preiskavo. Nadškof Stadler je priznal, da je ukazal spreobrniti in krstiti vdovo z otroci, toda brani se povedati, kje se sedaj nahaja. Mohamedani so tako ogorčeni proti katoliškemu hrvatstvu, da nočejo ničesar slišati o skupnosti, temuč se obračajo naravnost proti hrvatski ideji. Dose-daj je veljalo geslo: »Brat je mio, koje vjere bio, samo kad bratski čim i postupa«, katoliški nadškof pa je posegel med to lepo slogo s svojo okorno in maščevalno roko. Pozni rodovi bodo še govorili, da je bilo za hrvatsko narodnost v Bosni in Her cegovini prokletstvo, ker so imeli take brezdomovin9ke rimske hlapce. — Hrvatski akademiki so imeli nedavno v Zagrebu zaradi te afere velik shod ter sklenili: »Ogorčeno prosvedujemo proti najnovejšemu izlivu Stadlerjevega verskega fanatizma, s katerim nadškof vrši svoje, takozvane apostolsko poslanstvo na škodo hrvatske narodne stvari, s katerim seje sema verske mržnje med istokrvne brate v Bosni. Obenem prosvedujemo prot: temu, da se pritiska hrvatskemu na rodnemu pokretu v Bosni pečat konfesionalni in da se narodnost izrablja v svrhe klerikalizma. Končno odločno izjavljamo, da dr. Stadierja ne srna tramo za narodnega voditelja, temu: kar dela on, dela edinole na svoje ime, ter da to delo nima z našim, narodnimi težnjami ničesar skupnega i temuč mu je popolnoma nasprotno *
Politične vesti.
— V državnem zboru je zboro-j valo včeraj šest odsekov. Carinski odsek je določil osem skupin  Za drugo skupino (živina in živalski izdelki) je izvoljen za poročevalca posl. Povš e
— Proti shodu katolišk. »Schul-vereina« na Dunaju, na katerem je dr. Porzer ščuval posebno proti Italiji, pišejo italijanski listi zelo ostro
^BT Dalje v pnilogi. ~W
»Oh —« je vzkliknil, »zakai vendar ti nimaš tistih prokletih par tisočakov! S tabo — to bi bilo pa£ vse kaj drugega!«
Počasi je vstala, vzela šopek iz gumbnice in ga mu molče ponudila Toda roka se ji je tresla. Šopek j* padel na tla, in gospod Milan je stopil s svojim čevljem nanj.
»O — pardon! Ali sem neroden Oprosti mi! Na — vse sem pomeč kal . . .«
Povesila je glavico in zrla na pomandrane cvetice.
»Ne bodi žalostna, Dragica!« jo je tolažil prešerni gizdalin. »Slišiš, kakšno reč počenjajo doli muzike" In žabe! Srečne živalce! Žabam ni treba dote. Haha! — He, že žvižga tržaški brzovlak! Pozno je. Dragica — zdaj moram iti! Nikar se ne jo kaj, Dragica, Dragica, slišiš, nikar se no ne jokaj! Saj veš, da imam mehko srce! Bodi srečna! Z Bogom!«
Dragica se ni genila. Gledala |e na poteptane vijolice. In težke, vroče solze so jele kapljati nanje.
»Z Bogom!« je  ponavljal neko liko v zadregi in ji stisnil  roko, ki ji je visela kakor mrtva  ob strani Potem pa je  odnesel  svoje mehko srce.
I. Priloga ..Slovenskemu Narodu" ši 70, dne 28. marca 1903.
»patria« piše: »Ako se tudi ne more za to gonjo delati odgovorna Kor-berja in Goluohovvskcga, je vendar čudno, da trpi protektor katoliškega »Sohulvereina« take izjave, ne da bi protestiral.
— Zopet izgnani Avstrijci iz Nemčije. Zadnji čas je nemška vlada izgnala celo vrsto avstrijskih podanikov, češke in poljske narodnosti, brez pravega vzroka; navaja se za vzrok le »nadležnost«. Posl. C ho oje vsled tega interpeliral ministrskega predsednika.
— Zoper manifest Mladočehov 9e oglašajo mestni zastopi in občine, geŠ, da ni vzroka, zakaj bi se opu stila obstrukc'ja, ker niso poslanci od vlade ničesar pozitivnega dosegi«, niti obljub ne. Zahteva se nadaljevanje dosedanje neizprosne taktike, dckler se ne izreče shod zaupnih mož za spremembo.
— Bosansko-hercegovski lovski batalijon, ki se kmalu ustanovi, bo imel uniformo istega kroja, kakor bosanska infanterija, blago pa bo kakor pri naših lovcih. Za pokrivalo bodo tudi imeli fese.
— Demonstracije v Zagrebu postajajo opasne. Včeraj so demonstranti
I polili vse madjarske napise ter pobili pri orfeju šipe. Policija in oroŽn;ki ne morejo  zdrževati miru,  vsled česar
I sta bila rekvirirana dva oodelka vojaštva. Demonstracije so naperjene proti Madjarom in Nemcem, pa tudi proti vladi.
— Novi ruski minister mornarice je postal admiral Feodor KarloviČ Avelan, ki je redom Finec ter je bil zadnji čas načelnik mornarskega štaba.
— Rusi na Finskem. Odpust policijskih načelnikov in sodnikov se vrši, ker so se upirali sodelovati pri novem vojaškem nabornem zakonu k istega vzroka je zopet odpuščenih io duhovnikov.
— Španski kralj je podpisal de kret,  s   katerim   se   razpuščata obe zbornic*. Nove volitve se vrše za po sianako zbornico 26. aprila, za senat
S pa 10. maja. Ministrski svet je odobril I vojni proračun z izdatki 153 milijonov.
Dopisi.
Iz Šmarja pri Jelšah. Kdor
ima prav obilo  Časa  na   razpolago in se zadovoljuje z medvedom, katerega ran prekanjeni lažnjirci drage volje na-tvezijo, vzemi v roke „Slov. Gospodarja**. Za tem lističem se skrivajo tisti spod-nještajerski Čmuhi, katerim sta postala laž in  zavijanje  resnice najocividnejši lastnosti. Da pa blagoslovljeni lažnjivec, ki poroča o ravno dokončanih volitvah za šmarski trg, ni vzbudil tndi v širših krogih domnevanja, da je njegovo poročilo vsaj deloma   resnici podobno, bodi tudi nam  dovoljeno, čeprav post festam o teh volitvah izpregovoriti. — Prve volitve za občinski odbor so bile vsled pritožbe tukt^-iih nemČurjev razveljavljene. Dne 26. m. m. vršile so se nove.  Dasi je  trška  občina šmarska razmeroma majhna in niso interesi ob-činarjev v nobenem bistvenem nasprotji, imamo pri nas vendar tri stranke. — Prva doslej prevagujoča je napredna, drugo neznatno tvorijo importirani nemški uradniki in vsakovrstni renegatje, tretja farovška, se rekrutira večinoma iz onih kmetov, ki imajo v trgu volilno pravico in se dajo od tukajšnik popov slepo zapeljevati. Agitacija  za  to   volitev je bila   vseskozi   živa,   zlasti  so  si brusili pete in jezike:  umirovljeni dekan, vzorni kaplan Krohne, neizogibni or-gljavec, mežnar, mladi Copf in mladi toklas. Ker jim je bil dan prekratek, poslužili so se  noči,  samo   da zlezejo klerikalci v odbor. Postavili so si v vseh treh razredih lastne kandidate. Na dan volitve so pripeljali res kakih 40 volilcev  —  pristašev  —   do blizu volišča. Toda v tem trenutku  jih je s kolovodji vred pamet na cedilu pustila. Mesto da bi šli na volišče, mencali so na {cesti  pred Loschniggovo trgovino čakajoč, da se jih pokliče v volilno sobo. In ker niso niti vedeli, za kaj se prav za prav gre, niti so jim bili znani volilni predpisi, propadli so v III. razredu, kjer so imeli vsaj   nekaj upanja na uspeh. Osramočeni so jo mahnili nekateri k Loschniggu na „šnopsu, ne
da bi se brigali nadalje za  izid  v II. in I. razredu, kjer sta si stali napredna in nemčurska strauka in sicer v II. razredu z enakim Številom glasov nasproti, tako da je konečno odloČil žreb, in sta bila v II. razredu voljena dva naprednjaka in dva  Nemca,   doČim so v I. razredu prodrli izključno naprednjaki. Klerikalci so torej pripomogli nemČur-jem do  delne zmage. To je dejstvo, katerega ne ovrže pobožni   lažnjivec v farovški trobenti na noben način, dejstvo, katero je le njemu na rovaš zapisati. — Na nemeurski strani je bil najbolj agilen sodni nadoricijal Kolarič p. d. „prevorski Joža-, znan  iz Časopisov zaradi svoje prevelike navdušenosti za nemško stvar. Možicelj si dovoljuje več nego pristoja c. kr. uradniku in smelo trdimo, da bi bil Slovenec, ki bi se zdrznil le približno se tako izzivajoče ponašati, že davno na mrzlem. Odkar je on v naši sredini, ui več pravega miru. Nismo za to, da bi c. kr. uradnik ne smel v dejanjih kazati svojega političnega mišljenja. Tudi nimamo nič zoper  to,  ako  posamezen Nemec voli v čisto slovenskem kraju v nemškem smislu. Toda  protestiramo proti temu, da bi renegatski c. kr. uradniki delali med Slovenci razprtije in širili v svoji  neznaeajnosti  nemŠkutarstvo po naših krajih. Kar se tiče že omenjenega Kolariča, vlada pri nas le skromna a opravičena želja, da nam  ga veter čim preje odnese. Z nemško stranko so tudi volili  sodnik  Wagner, vpokojeni vodja zemljiške knjige in „Circusinhaber von   anno   daznmalu   Hiibl, oskrbnik grajšcine Jelše, notar Svvoboda   in seveda Lemberžan  DetiČek,  že  na prvi pogled prav mešana gospoda, prisiljeno zelje. Zoper to pisano družbo Nemcev in nemŠkutarjev morala se je tedaj boriti napredna stranka. Ko bi našim popom ne bilo  samo  do  tega7 da dobe zgolj iz vladoželjuosti občinske vajeti v roke, ko bi jim bila v resnici mari ohranitev izključno slovenskega značaja trga, bili bi prestopili   na  našo stran, in bi nem skuta rji niti najmanj ne prišli v poštev. To bi bilo tem bolj potrebno, ker je po dograditvi železnice Grobelno-Slatina pričakovati pritoka tujih elementov in oživljenja zaspanega našega gospodarstva. — A kakor rečeno, tem Rimcem ni vse to nič mari. Ta internacionalna in izdajalska sodrga se peha le za lastni trebuh in Če utrpi slovenska stvar po njih  krivdi  kako škodo, zvračajo jo v svoji brezstidnosti na nasprotnike. Far je far, in naj si je v Rimu, ali  na  Kranjskem  ali  pa na „složnem" Štajerskem. Ker že pišemo o naših volitvah, naj še  omenimo postopanje zlasti dveh oseb. V prvi vrsti jc trgovec Lo6chnigg, slavnoznani ašviga svaga." Danes je Nemec, jutri Slovenec, zdaj se šteje k naprednjakom, zdaj se   obeša   farjem   na   suknjo. Včasih pride v tako stisko, da   hoče   biti vse naenkrat.  iS   trgovčevega   stališča je tako postopanje včasih umljivo, nikoli pa opravičljivo. Ker je Loschnigg tudi član tukajšne čitalnice, je pričakovati, da stori  ista  v   lastnem   interesu primerne  korake, in  se je  nadejati, da zavzemo naši narodnjaki tudi sicer odločno stališče napram takemu Čifutstvu. Boljši je odkriti  nasprotnik, nego po-tuhnjenec. Drugi, kateremu je potrebno naravnost v obraz pogledati, je mesar in gostilničar Grad. Leta se je volitve vzdržal. Makso, tako  ne  pojde. Oe te vleče na nemčursko plat, slobodno ti, a pokaži to odkrito. Če si pa tudi po mišljenju    Slovenec,    zahtevamo brez usmiljenja   dejanskih   dokazov. Za nos moreš   voditi   samo   svojega starega očeta. Upamo, da si nas razumel. Janez Anderluh je tudi pri volitvah kazal, da se hoče znebiti priimka „Našu; kateri zaimek se ga bo prijel, še  ni popolnoma dognano, želimo mu pa iskreno, da bi mogel reči v vsakem oziru „svojM. Tako in pod takimi okoliščinami, kakor smo jih gori opisali, vršile  so  se pri nas občinske volitve, o katerih je mariborski   kij uk c c   tako   pobožno lagal. Na primerno neugodnemu izidu je kriva, kakor že  rečeno, naša duhovščina, v prvi vrsti razupiti  kaplan Krohne. Če je količkaj odkritosrčna, mora priznati, da ji tukajšnji narodnjaki niso dali niti najmanjšega  povoda za separatistično postopanje. To je faktum, katerega se bo moralo za naprej, z naše strani bolje upoštevati.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Tip srednjeveškega fanatika je sv. Norbert, ustanovitelj reda Premonstra-tenzov. Mož je bil odličnega rodu in bogat. Nekoč je poleg njega vdarila strela v zemljo. To mu je dalo jasen pojem o minljivosti življenja in ga napotilo, da je razdal svoje imetje in v hudi zimi šel na „božjo pot." Prevzel ga je nazor, da se človek ne more nikdar dosti bičati, da se ne more nikdar dosti postiti, da bi bil vreden božje milosti. Odvrniti se mora popolnoma od vsega, kar je človeškemu srcu ljubo. Ko je bil 1. 1126 voljen nadškofom v Magdeburgu je prišel bos v škofijsko palačo. S tisto krutostjo iu energijo, s katero je sam sebe trpinčil, je vodil tudi svojo škofijo. Odstranil je mnogo duhovnikov, ker so radi dobro jedli in pili in niso imeli veselja za asketično življenje. Na njih mesta je postavil as-ketične Premonstranteuze. Duhovniki so ga tako sovražili, da so ga poskusili umoriti. Cerkvene davke in dajatve je iztrjeval tako neusmiljeno, da so se Magdeburžani spuntali, a sv. Norbert ni odnehal, nego je dal pun-tarje poklati. Odpovedati se svetu na korist cerkvi je zahteval sv. Norbert od vseh; tudi sam se je vsemu odpovedal, da bi potom cerkve gospodoval. Bil je do skrajnosti askeTičen kristijan in ob enem brezsrčen tiran.
Ravno tak mož je bil Bernard de Clairvaux. Zapustil je mnogo spisov iu pisem, ki so prav za prav same propo-vedi, da se je treba odpovedati vsakemu veselju, domoviui, narodu, starišem, otrokom, imetju sploh vsemu, kar je človeškemu srcu drago. Bernard je sam toliko bdel iu se postil da je bil vedno bolehen. V začetku je bil nasprotnik prizadevanjem cerkve glede posvetnega gospodstva in v nekem spisu na papeža Evgenija III. je ostro bičal lakomnost rimske kurije in njeno hrepenenje po posvetni oblasti, a rimski sistem je tudi njega potegnil v svoj vrtinec, da je postal vnet pospeševatelj rimskih posvetnih prizadevanj. Pridobil si je velik vpliv in ž njim mnogo pomagal, da je cerkev dobila še večjo oblast nad posvetnimi državami. Z velikim navdušenjem je delal za križarske vojne} da bi Orient prišel poti cerkveno oblast, to je bila njegova najgoreČnejša želja. Klical je ljudi s plamtečimi besedami na vojno, češ, kdor drngoverca ubije, si pridobi največjo slavo, z morenjem poganov se posvečuje Kristus!
Ta religiozni tip je dobil svoje naj-pregnantnejše zastopnike v inkvizitorjih. Celo morje Človeške krvi so prelili ti blazni fanatiki, da povečajo in utrde moč cerkve. Divje so sovražili vsako svobodnejše mišljenje. V inkviziciji je najjasnejše izražen asketicni-hirarhični uzor cerkve: kar se cerkvi prostovoljno ne podvrže in sicer popolnoma v vsakem oziru, to se pokonča z ognjem in z mečem.
Vodilna ideja cerkve, je bila : razen cerkve nima nobena uredba na svetu pravice do obstanka. ,Dalje prilO
Odprto pismo
gosp. Janezu Burja9 županu na Bohinjski Beli in načelniku klerikalne posojilnice za blejski kot.
Odkar se sučete okoli gospodov po faroYž«h, se Vam na videz pozna, da ste se nekaj naučili. Marsikdo, kateri je bral Vaše odprto pismo na naše posojilnice, oziroma name v »Slo vencu« št 51, Vas bo imel za bolj učenega kakor ste v resnici. Ali midva se poznava že dalj časa, zato vem, da sta Vam motika in drevo bolj priročna, kakor v pismu tiste tuje besede, katerih gotovo ne razumete. Prepričan sem, da to pismo ni zraslo na Vašem zelniku, ampak skozi Vaša usta govori g. župnik Mrak, t. j. Vaša desna roka in tajni svetovalec v županskih in posojilniških zadevah. Vem pa tudi, da Vi podpišete svoj* ime na prazen papir, ako se tako zahteva od mračne in oblačne strani.
Zelo zgovorni ste v odgovoru, ali ni se Vam posrečilo dokazati potrebe nove posojilnice. Ali je res potrebna posojilnica za občino Ribno, katera šteje okoli 1500 duš, s sede žem v tuji občin?, o tem prepustiva sodbo pametnim in nepristranskim ljudem. Gotovo ni pripravno za Vas in za nekatere odbornike, da imate skoro eno uro daleč do sedeža posojilnice. No, pa saj odborovih sej ni mate, posojilniŠke posle opravijo od bOrniki v naši občini, Vi daste le svoje im". Ves promet obeh posojilnic bi lahko ena zmagala in nada poso jilnica je dajala posojila vsakemu brez ozira na njegovo politično mišljenje, le na varnost smo gledali. Ali ni res? Ustanovitev nove posojilnice ni bila torej živa potreba. Vi pravite, da je Ug\ občine Ribno edini vzrok, da ima Vaša posojilnica sedež na Bledu. Zakaj niste odkritosrčni in ne pripo-znate naravnost, da ste jo ustanovili le zaradi jeze in zavisti do nas in da je rojstva Vade posojilnica najbolj težko čakalo Vaie konsumno društvo,
za katerega je bila nje ustanovitev res »živa potreba«.
Ker sem omenil konsumno društvo, naj še povem slučaj, ki kaže, da je Vaša pomoč, katero usiljujete kmetu, dostikrat dvomljive vrednosti. Dozdaj nezadolŽenemu posestniku Andreju Noč-u, ki vodi podružnico konsumnega društva na Mlinem, ste hoteli menda pomagati na noge na ta način, da se mu je imenovano društvo vsedlo s 7000 K na vrat, na posestvo v Želečah, katero niti 6000 K vredno ni. Zdaj komaj diha in če mu bede morebiti kdaj sape zmanjkalo, se ima zahvaliti le VaŠi stranki. Ni Čudno, če se Vam zaradi tega postopanja zaupajo vsi klerikalci, toliko bolj se mi branimo Vašega jerobstva.
Kar se tiče prepira o visokosti odstotkov, ste se Vi malo vrezali, ne mi. Mi obrestujemo uloge po 4!/»% (Vi tudi) in dajemo posojila na posestva po 5l/»% (Vi po 5%) To znaša, kar Vas mora pamet učiti, pri nas 1%, pri *as pa Vs% dobička. Vidite, da nekoliko računati tudi mi znamo in da ima Vaša laž kratke noge.
Pravila Vase posojilnice pa mo rajo biti res uzorna, da si j h ne upate strankam pokazati. Kdor ima pošten namen, se ne boji javnosti. Da je vlada potrdila pravila, nič ne dokazuje. Pri vsaki hranilnici naraščajo obresti in se v 30 letih več kot podvoje, pri Vas pa v tem Času hranilna knjižica zapade in gre v peč, denar pa —? To je v resnici nezaslišano in le pri takih posojilnicah mogoče, katere imajo postranske in sebične namene.
Končno potrdim, da eem prejel Vašo z-ihvalo za prejete — knofe, t. j. za 70 kron, katere je naša posojilnica darovala pogorelcem v Rib nem. To je prav lepa zahvala na katoliški podlagi od Vas kot župana pogoreicev. Treba jo je shraniti za ogledalo, da ae pri priliki zopet v roko vzame, kajti čez 7 let lahko prav pride.
Z Bogom! Pozdravlja Vas
Vaš tovariš
Jakob Peiennel,
žapan in načelnik posojilnice. Na Bledu, 25. marca 1903.
Davek na užitnino
od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa.
(Dalje.)
2. Bolete o plačanem davku in jukste morajo biti po polnem izpolnjene zastran vseh podatkov, ki jih priloženi vpisnik namiguje.
Vplačani znesek pristojbine mora se v boleti tudi s pismeni (črkami) izraziti.
3. Ako kdo napove klanje s pridržkom povračila davka (§ 35 postave), naj se na boleti in juksti pristavi: „Z uvetno (pogojno) pravico do povračila pristojbine v slučaji u vožnje v X. . . pod plačilom davka po tarifi"*
Ko bi ta pravica bila zavisna od tega, da se meso (kos živali) v zaprtem mestu dostavi k določenemu organu, pristavi se na boleti in juksti šc to: „Mora se dostaviti v . . . mestnem delu . . . ulicah . . . hišni številki . . . k . . Ako vrh tega meso (živali kos) dobi ozuamenilo, ki mora pri tej dostavi biti nepokaženo, pristavi se še tudi: Z o z u a m e n i 1 o m, obstoj eč im v . .
Kadar je o napovedi klanja, storjeni z pridržkom povračila potrošnine treba izdati bolete o delovitih odplačilih davka, naj se v teh boletah in dotičnih jukstah izrecno omeni, da se tičejo delovitih odplačil.
4. O davku od mesa, ki se opravlja o priliki, ko se meso Čez eolno linijo vvaža, izdajo se plačilna potrdila po priloženimi obrazci i>.
S 3.
K § 20 postave. Naznanilo, da kdo misli nastopiti mesni obrt ali da namerjava mesni obrt preložiti iz kraja v kraj, mora obsegati:
1. Tanje oznamenilo (označbo) mesnega obrta in podjetnikovo ime.
2. Kraj obrtovanja in popisno številko obrtovalnice.
Dokodarstvena potrdba o podanem naznanilu izdaje se po priloženem obrazen C.
Če tudi dohodarstveni dovolilni listi, izprošeni po dozdanjih zaukazik, za mesne obrte dalje veljajo, naj se vendar v takih slučajih, v katerih se na podlagi takšnega dovolilnega lista mesni obrt vrši v dveh ali več krajih, ta list utesni na en sam kraj obrtovanja ter naj se za drugi in vsak nadaljšuji kraj takega obrtovanja izda posebno doho-darstveno potrdilo.
§ 4. * K § 24 postave. Kadar se obrtovaluica,  obrtni voditelj in človek, ki bo potrebna pojasnila dajal   finančnim organom, ustno naznanijo, mora finančni organ nazna-
njene podatke zapisati in pismo stranki podpisati dati.
§ 5.
K § 26 postave.
Pri popisovanji prostorij pretehta-vajo se naznambe podjetnikove, stoječe v naznanilu, ter se po najdenji ugotovijo in dopolnijo.
Po linančnem organu in podjetniku obrta podpisano najdenje, v potrdbo katerega naj se privzema po en ud občinskega županstva, piše se praviloma neposrednje na podjetnikovo naznanilo, in samo tedaj, kadar bi posebne okolnosti tako nanašale, narediti je poseben zapisnik najdenja.
§ 6.
K 8 28 postave. V  §  28   propisane   napovedi ali zglasitve   morajo imeti   naslednje po datke :
1. Ime napovedujočega podjetnika.
2. namerjeno, davku od mesa ali samo dotičnemu prigledu podvrženo djanje, n. pr. klanje, jemanje mesa, prigon živine itd.,
3. potarifno oznamenilo predmeta, na katerega se nanaša djanje,
4. kraj in prostor, kakor tudi
5. dan in uro, kjer in kadar se djanje zgodi; dalje
G. če gre za klanje s pridržkom povračila potrošnine (g 35 postave,) ta pridržek, in če kdo pri tem želi bolete o delovitih odplačilih, tudi množine mesa, na katere naj te bolete slovejo.
Finančni organ, pri komer se kaj po propisu napove, vpiče to napoved v oba primerka napovedne in pregledne pole, pristavi dan in uro, kdaj je bila podana, ter — če je napovedano djanje davku podvrženo — ali sam dolžno pristojbino potirja, vsled česar izroči plačilno boleto in zapiše prejemno potrdilo v napovedano in pregledno polo, ali pa stranko plačati dolžno napoti na organ (urad,) kateri je postavljen za pobiro davka od mesa.
Kadar ima napovedano vzetje mesa (zaklane živine) od koga biti davka popolnem prosto ali pa samo po razločku postavkov dveh tarifnih razredov zatlavkano za to, kar se je od mesa (zaklane živine,) ki je predmet napovedanega jemanja, že plačal davek po višjem ali po enakem tarifnem razredu, pod katerem stoji kraj obrte napovedujočega podjetnika, oziroma po nižjem tarifnem razredu, dolžnost je z ozirom na § 10 postave napovedujočemu podjetniku, izkazati s plačilnimi boletami (potrdili,) da je davek Že odpravljen. Ali v ta namen predložena boleta o plačanem davku od mesa mora biti po propisu (§ 2) izdana, ter tako po vrsti ali plemenu mesa (zaklane živino z napovedanim jemanjem mesa vjemati se, kakor tudi glede množine mesa dovoljna biti. (Dalje prin.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. marca.
— Osebne vesti. Višji oskrbnik materijala v Idriji g. Alojzij pl. Koschin je imenovan glavnim blagajnikom, pisar g. Pet. Kenda pa magacinerjem.
— Obč. svet ljubljanski
ima v torek, 31. t. m., ob 5. popolu-dne sejo. Med drugim so na dnevnem redu poročila o županovem dopisu v zadevi stavbe novega poslopja mestne hranilnice; o parcelaciji Franc Ks. Souvanovega zemljišča pri njegovem posestvu v Šelenburgovih ulicah; poročilo o porabi dotacije II. mestnega otroškega vrtca za leto 1902 in cesar Franc Jožefove mestne višje dekliške šole; dalje občinskega svetnika Ivana Subica samostalni predlog glede uporabe avtomobilov na gorenjski progi c. kr. državnih železnic in poročilo o regulaciji plač dvema mestnima uslužbencema.
— Nemški katoliški ,Schul-
verein1 je imel te dni svoje zborovanje na Dunaju. Ker je protektor tega klerikalnega bojnega društva nadvojvoda Fran Ferdinand, je lahko umeti, zakaj se je voditeljem tega »Sohulvereina« prištulil tudi dr. Šu-steršič. Slovenci bijemo obupen boj za narodno šolo, klerikalni korr.andor dr. Susteršič pa nastopa kot slav nostni govornik na schulvereinskem shodu, kar se pa sicer popolnoma ujema z njegovimi načeli. Brezdomo-vinski klerikalec nastopa lahko eden in isti dan v različnih narodnih vlogah in dr. SuaterŠič je za to kakor nalašč ustvarjen, ker je bil v narodnem oziru vedno tako, kakor mu je kazala korist njegovega žepa. Kak vspeb je slavnostni govornik na shodu omenjenega »Sohulvereina« imel, se lahko sklepa iz dejstva, da je grofu Svlvi-Tarouci slabo postalo.
— Odlikovanje Škofa Flappa.
Glede imenovanja poreŠko pulskega škofa Flappa tajnim svetnikom piše „NaŠa Slogau. To odlikovanje poreško - pulj skega skota je brez dvoma iznenadilo tako njegove prijatelj*.', kakor njegove nasprotnike. Prvi se bodo iznenađeni vpraševali: Kako pride nas škof do tacega odlikovanja, ko tacega naslova že davno in davno ni imel noben po-reŠki škof, med tržaškimi škofi pa jc bil zadnji tajni svetnik pok. Legat. Naslov tajnega svetnika dobivajo na vadno starejši škofje ali o priliki kakega jubileja ali skot je imenitnih škoiij. V predstojećem slučaju ni ničesar tega. Presvetli Flapp je pač še dosti mlad, ne slavi nikaeega jubileja niti je njegova škofija na Bog zna kakem glasu. Torej! Evo, Čujemo drugo: Presvetli Flapp ima velikih zaslug /a vladajoči sistem v Primorju. On je slovansko duhovščino svoje Škofije tako umiril in ukrotil, da danes ni skoro ne sledu ne glasu o nji. On je očistil vaške cerkve n a r o d n e g a j e z i k a in spravil latinščino tja, kjer je sto letje ni bi bilo. Pod njim propovedujejo italijanski duhovniki v cisto hrvatskih župnijah italijanski. Morda ni v nobeni škofiji v Avstriji toliko žnpniških mest izpraznjenih kakor v poreško-puljski. Te župnije vodijo župni upravitelji in s tem se verskemu zakladu prihrani dosti denarja. Ako se povrh se uvažuje, da pojo skotu Flappu že davno slavo speve vsi italijanski listi Primorja, uradni in neuradni, liberalni in konservativni, židovski in katoliški — potem ne bo težko umeti, kako je presvetli škof Flapp prišel do odlikovanja, ki se je brez dvoma nasvetovali in provzročiii nositelji nesrečnega sistema v Primorju.
—   Božji   namestnik pri
SV.  Jakobu.   Kaplan  Nadrah, je vzlic temu,  da  že  dolgo   straši po Ljubljani, vendar  ohranil  vse svoje rovtarske navade. Po svojem govor jenju se čisto  nič  ne razlikuje od holcarjev, ki so se v slavonskih gozdih popolnoma podivjali.  Na te holcarje spominjajo tudi njegove pridige, katerim je največkrat predmet naš list. Zadnji praznik ee je zopet  lotil našega lista. Zaletaval se je v nas pro-staško, ker drugače ne zna, mi mu tega že davno ne zamerimo. Za Na-drahovo zabavljanje se menimo toliko, kakor se kdo drugi  zmeni za zabavljanje pijanca, ki leži  v jarku in se dere ter psuje  vse, ki pridejo mimo njega. Nadrah naj torej le zabavlja,   saj   doseže   s   tem dvojen vspeh:  na   eni   strani   dela veselje tercijalkam   in   takim   revežem na duhu. ki molijo vsako črno suknjo, na drugi strani pa nakopava duhov ščini nasprotiitvo takih ljudi, ki bi v cerkvi radi slišali  božjo besedo, ne pa Nsdrahovih oslarij.   Zadnji praz nik s? je torej  Nadrah  zopet lotil »Slov. Njrodacr.  In to pot se je pre-drznil zavpiti: »Kdor Narod bere in podpira — ven iz cerkv e!a Oho, gespodine Nadrah!   Tako daleč pa še nismo, da bi nas tak  nič kakor ste vi iz cerkve podil. Kdo pa bere in podpira »Narod«? Skoro sami posestniki, gmotno trdni  ljudje, neodvisni možje,   katerim kak kaplanček ne bo ukazoval, kaj naj bero in kaj ne. Mi smo tu domačini in nas tak privandran človek   ki  naš  kruh jć ne bo podil iz cerkve.   G jspod župnik — kateremu gre  sicer vsa čast
— ravno sedaj prosi, naj bi  mi po sestniki   plačali   ogromno svoto za cerkev, njegov  kaplan pa te posest nike  s   prižnice   psuje;   župnik za hteva od   nas  tisočakov  za cerkev, kaplan pa nas iz cerkve podi. Šentjakobski posestniki zapomnite si to!
— Posestnik in »Narodove c cr.
— Klerikalci in »Slovenija1.
V primorskih listih se je vnela ži vahna razprava zaradi akademičnega društva »Slovenija«. To društvo je prosilo denarne zavode za podporo. Klerikalni »Primorski List« je vsled tega »Slovenijo« surovo napadel in na ta napad je odgovorila »Edinost«. Ne maramo se vtikati v to polemiko, zabeležiti hočemo le eno stvar. »Primorski List« je namreč napadel »S16-venijo«, češ, da je 1 i b e r a 1 n a i n da so njeni člani liberalci. V tem oziru pa je storil »Sloveniji« veliko
krivioo. »Slovenija« je bila liberalna,
danes pa to n i in ne če biti. Liberalni slovenski visokoŠoloi so usta novili svoje posebno društvo. Za to, da se je »Slovenija« izneverila narodno naprednim idealom in se približala klerikalni »Danici« tako, da med tema društvoma ni več resnega razločka — jo pa »Primorski List« napada! To je kar tragično!
— S Črnega vrha. Pred ne davnim časom naznanil je »Slovenec«, da ima celo košaro najpikantnej^ib novic iz liberalnih krogov priprav Ijenih za ti*k in za javnost. Ker je pa vkljub vsem obljubam le molčal in molčal, zastavil mu je gosp. Ivan L-impe, župan v Črnem vrhu pred kratkem v »Slovenskem Narodu« javno vprašanje, kaj da je s tistimi napovedanimi liberalnimi pikantari jami. Pa tudi to ni nič zaleglo! Danes pa smo v prijetnem polož&ju, namigniti »Slovencu«, da je vrli in preglasni pristaš tamošnje klerikalne druhalji, neki Ivan L'skovic iz Idrijskega L>ga, na zahtevanje Ivana Lam peta že zapadel kazni ter bil 2± marca t. 1. pri c. kr. okrajni sod niji v Idriji »zamehurjen« za pet s postom poboljšanih dni zapora, to pa radi takih govoric, katere klerikalci nad Ilrijo v zadnjem času raznašajo o liberalnem našem županu in s katerim naj tudi »Slovenec« udari na dan, če ga ni še zapustil ves pogum
— Poneverjenje v Tržiču in skrivnostna tatvina. Pod tema naslovoma je najhujši obreko-valec v kranjski deželi, namreč katoliški »Slovenec«, meseca decembra lanskega leta   z   nekako kanibalsko škodoželjnostjo popisaval tatvino, ka tera se je pripetila v noči od 10 na 17. decembra 1902 v prodajalni urarja Matije Ažmana v Tržiču. Po nesreč nih slučajih nagnil se je sum storil stva na lastnika samega, to pa zlasti zategadelj, ker se je  slučajno dva tedna poprej zavaroval pri »Feniksu« proti tatvini.   Zoper Ažmana uvedla se je preiskava radi hudodelstva goljufije  in  je  moral   Ažman   celo v preiskovalni  zapor.   Pripoveduje se, ds   so  bili  tržiški   klerikalci vsled tega tisti dan samega \eselja pijani, kakor muhe!   In z njimi vred začel je bobnati »Slovenec«, da je najtrast-nejši liberalni agitator pod ključem, da   je   poleg   te   goljufije poneveril tudi slovenskemu br&lnemu društvu v Tržiču  315 K itd.   Pa prerano je bilo to razuzdano veselje! Že 3 febru-varja t. 1. je na predlog c. kr. držav nega pravništva v  Ljubljani c. kr. okrajna   sodnija   v   Tržiču ustavila preiskavo zoper  Matijo  Ažmana in mu istočasno   odprla  vrata preisko valnega zspora, v katerem je   — kakor že marsikdo  drugi  pred   in za njim — pokusil grenki sad so*, raznih sumničenj    No   sedaj  je   izven nevarnosti   zoper   pričakovanje   in pi-sarenje  »Slovenca«, ki mu je a pri ori kradel  čast in  dobro  ime. Tu imate zopet lep  ugled katoliške in-frimnosti, ki  vpije  po  mokri cunji. S cer pa  le  počakajmo   bližnjo pri-hodnjost in videti   hočemo,  kdo se bode — poslednji smejal.  Lampe in Stefe bodeta menda  le  bolj zdiho-vala.
— Iz Mengša  se  nam piše: Dovolite,  gospod   urednik,   da Vam tudi iz našega trga sporočim neko liko novic. Prav dobro se zabavamo v našem trgu, veselic imamo nebroj. Veliko pred pustom so se začele in tudi še v postu se niso končale. Še vode v vodnjakih nam je primanj-kalo, veselic pa še ni konoa. Kako smo srečni »Mengša ni«.   V sredo dne 25 marca t. I. na praznik Ma-rijnega oznanenja vršila se je predstava »Bernartka«  v gostilni »pri Jelenu«  v Mengšu.   Igral je gospod diletant kaplan G >lf in razne diletantinje. Kaj se je m^d igro pri-godilo, bodete, gospod urednik, gotovo radi izvedeli, čudež se nam je prikazal.   »Mati božja« se je pri kazala. Res čudno, ona seje sedem krat prikazala in  sedemkrat iz ginila.   A v kakšni podobi ?   V po dobi kaplanove sestre Kristine! Naš gospod kaplan primerja svojo sestro »Materi božji«.   Spremljevalo je »Mater božjo« več Bernartk iz Mengša.
Med Bernartkami so bile tudi take,
ki so   že  ljubile;  videli  smo razne dilatantinje, samo ene ni bilo, namreč  »turnske Ančke«.   Kje je neki ona bila, gospod kaplan? Mogoče vidimo Ančko pri drugi predstavi, da bode stala kot Bernartka kaplanu na strani.  Gospod kaplan, prosimo, mi rujte s predstavami, in ne trudite se tako ž njimi,  ker s tem delate sebi le sovraštvo. Saj vidite, kako ste pri ljubljeni pri M->r»gšanih, da Vam že polkna  mečejo  na  cesto.    Torej za danes končam, gospod kaplan in na svidenje,  ako  pride Ančka  za Ber nartko. — M e n g š a n.
— Vedno lep&e.  Kakor smo pred kratkim  poročali, je »Ljudska posojilnica« oziroma  njena dolžnica »Gospodarska zveza«  prijavila k za puškini župnika   Žmavca svojo tirja tev 10 000 K, ki jo ima tirjati od fa-litnega Kiobuč rja  in z*» katero sta dekan Ilecl in župnik   Žmavc prevzela poroštvo.    Krščansko to ni, kt-r se hoče s tem Žmavčeve dediče oropati njih dedščine. Z*kaj »Gospodarska zveza« denarja ne išče pri dolžniku Klobučarju, ki ima 4 trgovine, ali pri dekanu II •hiu, ki  zna tako mastne račune delati? Ali naj le nedolžne žrtve trpijo za grehe drugih ? A zaman   je našim katolikom govoriti o krščanstvu in   poštenju. Njih se nič ne prime.   To  dokazuje na slednji   slučaj.    Polrg   »<i spodarske zveze« je zdaj še  marnberška posojilnica   prijavila   k  Žiiavćevi zapuščini neko čudno »tirjatev«. V Žaiav-čevi zapuščini  našla  se je namreč sledeča, dva dni pred njegovo smrtjo ostavljena  izjave:    »Z  zadolžnico z dne 4  septembra 1902   prevzela je »Posojilnica  v Marnbergu«  kot porok  in   plačnik   poroštveno obvezo na nikakor določeno  dobo  in brezpogojno  za   toliko   časa,  dokler ne bode ves dolg  g. Arturja Klobučar iz z^dolŽnice   z ^dne 4 septembra 1902  v  znesku  po 45 003  K proti »Gospodarski zvezi« poplačan. Podpisani Jurij Žmavc,  župnik v Remš niku, sedaj  v  bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, se javim s to poroštveno izjavo,  da  pristopim k zavezi Arturja Klobučar  iz zadolžntce z dne 4 septembra 1902  glede tir-jatve  »Gospodarske   zveze  v Ljubljani« v znesku 45 030 K s 5°/0 obrestmi od 4  septembra  1902   kot porok in plačnik na ta način, da dober stojim proti »Posojilnici v Marnbergu« z vsem svojim premoženjem za v s o škodo,   katero   bi   posojilnica v Marnbergu imela iz  poroštvene izjave, s katero je sprejela  do 4. sep tembra 1902 poroštveno obvezo glede tirjatve »G >spodarake zveze v Ljubljani«  po 45.000 K  iz  zadolžnice z dne 4. septembra 1902 proti Arturju Klobučarju  glede  kapitala  in vseh prpadkov, tako, da   se   zavežem, iz svojvga   premoženja poravnati škodo, katero bi eventuelno posojilnica   v Marnbergu  vsled kakove izgube tirjatve »G jspedarske zveze« proti Arturju Klobučar  imela, da bi vsled s^oje  poroštvene  izjave »Gospodarski zvezi« kakršen   del ali pa celo tirjatev poravnati morala. Gradec, 11. prosinca leta 19)3 Jurij Žmavc  1.  r.   Dr. Josef Juga: 1. r. kot  priča.    Dr.   Matej Ose-njak 1   r. kot priča.   Na podlagi te zmedene izjave je posnemajoč »Gospodarsko zvezo« šeMirnberška posojilnica prijavila »tirjatev« 45.000 K. k   Zmavčevi zapuščini.   Kaj hočejo marnberški posojilničarji s to prijavo doseči, ne moremo uganiti. Značilno pa je, da Klobučar in Ilecl, ki vodita sedaj marnberško posojilnico, s svojo  prijavo priznavata, da je pogoj, pod katerim se pokojni Žmavc  v  tej  svoji  izjavi zavezuje, namreč škoda marnberške posojilnice,    že nastopil Hecl  in Klobučar   priznavata torej, da Klobučarjev konzum ne zadostuje za   poplačilo   tirjatve »Gospodarske zveze« po 45.000 K in  da je vsled tega marnberška posojilnica že zdaj oškodovana.   Če je  pa marnberška posojilnica Ž3 pri tem  poroštvu za 45 000 K oškodovana, kaj pa bo poten še z nj-no lastno tirjatvo po 5 7.000 K, ki jo ima pri istem Klobučarju iskati?   Tužna perspek-
tiva! To Vam bo polom, da se bo Bogu smililo. To Vam bo jok in stok ubogih kmetov • dolžnikov, ki bodo vsled neomejene posojilnične zaveze morali z vsem svojim premoženjem pokoro delati za grehe brezvestnih »katoliških organizatorjev«. Ta katoliška brezvestnost kriči do nebes. Pri župniku Žmavcu Be je saj na smrtni postelji oglasila vest in jo je pomiri* s svojo gori navedeno iz javo. Pomagano sicer s tem posojilnici prav nič ni, ker je Žmavčeva zapuščina skoraj pasivna; a /.-navc je saj voljo pokazal popraviti to, kar je zagrešil. V drugih pa se vest mendi nikoli zbudila ne bo, še takrat ne, ko bodo prejeli zasluženo kazen.
— Cena sladkorju. Piše se nam: Sladkorni kartel je, kakor smo že omenili, svojemu osrednjemu pro dajalnemu uradu naročil, da je s 15 t. m. izdal nove cene za sladkor. V primeri z dosedanjimi cenami so nove cene znatno večje, tako da še misliti ni, da bi se sladkor na drobno, tehtau, mogel prodajati tako pod ceno kakor doslej. Kakor se čuje, bo pri prodaji na drobno veljal sladkor sedaj: rafl-nade kilogram 90 vin, sladkor v koscih in zdrobljeni sladkor, odtehtan, 1 K. Sladkor v celih hlebih bo veljal na drobno kilogram 92 vin., sladkor v koscih v kartonih po 5 klg., pa po 96 vin. kilogram. Tega podraženja niso krivi trgovci, nego nenasitni sladkorni baroni. Trgovec bo pri gorenjih cenah komaj pokril svoje stroške.
— Samomor vojaka. V četrtek dne 2G. t. m. ob 2. uri popolu dne se je v tukajšnji vojašnici peš-polka štev. 27. ustrelil vojak Štefan Balija. Nam se je že dlje časa čudno zdelo, da se v Ljubljani toliko voja kov ustreli, a zanesljivo se ni dalo nikdar izvedet*, kaj je bil vzrok samomoru. V tem najnovejšem slučaju pa se ne da prikriti vzrok. Štefan Balija je namreč zapustil pismo na svojo mater, v katerem pove vzrok, ki ga je gnal v smrt. To pismo se glase »Draga mama! Jaz vam naznanjam nekoliko vrstic ter Vam pismeno naznanim, da nikar žalovati po meni, ker to vse kriv je moj korporal Pichler, da jaz umreti moram. Ker on je bil tako dolgo z menoj dober, dokler sem ga čistil, sedaj mi pa ni več za živeti, toliko me sekira. Zato se je to zgodilo. To je vse korporal kriv, da nehote mislili, da je to en drugi uržah. Sedaj po zdravim celo družino. Vaš žalostni sin — Štefan«. — To preprosto pismo razodeva, kaj je moža gnalo v smrt in izraz »sekirati« ne po meni druzega kakor terpinčiti-Vojaki se sploh bridko pritožujejo zaradi grdega ravnanja in .prav Štefan Balija se je nedavno tega izrazil, da, kadar zmanjka podčastnikom denarja in so vsled tega prisiljeni držati se vojašnice, tedaj trpi vojaštvo kar nečuveno. Za danes naj zadostuje to; upamo, da se stvar natančno in nepristransko preišče ter pojasni in da ne bo treba iskati pojasnila na drugam mestu.
— Repertoire slovenskega gledaliča. Danes, v soboto se po navija nova burka s petjem in ple-s ?m »Vroča kri« ter nastopi v glavni ulogi drugič in zadnjič v tej sezoni gospa P o 1 a k o v a. —V torek, dne 31. t. m. se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni nova Parmova opereta »Amaconke«, ki je pri prvih dveh predstavah dosegla najlepši efekt Na to predstavo opozarjamo posebno rojake na deželi, saj se tega dne zaključi obenem tudi gledališka sezona.
— Slovensko gledališče. Dunajska burka „Vroča kriw je sinoči vzbujala dobro voljo občinstva. Popoluoraa se ji pozna, da je dete dunajskega duha, zakaj na njej opažamo vse one znake, ki so lastne dunajskim burkam. Lahka je in zabavna, prepletena s komičnimi, ne ravno duhovitimi prizori, iu osebe, v njej nastopajoče, so veselega, hudomušnega značaja. Dejanje v igri je po vzorcu iger a la rOd stopnje do stopnje" sestavljeno; igra je pisana samo za ljudi, ki iščejo v gle-
dališču razvedrila, zato bi ne mogla prenesti umetniške kritike. Začetek igre se vrši na hrvatski meji, v hiši boga tega kmeta Kokosa; njegova varovanka Jelica se ima ravno drugi dan poročiti z Nikom, čednim vaškim fantom. A ]>• večer se spre ž njim, ločita se v jezi, potem pa pride  Istvantty,   mlad graj. šeakov  sin  in  pregovarja,   naj oditft še isto noč ž njim v mesto, da se posveti gledališču, kjer jo čaka sreča in bogastvo. Jelica zaspi  sede  pri oknu še vedno premišljevaje, bi li odhitela v mesto po srečo. Naslednjih pet slik j)a nam predstavlja  njene  sanje, kako je živela  na  Dunaju in  napravila svojo gledališko karijero. Najprej  jo vidi pri gledališkem brivcu, kjer jo stanovala; potem jo vidimo pri glavni  izkušnji v gledališču, kjer se je preoblekla v staro ženo iu uverila prvo gledališko pevko da ji jc mož, ki igra na gledališču v Gradcu, nezvest. Ljubosumna pevk takoj odpelje za njim, a Jelica prevzame njeno ulogo ter doseže seveda najlep;. uspeli. Njena slava se razširi, in tudi iz njene domačije jo pridejo občudovat; v ueki gostilni pride do prepira med iu   njeno   prednico,   gledališko pevk., posledica je dvoboj med njima, iu J«. lica umrje, zabodena od svoje naspmt niče. To so bile v glavnem njene sanje. Drugo jutro jo  dobi   ženin Niko U spečo pri odprtem oknu. Jeliea je veda   vesela,   da   je  vse  to doživela samo v hudih sanjah; takoj se sprijazni s svojim ljubimcem in  odpelje  se L poroki. — Glavno dejanje je torej prav interesantno, in na mnogih mestih prepleteno s komičnimi nastopi. — L Jeiice je igrala  gospa  Irma Pola kova; nastopila je kot gost, in sicer jako ljub gost  našega občinstva, hib je imenitna kot vrtoglava, razposai devojka ter je večkrat kar očarala občinstvo. S svojo elastično fino igro je zelo ugajala v tej ulogi; nekatere pri-zore, n. pr. ko se dela blazno, je pogodila krasno in igrala dovršeno. Čudili smo se tudi njenemu zvonkenm prijet nemu glasu; iznenadila  uas je  z elegantnim 8erpentinskim plesom, ter zbujala zanimanje pri elegantnem dvoboju z rapirjem.   —  G.   Lier se  nam je zopet pokazal kot  izvrstnega komika ki povdiirja kolikor mogoče šaljivo straL svoje uloge, kar je v takšnih igrah trni. umestno, kjer niso značaji naravno sani. G. Verovšek  se je odfflcoval kot Panagel s svojo prirojeno komik G. Danilo nam je v svojem lst\. fyju podal dobro zadetega gigerla, žal. da svoje uloge, ni znal boljše; g. 1 > gutinovie je nastopil kot tipičen ; lokranjee, g. HaŠler je igral primerno svojega Nikota a pevske  točke M naučil; g.   15 o 1 e s k a  je bil   v svojih dveh ulogah popolnoma zadovoljiv. < • Koč e varj eva je tokrat ugajala; po hvaliti je tudi g. Danilovo, ki se j« vrlo borila z   gdč.  K reis ovo  in g« Lovšina. V začetku jc bila igra nj zorjeua precej površno; vendar nam je bil všeč živahni iu burni prizor „Qfa izkušnja,u   kjer nastopi mnogoštevilna osebje. Vobee smo pa pogrešali v en-scmblu skladnosti  in  pravega tempu. Ker pa je igra nova ter ima glavno ilog gost, ki se je mogel  udeležiti  le pai izkušenj, je umljivo, da ni moglo iti vse tako gladko. Petje  zbora je bilo jedva zadovoljivo. Upajmo, da bo da našnja repriza dokaj boljša!
— Umrl je v Trstu poštni asi stent. g. Josip Funtek, rodom (i Mengša.
— Sokol   ljubljanski raz
pošilja ravnokar sledeče vabilo : So koli, mili nam slovanski bratje ! Štirideset let je preteklo, kar je severni Sjkol poletel s svojim sinkom iz Čehov na jug v slovensko Ljub Ijano; leta 1863 dvignil se je nadebudno »Južni Sokol« v slovensko ozračje. Tisto dobo se je nas zapuščeni rod počel stoprav resno probu-j iti ter se organizovati. la smelo tr-d mo, da je Sokol v prvi vrsti netil narodno zavest, krepil slovansko na vdušenje in delo. S ikol je bil t Ljubljansko Čitalnico duša domovinski ljubezni, zvezda narodne pro-buje . . . Stoletja si je naš maloštevilni' narod v nesrečnih razmerah branil svoje bedno življenje. Pomis lite, bratje, da je naše itak šibko telo razkosano na šest dežel. — 11 zdaj se štirideset let razlega po naši lepi, sveti zemlji s Sjkolom na č.«lu, da hočemo živeti, da hočemo delati, da
HT Da|je v prilogi. ~^fj
g. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 7Q, dne 28. marca 1903
hočemo biti častna, zdrava vejica na
mogočnem slovanskem deblu . . . mi hočemo biti deležni človeških, božjih in državnih pravic, mi hočemo vži vati sadove svobodne in napredne kulture! Relativno smo zadnja desetletja v istini čudom napredovali. O tem se lehko mili bratje sami prepričate dne 2 8. in 29. junija t. L Vabimo Vas iskreno tačas na štiridesetletno godovanje ljubljanskega Sokola na drugi slovenski vsesokolski izlet v belo slovensko Ljubljano. Pridite, pridite, mili bratje slovanski, gori od Vita ve, tam od Visle, izpod temne Tatre; pridite k nam vi, jugoslovanski sokoli; združite se v Ljubljani vsi slovenski sinovi! Prinesite nam saboj novega poguma, svežega bo drila za naporno narodno delo, za obstanek naš in neposredno svoj . . . Šumno, bogato, gizdavo Vas ne moremo sprejemati . . . Tu pa imate naše hvaležne poarlede, našo sloven sko dlan, tu imate naše vroče slo vensko srce, ki Vam utriplje glasno nasproti: Slovani, ne vdajmo se — ne vdajmo se! Na zdar! Za slavnostni odbor: Dr. Ivan Tavčar, t. č. starosta, A lo j zij No va k, t. č. tajnik.
— »Glasbene Matice1 oratorij ,Sv. Frančišek1. Za oratorij, kateri se bo izvajal dne 2 2. in 2 3. aprila zvečer ob pol 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani pod osebnim vodstvom skladatelj P. Ha rt mana, ki pride zaradi vodstva tega oratorija iz Rima v Ljubljano, se prične splošna razprodaja sedežev in vstopnic v pondeljek, dne 3 0. marca v trgovini gos p. J. Lozarja na Mestnem trgu štev. 7. Cene raznim vrstam sedežev in stojišč so od 1—10 kron. V trgovini gosp. Lozarja je občinstvu tudi na vpogled natančen načrt in razvrstitev sedežev pri izvajanju Hartmanovega oratorija. Občinstvu, katero si sedeže izbrati želi, priporočamo, da si le te kolikor mogoče hitro izbere, ker se bo razprodaja sedežev po preteku jednega tedna decentralizirala in se bodo pozneje sedeži in vstopnice tudi v drugih trgovinah dobivali, ko bo iz-bera zaželjenih sedežev težja, razprodaja pa za širše občinstvo pri-pravnejša. Občinstvu iz dežele priporočamo, da si z dopisnicami sedeže
figura. — P. Hartman je v zadnjih dneh dobil od bavarskega dvora povabilo, da bi v prvem tednu po veliki noči v Monakovem dirigiral svoj oratorij »Sv. Peter«, v drugem tednu po veliki noči pa bo na povabilo gvardijana tukajšnjega frančiškanskega samostana gosp. P. Hugolina Sattnerja in »Glasbene Matice« prisostvoval zadnjim skušnjam svojega oratorija in izvajanju oratorija v Ljubljani osobno dirigiral.
— Občni zbor slovenskega pisateljskega podpornega društva se ni mogel vršiti v ponedeljek 23. t. m. zaradi premajhnega števila udeležencev. Zato poziva odbor imenovanega društva uljudno svoje članove na občni zbor, ki se bode vršil v ponedeljek 30. marca 1903. zvečer ob osmih v go-btilniških prostorih »Narod, doma« z istim vsporedom, katerega smo že objavili. Sklepalo se bode brez obzira na število udeležencev.
— O položaju žene v različnih oblikah družine". »Splošno slovensko žensko društvo« priredi jutri v nedeljo javno predavanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predaval bo gosp. profesor R Perušek o položaji! žene v različnih oblikah družine. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstop prost.
— Pevsko društvo „Sla-
vec" priredi jutri, nedeljo, namesto nameravanega z-ibsvnega večera mali popoldanski izlet na Jezico k »Alešu«.
— Pevski odsek slov. trg. društva ffMerkurcc vabi svoje Člane, ki še ne obiskujejo pevskih vaj, da se le-teh v bodoče udeležujejo, da bo naš pevski zbor pri le-
njih prireditvah in izletih tako častno astopal, kakor v lanskem letu. Gospode člane pa objednem prosimo, da pridobe za naš pevski zbor tudi take trgovce, trg. uradnike in sotrudnike, ki >e niso naši člani. Po našem mnenju bi bil lahko trgovski pevski zbor eden najmočnejših v Ljubljani, če pomislimo da se nahaja v Ljubljani več sto pripadnikov trgovskega stanu in če bi bila med njimi samo ena desetina pevcev. Upamo, da bo rodil naš poziv dober sad, kar bo gotovo le našemu stanu v čast. Pevske vaje vrše se vsak torek in petek od 9—10 ure zvečer v društvenih prostorih „ Narodnega doma."
— Dolenjski Sokol" priredi dne 4. aprila t. 1. v prostorih narodne Čitalnice v Novem mestu narodno igro s petjem »Deseti brat«. Cene sedežem: od I.—IV. vrste 2 K, od V. vrste naprej 1 K 40 v, stojišča 1 K, za dijake 60 v. Vstopnice se dobijo dne 2., 3. in 4. aprila t. 1. v
10 s
n
prodajalni gosp. Morauca, zvečer pri blagajni.
— Odbor ^Podpornega društva za slovenske viso-koNolce v Pragi" ima letos mnogo skrbi, da ugodi vsem prošnjam prosilcev, katerih število se je letos podvojilo. Izdatki letošnjega leta že daleč presegajo lanske. Odbor radi tega prosi vse prijatelje slovenskega dijaštva, da se o velikonočnih praznikih spomnijo tudi našega društva s piruhi! Za odbor: Fr. Tomšič, predsednik; Jos. Germ, tajnik. Blagajnik društva je: Dr. Jos. Ettel 51. & Hvordomilu advokat, Kral. Vinohradv, Palackeho 1? 8.
— Bolniška blagajna in delavstvo. Po mestu se trosijo in prilepljajo na hiše, droge, ograje itd. listki s sledečim pozivom: Delavci, delavke, člani bolniške blagajne ljubljanske! V nedeljo, 29. marca, točno ob 10. uri dopoldne se vrši v steklenem salonu kazine prost shod z dnevnim redom: Bolniška blagajna ljubljanska, nje občni zbor in delavstvo. Tri leta že ni bilo občnega zbora bolniške blagajne ljubljanske, ker so delavci zmagali pri volitvah! Zakaj to? Kdo hoče to še dalje? K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
— Domača umetnost. Velika alegorična slika gospodične Ivane Kobilčeve »Slovenci se klanjajo Ljubljani«, katera je — kakor znano — določena za mestno dvorano ljubljansko, izložena bo od jutri naprej na ogled v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vstopnina znaša 40 h ter je dohodek namenjen zakladu za Prešernov spomenik. Iz ložba otvorjena bo vsak dan od desetih dopoludne do dveh popoludne.
— Posnemanja vredno.
Tukajšnji optik gosp. Jos. Ph. Gold-stein je nabral pri milosrčnih Slovencih in Nemcih znaten znesek 64 kron za uboge sirote umrle Ko-privec, katerega je nam danes izročil in ga izkazujemo pod zaglavjem »darila«. V imenu sirot izrekamo srčno hvalo zbiratelju in darovalcem.
— Ubil se je 351etni Josip Am-brožič iz Gorij. Padlo mu je drevo na glavo in ga ubilo.
— Nezgoda v Šiški. Ignacij Gross, hlapec v Marijanišču na Poljanski cesti, je peljal včeraj zvečer na vozu panje e čebelami v Šiško. Na cesti v Šiški pa so se mu konji splašili in ušli, on pa je padel z voza in se na glavi tako hudo pobil, da je moral iti v bolnico.
— Uboj na cesti. Včeraj okoli 9. ure zvečer prišel je hlapec Anton Kocmur v službo pri gostilničarki Mariji Kramarjevi na Dolenjski cesti v zganjamo Janeza Dežmana ob cesti na Laverci v Dolžni vasi. Kocmur je bil popred v Šmarju, kamor je šel s konji in z vozom v družbi Franceta Cotmana po deske. V Šmarju se je napil tako, da ga je Cotman pustil in sam odšel z vozom v Ljubljano. Prišedši v Dežmanovo zganjamo se je Kocmur vsedel za peč, nakar mu je postalo slabo in mu je mesarski vajenec Franc Zupan prinesel vode, ker pa te Kocmur ni hotel piti, mu jo je vlil za vrat. Kocmur je prijel za steklenico in hotel Zupana udariti, a ta mu je steklenico zopet vzel. Nato so Anton Zupan, Franc Možina, Jožef Drešek in Jožef Štritof porinili pijanega Kocmurja skozi vrata na cesto, kjer je ta fante zmerjal in klical na korajžo. Franc Zupan je pobral »rajkl«, šel k Kocmurju in ga udaril po desnem sencu, da se je takoj zgrudil na tla in nezaveBten obležal. Fr. Zupan je nato prijel Kocmurja in ga zavlekel v graben. Takrat je še dihal. Franc Kocmur je šel potem nazaj v zganjamo in ko se je Čez nekaj časa zopet vrnil h Kocmurju, je bil ta že mrtev. Zupan je sedaj šel domov v Rudnik št. 40. Danes zjutraj pa je pobegnil z doma in se podal v Ljubljano. Truplo Kocmurja je našel šele danes zjutraj neki kmet in je to naznanil v Ljubljani, nakar se je to sporočilo žandarmeriji na Škofeljci. Med tem je bila policija izvedela, da se nahaja ubijalec v mestu in ga je sledila. Mestni policijski stražnik Mihael Sitar ga je dobil v Dolinškovi gostilni na Mesarski cesti št. 2 in ga aretovai. Franc Zupan je 22 let star in je bil mesarski vajenec pri Kun-steljnu v Ljubljani. Dejanje je priznal. Policija ga je izročila deželnemu sodišču.
— Z rešilnim vozom so pripeljali danes dopoludne v deželno bolnico urarjevo ženo Julijo Kolarjevo, stanujočo na Karlovski cesti štev. 6. Našli so nezavestno ležati v postelji, po sobi pa je bilo vse polno krvi. Mislilo se je, da se je izvršil zločin ali samomor. Izkazalo pa se je, da je ženi le bruhnila z nosa in ust kri, ker se je preveč razjezila.
— Na Karlovski cesti je danes zjutraj neki delavec mlekarici Ivani Dolinškovi z Ilovice prevrnil voziček, na katerem je imela osem bokalov mleka. Steklenice so se razbile in mleko je steklo po cesti.
— Mestna ljudska kopel.
Od 8. februvarja do 7. marca 1903 oddalo se je v mestnijljudski kopeli vsega skupaj 1944 kopelij, in sicer za moške 1603 (prsnih 1194, kadnih 409); za ženske pa 341 (prsnih 51, kadnih 290).
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 50 izseljencev.
— Najdeno. Šolski učenec Janko Tomec, stanujoč v Križevni-ških ulicah št. 2, je našel včeraj popoludne na Hradeckega mostu srebrno zapestnico.
* Najnovejše   novice. Po-
miloščen. Cesar je pomilostil na smrt obsojenega roparja Jos. Tschede-niga, ki je nedavno v Eggenbergu pri Gradcu umoril in oropal svojo gospodinjo Ter. Gleichweit. Kazen mu je spremenjena v dosmrtno ječo. — Nalezljiva bolezen na očeh se je pojavila med otroci v.berolinski okolici. Več šol je že vsled tega zaprtih. — Eksplozija aluminija se je pripetila v tovarni Neumuhl pri Norimbergn, vsled česar je bilo devet oseb nevarno ranjenih in poslopje razdjano. — Zoper barona Ernesta \V a 11 b u r g a je začelo sedaj tudi ogrsko sodišče tožbo zaradi poskusane sleparije ter je zahtevalo vse akte ljubljanskega dež. sodišča v tej zadevi. Čudno pa je, da je iz aktov izginilo originaluo pismo, ki ga je baje pisal pok. nadvojvoda obtožencu ter ga priznal za svojega sina. Le fotogratični posnetek pisma je med spisi. — rte eno poskušeno izsilstvo. Dne 3. in 4. aprila se vrši pred dunajskim sodiščem obravnava zoper bivšega uadporočnika Bart-manna, ki je hotel s pismi izsiliti od nekega nadvojvode denar. — Nemška cesarica ponesrečila. Cesarica Avgusta Viktorija je padla s konja ter si zlomila levo roko. — Celi gozd zgorel. Gozd toskanskega velikega vojvode, imenovan „Wolflingov gozd", blizu Karlovih varov je popolnoma zgorel. Gozd je obsegal 10 hektarov starega drevja. — Celo družbo vohunov za Rusijo so zajeli v Lvovu, med njimi tudi* višjega komisarja pri ondotnem finančnem ravnateljstvu, dr. Osolinskega in tri vojaške osebe.
* Atilov grob — repnica.
Graški listi so se vsedli na limanice dovtipnemu slovenskemu kmetu. Pri St. Janžu na Dravskem polju je namreč odkopaval neki kmet jamo, kamor je po zimi spravljal svojo repo, ko je šel mimo tak radovednež. Hudomušni kmet je radovednežu odgovoril, da je našel Atilov grob. Na Jožefovo je vsled pisave graških listov romalo vse polno profesorjev, historikov in drugih radovednežev iz Gradca in Maribora na — Atilov grob v daljni Žt. Janž, kjer so našli izpraznjeno kmetovo repnico, nastlano s slamo.
* 180 milijonov biblij je iz dala angleška svetopisemska družba do svoje stoletnice, ki jo je ravnokar praznovala. Prvo leto je izdala 1380 mark, lani pa že 4,822 860 mark. V celi dobi svojega obstoja je izdala za svetopisemske knjige 260 milijonov mark. Lani je izdala nad 5 mi lijonov knjig-. Vsak dan razpošlje samo iz Londona 7000 biblij. Vsa družbena založništva pa izdajo povprečno na dan 16000 knjig.
* Govorniške cvetke. V pariški zbornici se govori jako ve!k^ in vneto, zato pa govornikom tudi često uidejo stavki, ki razveseljujejo tudi občinstvo izven parlamenta. Po slanec Comenin je rekel: »proračun je knjiga, iz katere se cedi znoj ljudstva«. V utemeljevanje brezplačnega in cbveznega pouka je rekel marseilski zastopnik: »Končno se bliža ura, ko bodo možgani vseh otrok ljudstva opravičeni, sesti na šolsko klop«. V neki interpelaciji na ministra je vzkliknil posl. Pourquery: »Ni mi znano, gospod minister, ali vaša levica nič ne ve, kar dela desnica, toda znano mi je, kaj je rekla« Prvi občinski svetovalec Grebauval je v edinem navdušenem govoru izgovoril sledeče vesele stavke: »Zgodovina je človeštvo, ki se opazuje v ogledalu ter se vidi od zadaj«. — »Zemlja vpliva z barvami na ljudi, kakor ljudje na kamen« — Naše mesto ljubi časnikarstvo, ker predstavlja krilato misel, iz katere se izruje pero, da se branijo ideje«. — »Pozdravljam te junake, ki so umrli za domovino in gredo sedaj pogumno naproti novim nevarnostim«.
* Dohodki pari&kih gledališč. Od 1. marca 1902 do 28. februarja 1903 so imela pariška gledališča sledeče dohodke: opera 3,046.579*75 frankov; „Comedie Frangaise", ki je prejel ravno 300.000 frankov manj; na tretjem mestu je „Opera Convqueu ki je prejela 2,149.153 frankov; potem sledi pevalnica „Folies-Bergere"- s svoto 1,555.829 frank.; „Varietes" je dobilo 1,400.000 fr., „Cnatelet" 1,500.000 fr.; „Theatre Sarah Bernliard" nekaj nad 1,000.000 fr. Ostala gledališča so dobila po najmanj 800.000 fr. Vseh 92
zuamenitejših gledališč je prejelo v tem letu 26,000.000 frankov.
* Za poročevalce shodov in veselic. Neki šlezijgki list je prinesel sledeči poziv svojim zunanjim poročevalcem: »S tem prosimo svoje gospode poročevalce, da poročajo v bodoče o društvenih shodih in veselicah na kratko in točno, ne pa nam pošiljati poročila, ki so dobri zapisniki, a niso za časopis. »Otvoritev seje (shoda, veselic) »pozdrav došlih«, »čitanje zapisnika zadnje seje«, »zahvala predsednikova« »vzdihovanje s sedežev«, »zaključenje seje (shoda)«, so dogodki, ki so samo ob sebi umljivi na vsakem shodu, zato jih ni treba posebej naštevati«. Temu pozivu se pridružijo tudi druga uredništva.
* Vožnja po sibirski železnici. Neki nemški Časnikar, ki se je nalašč v ta namen vozil po novo zgrajeni sibirski železnici, opisuje svoje utise. Postajališča so podobna trdnja vam. Celo poslopje obdaja visok, močan zid iz kvadrov, za katerim se Čuti uradništvo s svojo rodbino deloma varno. Iz zidu gledajo luknje za streljanje s puškami. Na vsaki postaji straži nekoliko kozakov, ki nosijo ponoči vedno zasajeno bajoneto ter imajo vr-hutega pripasane revolverje. Tako oboroženi preiščejo vojaki na vsaki postaji došli voz, napolnijo posode z oljem ter odstranijo z voz sneg in led, ki se od postaje do postaje nabereta na vlaku. Tudi železniški uradniki, inženerji in telegrafisti so popolnoma oboroženi. Delavci nosijo vedno sabljo in revolver. Postajenačelnik ima v službi vedno puško-repetirko na rami.
* Matoni-jev gizhibler. Pri nastopu pomladanskega časa se razpošilja zopet v polni meri to najodličnejšo vseh kislih vod. Potreba rudninskih kislih vod je vsled svojega dobrodejnega učinka na Človeški organizem vedno večja; posebno za bližajoči se čas kopanja v Karlovi vari, Marijini vari, Francovi vari Toplicah i. t. d. bi se naj rabil naravni alkalni gizhibler po zdravniških predpisih vsak dan.
Iz neke ljudske šole na Češkem. Katehet: Zakaj nimaš katekizma? Fant: Oče nimajo denarja, da bi ga kupili. Katehet: Lažeš! Jaz vem, da imajo tvoj oče denar v posojilnici. Fant: Imeli so ga, a prelat Drozd je ves denar ukradel... Katehet: Otroci, molimo: Oče nas . . .
* Korajža velja. V švicarskem kantonu Freiburg je navada, da iztirja sodišče, ki imajo kaj premoženja, že v naprej po dva franka od dneva za hrano in stanovanje. Pred desetimi leti je bil obsojen neki premožen kmet v osemletno ječo in sodišče mu je odvzelo pri nastopu kazni svoto 5840 frankov za celo dobo. Možu pa se je posrečilo takoj prve dni uteči iz ječe ter pobegniti v tujino. Ker pa je po desetih letih kazen zastarela, vrnil se je hudodelnik v domovino ter takoj vložil proti sodišču tožbo na vrnitev založene svote, češ, da ni imel prilike, uživati hrane in stanovanja v ječi, za kar pa je bil vendar ptačal v naprej 5840 fr. In najvišje sodišče je tožbi tudi ugodilo, le zahtevane obresti se mu niso dovolile, češ, da je denar ležal celih deset let brez koristi, ker so vedno željno čakali na moža.
' Kahor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—2o
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. marca Pododsek za tiskovno reformo je odklonil predlog, naj državnim poslancem ne bo dovoljeno, da so odgovorni uredniki, kakor tudi predlog, da naj se odpravijo odgovorni uredniki in naj bo vsaka najmanjša notica signirana.
Praga 28. marca. V Kraljevem gradcu je danes državni poslanec konservativnega velepo-sestva, baron Perish, od protestantske vere prestopil h katoliški.
Lvov 28 marca Glede ar eto • vanja višjega finančnega komisarja Osolinskega se je izvedelo, da je isti izdal velevažne dokumente. Vodilni vojaški krogi so silno konsternirani. Osolinski je imel celo organizacijo vohunov. Star je šele 38 let. Baje se je lotil vohunstva, ker je bil v velikih denarnih zadregah.
Zagreb 21. marca. Vse mesto je pod vtisom včerajšnjih v e-likih demonstracij. Začeli so visokošolci, katerim se je hitro
pridružilo mnogo druzih ljudi. Najprej so demonstrirali pred novim poslopjem finančne direkcije kličoč: Dol z Madjarsko! Smrt Madjarom! Take demonstracije so bile tudi pred državnim kolodvorom in na Jelačičevem trgu. Dasi je policija z največjo silo pritiskala, vendar ni mogla demonstrantov razgnati. Prišlo je do hudih spopadov. Demon-strantje so policijo nagnali s kamni, vsled česar je bilo poklicano vojaštvo. Demonstranti so naposled hoteli naskočiti poslopje „Nar Novin". Tujim je stopila nasproti policija, a demonstrantje so policijskega voditelja vrgli ob tla in ga pretepli, policijo pa nažgali s kamni. Pri tem boju je nekdo v s tre lil na kar je prihitelo vojaštvo in z bajoneti naskočilo demonstrantje Ranjenih je jako mnogo ljudi, najhujše neki Arnold \Veiss, kateremu je vojak zabodel bajonet v trebuh. Weiss leži v bolnici pa najbrž ne bo okreval. Šele ob 1. uri ponoči je zavladal popoln mir in so mogli zopet užgati svetilke, katere so bili demonstrantje ubili.
Zagreb 28 maja. Policija je v strahu, da se zgode danes zvečer novi izgredi. Pripravljeno je vse vojaštvo. Policija izda ukaz, da morajo vsi javni lokali ob gotovi uri biti zaprti.
Sofija 28 marca. Gešov je prevzel nalogo, [sestaviti novo ministrstvo in predloži svojo listo še danes knezu.
Gospodarstvo.
Konverzija rente. Vsled razglasa o. kr. finančnege ministrstva od 29. marca 190o bodo se 4*2% rentne obligacije dne 3 0. t. m. pričele pri zato pooblaščenih posredovalnicah na 4 g prekolekovati. Za konvertiranje določene obligacije morajo se z dvema soglasnima zaznamkoma pri posredovalnici vložiti, kjer se kol e-kovanje takoj izvrši. Za Kranjsko je od c. kr. tinan/ministrstva določena ..Ljubljanska kreditna banka-kot posredovalnica. V to potrebne tiskovine dobivajo se pri likvidaturi banke brezplačno, ter se na željo primerno izpolnejo. Vse s kolkovaujeni sposojene manipulacije preskrbi ..Ljub-ljanska kreditna banka brez« plačno.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,MolIo-vo francosko žira nje in sol", ki je takisto bolesti ute&u-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (lu-3)
■i" Zahtevajte +
boprato ilustr. cenik pariškega blaga\r gumija, ki obsega čudovite nuvosti gratis in franku.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
■2      H. Schwarzmantel ,7,;.
HtziiuJ 1.« KotlientliiiriiiMtraMMe t*».
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-2) Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5.
Proti zobodolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi ille«no in odstranjuje nepr^etno Hupo iz umi.
i atrkJrnlra z navodom t 14.
Razpošilja se vsak daji z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. ===== Edina zaloira. =====
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirargicnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cista št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jozeiovega
jubil. mosta. (206-9)
SVARILO!
Kakor ima vsaka dobra reč ponarejalee tako si tudi prizadeva v novejšem časa neka nesolidaa konkurenca dober glas staroCislane rogaSke mineralne vode Jast štajerske dežele) izkoriščati za svoje produkte vrelcev. Radi tega zatrjujemo, da je samo JempeT in rStyria"* vrelec pristna rogaSka slatina. Opozarjamo na našo etiketo, ki ima poleg zasnambe vrelca štajerski dežel, grb (panter) v sredini polja in na naš užig na zamašku: Staj. dež rogaška slatina
Poslano/)
Gospodu Andreju Burgerju,
kot zalagatelju Puntii;amskega piva
v Postojini.
V štev. 65. r Slovenskega Naroda" priobčili ste rPoslano% v kojem ste mene prav neosnovano napadli, glede mojega postopanja proti euemu ^domišljenemu) Vašemu g. odjemalcu, ter ste poslali med svet podlo neistinitost.
Da Vasi in moji gg. odjemalci izvedo resnico, povem Vam v pojasnilo sledeče!
Dne 13, t. m. poslan je bil mlad gospodič, sin tukajšnjega večletnega stalnega mojega g. odjemalca, da mi pripelje dva prazna zaboja nazaj in poln zaboj domov. Ko je peljal prazne zaboje mimo moje hiše. stal sem na pragu in sem takoj zapazil na vozu svoje zaboje. Ker ga gori grede nisem mogel ustaviti, sem ga Čakal, da se vrne, ga ustavil in mu naročil, da naj mi prazne zaboje precej nazaj pripelje, na kar se je voznik vrnil, se peljal k Vam in mi pripeljal moje prazne zaboje ter zahteval tudi poln zaboj piva.
Doma se je sinku naročilo: pelji ta dva prazna zaboja nazaj in pripelji en poln zaboj. —
Ni torej res. da bi bil jaz voznika zaradi tega ustavil, ker je od Vas pivo peljal, temveč zaradi tega da mi je m o j e pomotoma k V a m peljane prazne zaboje pripeljal, da se ne izgube. —
Sploh pa morate priznati (posebno se, ker imate v Vašem poslanem toliko o plemenitosti govoriti^, da mora vsak pošten konkurent toliko takta in ponosa imeti, da ne sprejema zabojev drugih tovarn, katere ne zastopa kajti na mojih zabojih ste morali vendar zapaziti napis ..Vrhnika", kar ni identično s Pantigam.
Zaradi ledu se ne spuščam v nobeno polemiko, ker vsa Postojina in okolica ve, da sem imel ledenico napolnjeno z ledom pa ne s snegom, kakor Vi, in da sem s Koroške toliko ledu dobil, da sem ga še en vagon mlekarni v Kočah odstopil.
Vsi moji cenjeni odjemalci niso imeli nikoli povoda zaradi pomanjkanja ledu se pritoževati.
Iz Vašega neslanega ..poslanega" se vidi, da hočete z zavijanjem resnice delati reklamo za Vaše pivo, katero se mogoče samo premalo priporoča. —
Kar se tiče vprašanja v 4 odstavku Vašega poslanega, omenim pa, da nikakor ne uvidim, kako zamorete priti do sklepa, da hočem jaz zaradi prevelike lastne dobičkaželnosti ubozega obrtnika zatreti, ker Vam je dobro znano, da sem jaz že imel zalogo vrhniškega piva, ko se Vam Še sanjalo ni, da bo-dete kedaj gostilno in zalogo piva imeli.
Toliko v pojasnilo mojim in Vašim gg. odjemalcem, s pristavkom, da je to moja zadnja beseda v tej zadevi in da se ne spuščam v daljno polemiko. —
Bil sem, sem in ostanem
Emil Garzarolli plemoniti Thurnlack.
Opomba:   Meni   zadostuje sodba mojih   cenjenih   gg. odjemalcev, kateri bodo dejali : (859) ..Da Vi zlagali ste se korenito, ln jaz odpustil sem Vam plemenito".
*) Za vsebino tega spisa je aredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
Družbi   sv.  Cirila  in Metoda  so od
11. do 25. marca poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" 4803 K, uredništvo „Slovenca" 4140 K, nadnč. Mih. Vauhnik pri Sv. Marku niže Ptuja 5 K, žup. Iv. Zagorjan v Radečah zbirko 30 K, posojilnica v Konjicah 50 K, Emil Pavlovčič v Lipici neko kazen 10 K. moška podružnica v Mariboru 27249 K, ženska podružnica v Mariboru 4540 K, advokat dr. J Brejc v Ljubljani globo A. S. iz C. 100 K, trgovec S H ŠkerI v Trstu od biškotov 10 K, ženska podružnica v Črnomlju dohodek veselice 141 K 50 v. („Sl. Nar.u), odbor Leonove slavnosti v Smartnem 60 K po „Slovencu"). — Dalje je 30 odjem-nikov družbenih knjižic dopos^alo 9-'90 K; a radi pičlega prostora ne moremo navesti posamičnih imen.
Blagajništvo družba sv. Cirila in Metoda.
Dpravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod L d. L. Razdrto 2 K, nabrala gospica J<jlka v veseli družbi pri Zupančiču v Dolskem.
— Vesela družba v gostilni „pri Košenini** v Ljubljani 4 K 40 vin. — Skupaj 6 K 40 vin.
— Živeli!
Za   osirotele   otroke   udove Koprive
„Društvo delovodij v Ljubljani" 20 K. — Gosp. Jos. Ph. Goldstein, optik v Ljubljani, zbral pri dobrosrčnih Slovencih in Nemcih 64 K. — Skupaj 84 K. — Srčna hvala zbirateljem in darovalcem!
Darila za „Narodni Dom".
CV. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenos   ...    K 78.692 65 Donesek trgovca A. Dešajaua za mesca noveiLber iu december a 8 K ........n 4-
Donesek prof. Rutarja z* mesec
december ........     „ 4' —
Donesek ing. V. Polaka za prvo
polovico tekočega leta ...    „        24"— Doneski za mesec j a n u -h r i j ; plačali so čč. p. n. dame in gospodje :
Dr. Ivan Tavčar......„        10'—
Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann,
M.   Pletersuik i:. U.   pl. Trnkoczv, a S K, skupaj „        24" — l. Vončiua in Fr. Žužek, a 5 K,
skupaj .       . .....„        10" —
Dr. vitez K Bleivveis, Fr. Goričnik,
dr. M. Huduik, Fr. Mally, dr.
Fr. Muuda, V. Rohrmann in
S Rntar, a 4 K, skupaj I. . „ 28 — J. S.  Benedikt,  vitez J. Blei-
weis, A Dečman, P, Drahsler,
J. Dnffe, I. Gričar, dr. I. Jenko,
dr. J. Kušar, E. Lah, M. Leu-
stek, J. Lozar, J. Martinak, G.
Pire, L. Pire. dr  M Pire, dr.
L. Požar, J. Rode, A. Skabrne,
dr. St. Sterger  dr. Fr. Tekav-
čič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane
in K. Žagar, a 2 K, skupaj „ 46.— Fr. Burle, 1. E Hrast, I. Kavčnik,
J. Maček,  Fr.   Pretnar, L.
Schwentner, Fr. Stare, I. šu-
bic, A. Tavčar,  A. Trstenjak,
in I. V., a 1 K, skupaj „        11*—
Doneski za mesec f e b r a -arij; plačali so čć. p. n. dame in gospodje:
dr. Ivan Tavčar......,        10"—
Fr. Kollmann,  M. Pletersuik in
D. pl. Trnkoczv, k 6 K, skupaj , 18" — J. Tončina in Fr. Žužek, a 5 K,
skupaj     .        •   .   •   •   •   •    ■        10 — Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally,
dr. Fr. Munda, V. Rohrmann,
in S. Rutar a 4 K, skupaj    .    , 28 —
J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis,
A   Dečman,   P.   Drahsler, J.
Duffe, I. Gricar. dr. I. Jenko,
dr. J. Kušar, E. Lah, M. Leu-
stek, J. Lozar, J. Martinak, G.
Pire, L. Pire, dr. M. Pire. dr.
L. Požar, J. Rode, A. Skabrne,
dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekav-
čič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane
in K. Žagar, a 2 K, skupaj „ 45"— Fr. Barlć, I. E Hrast, I. Kavčnik,
J.   Maček,   Fr.   Pretnar, L.
Schweritner, Fr. Stare, I. Šubic,
A. Tavčar, A. Trstenjak in I.
V., a 1 K. skupaj „ 11 —
Doneski za mesec m arci j ; plačali so čč. p. n. dame in gospodje:
Dr. Ivan Tavčar.......„ 10*—
Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in
D. pl. Trnkoczv. a 6 K, skupaj „ IS — I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K,
skupaj.........„ 10"—
Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr M. Hudnik, Fr. Mally,
dr. Fr. Muuda, V. Rohrmann
in S. Rntar, a 4 K. skup ij   .     „ 2S' —
J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis,
A.   Dečman,   P.   Drahsler, J.
Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko.
dr. J. Košar, E. Lah, M. Leu-
stek, J. Lozar, J. Marti rak, G.
Pire, L. Pire. dr. M. Pire, dr.
L. Požar, J. Rodč, A. Skabrne,
dr. St Sterger, dr. Fr. Tekav-
čič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane
in K. Žagar, a 2 K. skupaj „ 46' — Fr. Barlć, I. E. Hrast, I. Kavčn;k,
J.   Maček,   Fr.   Pretnar, L.
Schwentner. Fr. Stare, I. šubic,
A. Tavčar, A. Trstenjak, iu I.
V. a 1 K, skupaj      ....    . 11*—
Skupaj   .   .    K 79.099 55
Opomba: Vsem če. gg darovalkam in darovale m, ki ž njim v težavnem polcž*ju rodoljabno vstrajajo ter mu pri nabiranju novih naročnikov ljubeznivo pomagajo, izreka najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 27. marca 19
Zahvala.
Slavna ^Posojilnica" v Mariboru je blagovolila darovati „Slovenski Šolski Matici" znesek 50 K v društvene namene. Za to veledušno darilo si usoja podpisani odbor v društvenem imenu izrekati slavni wPoso-
jilnici** najsrčnejšo zahvalo. Naj bi se našlo obilo posnemovalcev.
OtITfooa- .Klov^nttke   Kolike Vl«tl«*o-
v Ljubljani, dne 22 marca 1903.
„Slovenski Narod'4
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, tSelenburgove ulice št. 1. A. Koch, Cesarja Jožefa trg (Mahr-
ova hiša).
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Trst:
Mihael  Lavrenčič,  Piazza Ga-serma št. 1.
Borzna poročila.
lanski
Ljubljani
„Kreditna banka"
Uradni kurzi dunaj borze
Naloabeui papirji.
4*27o majeva renta . . . 4 2°,'o srebrna renta   .   . .
'o * /o
,. zlata 4°/«, ogrska kronska 4°/0     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske !*/§•/• posojilo mesta Spijeta
v Ljubljani.
28. marca 1903.
Blago
100 85 100 H5 10140 122 10
9965 122 —
4 V
/o » >, Zadra 0 boa.-herc. 2el. poa. 1902
4/i
4°/0 češka dež. banka k. o /o      »»       1»        i» u-
4Y,°/0 zaet. pis.gal. d.hip. b. iV/t PeSt.   kom, k o. z
Danar j
100 65
100 65J
101 20 121 9 )
99 451 12180 9975
100 —; 100'—j
101 10 9990 99 9'j\
ior—
102 — 10005 10010 102 —
a*
10u/0 pr.
107 25 108 25 101—    102 —
a zaat. pis. Innerat. hr
_ /•   t.    i»   ogr. centr. i
deželne hranilnice . 101 — | 10130 4 V/o zaat. pis. ogr. hip. b. j 100 45 10145 iVt*/t obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100-—] 101* — 4V,°/. Češke ind. banke B 100— 101 — I1, prior.Trst-Porečlok.žel. B 98 — 99 — 4°, n dolenjskih železnic ii 99 50; 100*50 3% „ juž. žel. kup. */, Vi 304 50 306 50 41/*0U av. poa. za žel. p. o. 10065 101 65 Srečke.
Srečke od leta 1854 ... 180 — 188 —
„   „    18601/*  .   . 1  184 — 186-50
...... 1864 .   .   . 247— 252 —
tizske...... 158 50| 161—
zemlj.kred. I. emisije i   270— 274*—
t,   n.   „ j  268- 271-
ogrske hip. banke . 267—j 262 50
„    srbske a frs. 100— 89'- 9150
„    tarSke..... 120 25 12125
Basilika          srečke    .   . 19—, 20 —
Kreditne            ,    ... 433 — 437 —
InomoSke           „    ... 11   8425J 8825
Krakovske          „    .   .   . 7650i 77*50
Ljubljanske         „    ... 70 — 75-—
Avstr.rud.križa  „    ... 66 — 66 —
Ogr.     „     „     a    ... f    27 25 28 25
Rudolfove           .    ... 67—j 73*—
Salcburske          „    .       . 75"—' 79 —
Dunajske kom.    n    .   .   . 442 — 447 —
Delnice.
Južne železnice    .... 48 25 49 25
Državne železnice .... j 692 25 693 25
Av8tro-ogrske bančne del. 1B99"— 1609 —
Avstr. kreditne banke  .   . 687 50 68850
Dgrake       „          „          . 749*— j 750 —
Zivnostenske         r     .   . I  252 — 254'—
Premogokop v Mostu (Brux) " 705* - 1 708 —
Al izmake montan .... 391*---j 392 —
PraBke želez. ind. dr.    .  . J 1654 — 1662 —
Rima-Muranyi..... B 485* — ' 486 —
Trboveljske prem. družbe . H 402 — 408 —
Avstr. orožne tovr. družbe 347 — 353 —
Češke tladkorne družbe    . H 160—! 163 —
Valute.
C. kr. cekin...... ;j    1133 1137
20 franki....... |    19 08: 1911
20 marke....... j    2342 23 50
Sovereigna...... j    23 94i 2402
Marke........ 117 Oh 117 25
LaSki bankovci..... 95 40 95*55
Kublji........ j  253 25! 253 75
Žitne cene v Budimpešti.
dne 28. marca 1903.
Pšenica	n	april . .	za 50 kg	K	739
	«i	april . .	.i 50 s	•n	6 49
Koruza	t»	maj   . .	i;   50 „	n	614
	n	julij  .   . .	i- 50 „		8-20
C)ves		april . .	.    ,  50 „		594
Mlačno.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S0ti~a.   Srednji sraoni tlak 736 0 mm■
Marc	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v fC.	Vetro vi	Nebo
27.	9. zv.	737 3	133	sr. jzahod	del. oblač.
28. n	7. zj. 2. pop.	738 9 7396 i	94 167	si. svzhod m. jzah.	oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 12 9°, normale: 5 8°.   Mokrina v 24 urah: 00 mm.
MATTONI-JEVA
II
GIESSHUBLER
alkalicn* kiselica
katera je kot zdravilni vrelec ffe več sto
let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in  prebavil,  pri  protinu,  želodčnem in
mehur/iem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (79—3)
Najboljša dijetetićna in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
200 do 400 kron na mesec
lahKo zaslužijo osobe vsacsga stana # vseh krajih gotovo in pošteno brez ka pitaia in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — fonudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche ?asse 8, Budapest. 719-3)
Povodom svoje preselitve is Postojne v Ljubljano ni mi bilo mogoče — kakor bi rad — pri vsakemu se osobno posloviti. 2a to Se poslavljam tem potom od vseh svojih ljubih prijateljev in znancev, dalje članov postojinskih društev, posebno „Sokola" ter od vseh svojih častitih gostov, zahvaljujoč jih iskreno ja okajano mi zaupanje in proseč jih, da mi isto ohranijo i dalje ko obiščejo Ljubljano ter kličem vsem skopaj: Živeli! A a svidenje v Ljubljani/
tj ubij a na,  dne 28. marca t903.
(868) Pran smernic
gostilničar „Pri novem svetu".
-I- ^vtlxl -g-
slabotni dobe* čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje lirunllm moke ,,M.Utlie" (postavno zajamčeno). Dame dobe" bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu gld. 125 po poštni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, z navodilom o uporabi. (790—2) !4oiMit.-lilff»Jt*M. zavod niclm. 14a-(urinu    *tl«'iw«-l,    Dunaj, Vlili.,
**M* I Iti II 3.
Dva spretna
krojaška pomočnika
za tinejša dela »prejme takoj
Josip Pogačnik v Radovljici
Gorenjsko. (878—1)
D'- E. Šlajmer
odpotuje (-«
28. t. m. za tri tedne.
Motorni voz
z 2 5cdcžcma (83l_3; se zelo po ceni proda.
Poizve   se   pri   tvrdki Josip Kolar in drug, Ljubljana.
Prav lepega, hribovskega, dobro izsušenega
O X^ S"S £ 1
za seme proda trgovec
(827-2)    Tomo Tollazzi
v Dolenjem Logatcu.
Cena   po degrovor-u..
V novi stavbi v I?m»o*lilmmil*t uUeah se oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha
stanovanja
s 3 in 4 sobimi, kopalnimi in poseUkimi
sobami z vso pritikliao prostorne podstrešne stanico; balkon in hodnik za čiščenje, upeljana električna razsvetljava in poraba
dvori&čnega parka.
Več se izve vsak dan od 11. ure dopoldne do 4. ure popoldne pri TF«*i«I<rrl*Uu Blcltveiso«a   <c«it»   Mt. " * < #.
III. nadstropje, levo. (860-1)
vojaščine prostr samostojen iu zelo zanesljiv ter v vseh strokah; posebno kot železninar izurjen
pomočnik
ki je zmožen slovenske in nemške korespondence. — Istotam dobi mesto
učenka
j ne čez 14—15 let stara, iz dobre hiše, I z dobrimi spričevali in ako le ino^oČe zmožna tudi nemškega jezika.
Ponudbe   sprejema  pod „Dobro ■ mesto*' upravništvo tega lista.   (S79—1)
poceni
10^ do najfinejše vrste v bogati h
1
i
do najfinejše vrste v bogati izberi za sprehode, za družbinske in nevestine toalete Čudalepi foulard od K 1 20 per meter naprej. In za celo obleko na zasebnike poštmne in carine prosto. Vzorci franko. Poštnina za pisma 25 vin.
TfMarniMka zvr/a ✓ n mi lleno blayo
Adolf Grieder & Comp., Zurich N. IO.
kraljevski dvorni zalagateiji (.Švica). 6 (14—2)
M/lNPELJEVl OTROBI
VIJOLIČNIM DUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO
Z/1 <30JITEV POLTI ^.MOTSCH&C2,I7(JN/1J |
|^tf^HSSt.1l6inUt;6ff/f^^
Bcnn!
Jernej Bahovec
^ trgovina s papirjem, pisal-^ nim in risalnim orodjem
v tjubtjani Sv. Petra cesta stev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča :
Najboljše urejeno zalogo raz-li«*ueur» papirju, trjrov-mUIIi in poMlornlii rkiijirr, moImUIIi /\t'/.koi, blljež-iilf. rrnila Itd. Ratekixni(* in šolske knjl-
•* za ljudske šole. violit*eulfke v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. jFotoff-raliene upamte ter k
temu potrebne predmete. Hipe slo%enskin llteratov. Kazno ^alanter. tilaj-go itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
it >
I
3>
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
a 60 vin. *s*
Dobiva se samo:
vlekami „priorlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice; s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
o
7T
2 B
ir- c •■I C n — *
**• s
; S j
rži.
iS 8™
s »
r « —. » S
oo
a> Mi
o
S i-
3 *»
C~3 CD
o.
S r
-i aH
13 A
i
l S
# 1
6
m
f 2s
O
9 —
= 3D o
<i
H
P
=r k
m I
22- I "g." ii
r ■ 3 i % p
_ o
s*
u Q
oo )JL|
~ i3
S. o
ti
M
0
c
rt
(D
9*
■
Iv. Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 14
v Ljubljani, Stari trg št, 7
■ ■ priporoča
olje zoper prah
dosoditj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po Ttta|n3^)iH cenah: 1 kr*. NO h, 50 k«. 11 tO h, pri
nakupu večje množine šo ceneje.
jfOVO! Patentirano f(0V0!
nepremocljivo mazilo
počrnenje nujavih čevljev, usnja itd.
Novi knjigi!
Slovensko-neniški in nemško-slo-venski ročni slovar s kratko slovnico slov.-nemŠkega jezika. Neobhodno potrebno za vsakega, ki se hoče brez učitelja v 14 dneh priučiti nemščine. Obsega 140 strani. Cena: 1 K 20 v.f vezana 1 K 80 v., po pošti 10 v. več.
Nova kubična knjiga
trgovce z lesom, obsegajoča 120 str. in jeza obrezan, tesan in okrogel les; računan od 1 do ^00 kom., je ravnokar izšla. Cena 2 K., v platno vezana 2 K 50 v., po posti 10 v. več. — Knjigi dobe se pri založniku
Anionu Turku
Unjljcarju (880)
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 5,
Pošilja se le proti naprej plači. Več dobrih
krojaških pomočnikov
za uniforme in civilne obleke vsprejme takoj   .841—2)
Jos. Rojina v Ljubljani
Šelenburgove ulice.
Poskusite Tf-j^lnii*
JJtaerjev, I llgluV
pristni rastlinski liker. "^H?
Oživi j m želodec, jiiuli tel*, iii prebaro. Dtije cl-->l>«*<> »galijo.
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
(11—701
■873j
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služe.b
G. FLUX
Gosposke ulice št 6
priporoča in namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za IJubljnno In drugod. Potrln« tukaj. — Xatnnrne|e v pjlsars«!. — Vestna  tn kolikor možno Isltra postrežba sr.asotovljena.
Mednarodna panorama.
Ionttjana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
I. vrste. Danes,  v soboto, dne 28. marca, zadnjič razstavljeno:
Zanimiva razstava
Plitviških iezer,
w
0*1 nedelje, dne 29. marca do vštevši dne 4-. aprila :
kopališča Baltiškega morja.
Ugodno potovanje po otoku Rtigen.
Te zanimive slike na steklu kažejo pokrajine in scenerije v čarobni plastiki in perspektivi Na vsakem prostoru je dnevna m nočna razsvetljava.
Otvorjeno vsal* dan o«i *». flo I- . dopolnilne  In   o*l   «. popolntlne
cio V. iv««er. cS75)
Ženitna ponudba.
Čedeo, ralad fant, 30 let I star, z dobro službo in nekaj premoženjem, se želi poročiti s poštenim dekletom. Prote stantke imajo prednost.
Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo na upravništvo „ Slovenskega Naroda" pod „Vesele praznike". (857..
!
P. ZAJEC
Ljubljana
jfi Stari trg štev. 28
J*^* urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z useknit optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. t »»O. Srebrna cilinder rem. ara od gld .
Ceniki zastonj in franko.
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost,
za vsaki život in v vsaki faconi e   _ ___ co
E 60 (0 CD
o-"
- C O O
rs <D
"D .5-O O
E .
ca > N O
O ±i ko
cd :zr
2 is 0)
JE S
co O
-S ° co
tt)
ml
O
= 5 o S
CD CL
priporom
HENRIK KENDA
v Ljubljani! Glavni trg 17.
Važno!   KM Važno! j
gospodinje, trgovce is živinorejce. |
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete lotogrrafieiie aparate in potrrbsrtiir, kirurgična obvezna vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih ml-
lieralnlh v o 11 in  solij  za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož,
krmilno apno itd. — Vranja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
Anfdn Kane
Ljubljana, Šeienburgove ulice 3.
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg 11.
Anton Presker
I krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv, Petra cesta 16 ;
priporoča   svojo   veliko zalogo
gotovih j oblek za 1 gospode in dečke,
jopio in
ptaščev za gospe,
nepre- 14 močijivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših | azorcih in najnižjih cenah izvrftujejo.
Hit se v najem dobro idola
gostilna
»nt (876—1 Kdo pove upravništvo »Si N.«
V mm
ki hočejo  brezskrbno živeti,
dobe   za   50 vinarjev
Cenik najnovejše specia
zastonj tajno,   ^s^^ htete ^ prye
R. Kohler ^^^^^ roke. DUNAJ V., Zeuggasse 1.
Lop i ^a^ž^lažičigižižigižj^
ini prostor IMeUaliM
Drostoru, blizu justiČne     mwm%$MiMMBIftA    stannie samo
stavbeni
V
(844-3)
i delavec
parni pekarni J. J. Kantza
Ljubljana, Rimska cesta št. 16.
Likalnih na špirit!
o o
o
o
Elegantna izpeljava,   fino ponlklan.
Plamen se da urejevati.   3 745-1 Brez đohta.       Absolutno brez nevarnosti.
Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na Špirit „Oeconotn'* brezplačno.
Johannes Heuer
Dunaj   IV-,    IVIuhlgesse 3.
na primernem prostoru, blizu justiČne palače
se proda.
Več se> poizve  pri  gosp. Fran Čudnu w Ljubljani. (834—2)
4 pari čevljev
5-eo
se oddajo le vsled nakupa velikih množin za to nizko ceno. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame za zavezovati; nadalje po 1 par modnih čevljev za gospode in dame, najnovejše facone praktične za vsak letni čas. Vsi ti štirje pari z močno zbitimi podplati K 560. Vsak naročnik dobi 1 par pisanih copat zastonj. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se a povzetjem. Zamen-jatev dovol.ena. (247—10)
Schuhexport
Dunaj XX I.   Poštni predal 560.
Postranski zaslužek
lOU do 900 14 mesečno
lahko doseže vsakdo,   ki ima znance s prevzetjem
zastopstva
za nove patentirane predmete
ki se lahko povsod prodajajo.
Visoka provi iija ozir. primerna gotova plača je zagotovljena.
Ponudbe z navedbo o dosedanjem poslovanju je pošiljati pod Šifro : ,?PoMlranMki zaslužek !«»«»•• na (-r^er-Jevo  anoneno pisarno * Pra^l, II einrlehvafiise »t. 1». (787—5)
Razglas.
Razpisuje se narok za oddajo
zgradbe nove dvorazredne šole
v Vrhpolji pri Vipavi
potom javne dražbe na dan 5. aprila 1903, ob 3. uri popoiudne. Ponudnik se podvrže 5% kavciji in znanim stavbenim pogojem. Dražbeni pogoji, načrti in proračuni so na upogled pri podpisanemu.
Krajni šolski svet na Vrhpolji pri Vipavi
dne 27. marca 1903.
Matej Kobalj, predsednik.
(877—1) Št 569
v845—3)
Podpisano županstvo sprejme s I. aprilom t. I. enega
provizoričnega mestnega stražnika
(policista) z letno plačo 600 kron (začasno) in prosto obleko ter obutev.
Prosilec mora dokazati, da je avstrijski državljan, vsaj 24 let, a ne čez 35 let star, neomadeževaneera obnašanja, zdravega in krepkega života ter vešč slovenskega jezika v  govoru in pisavi.
IVIestno županstvo v Rudolf o vem
dne 24. marca 1903.
S. pl. Sladović, župan.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Isprosi is TQsndga redLa
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhoi iz Ljubljano juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzenefeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, čez
Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal V Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost,  Bregenc, Curih, Genevo, Pariz,
čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. —  Ob 10. uri ponoči osobni vlak
v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Trst-Monakovo direktni VOZOVi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Sooevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoiudne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solno-grad, Line, Steyr, 151, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. <Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak u Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoiudne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik- Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v I^ub-lj&iie drž. kol. iz Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
C. kr. pri v, tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten P«MHHUuttla cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in  odporne trdote «1 iiitrikrlljiajoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila In »pričevala
raznih uradov in najsiovitej&ih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2609-23) Dunaja I., IttttxiiniliaLHstx»a.sso 9»
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
šlvctlnl   fitrojl  po najnižji ernl. I*l*ll4l«? in v to stroko  spadajoča popratila izvršuje ilot»r»o In efno.
A. KUN5T
-o- Ljubljana
Velika naloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno uj po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. - Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
n * 9 n % % 91 n n nn * % % % % % % n n % % m nnn mm
H
n
% % n n
* j«
n
rs
n n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich :va hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
* &tedilnili ognjico *
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, J
z žolte medjo ali mesingom montira %
nih za obklade z sečnicami ali kahlami. n
Popravljanja h tro in po ceni.  Vnanja J
naročila se hitro izvrfce*. m
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljiiljna Sv. Petra cesla 6.
Napečja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /'glasovirjev:
«^ mm «1« m- wm
Ubiralec »glasovir-
j8v v glasbenih zavodih „Glasbena Matica*4 in
„Filharmoničao drustvo"v Ljubljani
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
I
14
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
LC
7041
^1073662
8A
Blizu Bleda,   v4 ure od prihodnjega blejskega kolodvora se odda v najem
gostilna.
Naslov se poizve v upravništvu »Slov. Naroda«. (825—3)
Mlin na Bledu
s 4 tečaji in z vrtom okrog mlina
- se takoj proda. -
Tudi se proda
Ijl i » £±
s o sobami, kuhinjo in hlevom za 10 konj.
(816-3) Dragotin Repe.
z nekoliko polja in gozda tik državne ceste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, žganjetoč, i. d., pekarija in trg-ovina z mešanim blagom se da v najem ali s vsemi obrti, ali posamezno. Tudi na račun za več let.
Več pove lastnik (851—1)
Peter Alesovec
Tupaliče jnad Kranjem, št. 26.
100 miljonov razglednic
najokusnejsih, najlepših in najnovejših tiskanih v zlatu in svili kakor: velikonočne, pokrajinske, cvetlične, umetniške, genre, voščilne in godovne razglednice, lOO komadov sortiranih 3 K 60 v. Pri odvzetju 800 komadov 9 K. Vsak naročnik dobi še po vrhu zastonj krasno mapo pisem skega papirja s kuverti. Razpošilja se po povzetju. — Po 50 komadov se razpošilja le. ako se naročnina 2 K 20 v. naprej posije in sicer franko. (423—7)
Razpošiljalna tvrdka Eberson
Dunaj XX I, poStni predal
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršnj izpeljavi Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev gcriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852—1'
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
Golđaehmidt & sin
Na prodaj
je eno najlepših kmet&kih velepo-sestev na Dolenjskem Posestvo meri okoli 80 oralov in je mogoče rediti 20—25 glav goveje živine in 10—40 svinj. Stelje je obilo. Tudi se lahko še do 10 oralov pašnikov prenartdi v travnik. '866-1)
Cena | osestvu je 14 000 gld. ali 28.000 gld. krcn Plačilni pogoji so ugodni. £»"v, ;
Naslov pove^ uprav. »Siov. Nar.«
Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd.
Maitoferrochin
Malto-China-Malaga-vino z železom.
Maltochin, Cfiina in Sfierry
', steklenica 3 K; steklenica 1 K 60 v.
Malto-Condurango Malto Popsir-vino
V, steklenica 4 K; V2 steklenice 2 K 20 h.
Po naravnem kisanju s primes-
kom južnuvinskih drož  ir. najboljšega ječmenovega Klada narejeua
n*-]trr1iotiljivu^tti/etethnti rina,
< »d   zdravniških! 'oblasti    za    najbolje spoznan.
Mnogo zdravniških priporočil.  S prvim priznanjem odlikovan v Parizu,   Pragi,  BruBelju, Amsterdamu in pred kratkim na nunaju.
Malaga, Scherrv ,£ pelinkovec, sladorne samomaščine (Malz-
ausbruch) po ceni Ise dobiva'po^vseh lekarnah. Prospekti, ceniki!in!vzorci na zahtevanje zastonj.
Prva Malton-vinska kisalnica in*velika klet (724—3) S v a t e k St C o.
f*r*t;£h-Niiii4-li4»v nasproti zahodnemu kolodvoru 651.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
-
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zarraroTralna TostrLlca,  tt !F»raigri-Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vietkozt ilovfinsko - narodno upravo. (26—35)
Voa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Velika dunajska strojnica za izdelovanje  orodja   iiče   za Kranjsko soretnega
podzastopnika
upeljanega tehnika. Ponudbe sprejema pod: „W. Z. 1941" Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. (829—3)
Proda se cele vagone
sena
sladkega in kislega, v balah stisnjenega, franko na vsako postajo
Kupnje se
orehov, javorjev in hrušev les.
Ponudbe: Poštni predal št. 63 Celje. (867—2)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlarh) na Horo »krm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelca po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprcjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preakušene. — Iluatro-(22) vani oacikl laitoaj. (13)
Stanovanje
s 5 sobami in pritiklinami se odda za maj termin na Bregu st. 20,
II. nadstropje.
Več se poizve pri gdč Lesjak
ravnotam v III. nadstropju.     v863—2)
kupuje po najvišjih ceneh
menjalnica
iSrnold Reif
Dunaj, IV. Alleegasse 69.
_ «687—7)
Najboljše domače ■ zdravilo za želo \^|^\ dec  (po izreku ^^vVžupnika Kneipa
* v Magentranklein
^v^J^L.   >v je splošno naravni * x     * -
■ . .    \^*uav   X znani
produkt naj X
v nobeni družini > >v in na nobenem po- N^^r tovanju ne manjka. \ \ ^J^T^ zalogi ga ima J. Sax,/ Vodmat,   I^JublJauta. S
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v SrHwaiien-Apo-tlirke, Frankfurt u. II. (2136-30
Šunke
s kožo 1 gld. kilo, brez kože 95 kr. kilo, brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr. kilo, ple-črttt. brez kosti 90 kr. kilo, huIio meso in slanina 80 kr. kilo, pretiicevl Jr-zlltl 1 gld. kilo, Klavlna 45 kr. kilo, salame ogrske 1 gld. 8J kr, navadne 80 kr., boljše 1 gld. in iz šunke i gld. 20 kr. kilo, klobase male po 10 kr, velike po 20 kr. razpošilja proti povzetju od 5 klg. naprej
(7723) Janko Ev. Sire v Kranju.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, liri«« OfarUi,
na Dim »Ju ali (2073—31)
Anton Rebek, konc. agent
v Ljubljani,  Kolodvorske ulice 32.
V hiši št. 8 Šelenburgove ulice s II. nadstropju jc lepo
stanovanje
obstoječe iz 4 sob s kuhinjo takoj ali pa s 1. majem 1903 oddati.
Ogleda se lahko vsak dan od 11, do 12. ure dopoludne. <HH
Prostorna hiša
fti. -45. z gospodarskim poslopjem ležeča v sredi vasi Ilirska Bistrica, z zemljiščem ter mesarskim in krč-marskim obrtom, se odda za ve6 let po primernem zakupu v najem. Mesarji imajo prednost, ker ni drugega mesarja. <82i-3) Na neposredna vprašanja na tančno odgovarja Anton Rolih. M u se, posestnik, mesar in krčmar, Ilirska Bistrica št. 45, Notranjsko!
Zapornice na škripce zagrinjala
rolete * *■
* lese
(675 -
..... i . . 1 i f
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi MAJD
Qraška  oeeta što
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, ilte železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega  orodja in sioer orala, brane, motike,  kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za vrsta In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pc tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinsklh potrebidfc 1 *r vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Treverze,  cement,  strešna lepenka,  trsje za obijanje »tropov (što« lončene cevi, eamokolnice, oprav za strelovode,  ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
&^T* Tomaževa ilizracLreu, i^.aJ"bolJše umetno gr^o^lo« *^gS|
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krlžev. *
žaluzije   *  *  * *
kakor tudi vsa mizarska dela
priporoča v najboljši izvedbi Tovarna mizarskega blaga
fi. Bramberger
Gradec, Neubaugasse 53,
Postrežba točna.
Cene nizke.
i I m   n i n ■.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziterje)
za vse zavarovalne  stroke VNpreJiiie proti visoki proviziji, sčasoma tudi m »talno plai'o, tukajšnji glavni za.^ stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „iikvlxher upravniS:v • „Slov. Naroda". (G08—1 )
': i'f itY'r: L^ -, t t :':Vt>t: tifiji ffi
Bilanca posojilnice v Črnomlju
registrovane zadruge z neomejeno zavezo za 1. 1902.
št
* f
kron
St.
kron
1 Posojila................
2 Zaostale obreeti posojil..........
8 Pri drugih denarnih zavodih je naloženega denarja 4 Nevzdigneno obresti od denarja, naloženega pri
drugih denarnih zavodih za leto 1902 ....
6; Vrednost hiše št. 62 v Črnomlju.......
I 61 Vrednost posestva na Mavrlu št. 7......
j 7[ Inventar hiše v Črnomlju.........
Š| Inventar posestva na Mavrlu........
9 Vrednostni papirji............
10 Nevzdignene obresti vrednostnih papirjev .
11, Prehodni zneski.............
12' Gotovina koncem 1902 ..........
578367|03 12374114 406822 16
12831 24 60500 — 4500 -920 -72 35 44245 — 500 — 166 97 278^1 27
1149120 16
Deleži: 1824 h 4 K.....
Nevzdignene obresti od deležev
Hranilne vloge.......
Kapitalizovane obresti.  .   . .
1,1)27.417-37 K 38 782.79
Dolga na hiši je po odbitku leta 1901 plačanih
2(/88 25 K še..............
Rezervni zaklad........k'0445-35 K
Vstopnina za 1902 ....... 240— ,
Predplačane obresti posojil za 1903 .... Čisti dobiček......«........
7296 -2698 95
1066200 16
44554 6£
20685 35
4531 12 3153 95
1149120 16
Dohodki: 738.439 89 K.
Zadružnikov
izstopilo je leta 1902: 29, pristopilo pa 60, tedaj jih je koncem leta 1902 : 1280, ki imajo 1772 deležev po 4 K v znesku 7088 K.
Izdatki: 710.618-62 K.
Promet: 1449.058-51 K.
L ^Istega dobitka
pr. 3153 93 K izplača se deležem 5° 0 dividenda pr. 348 20 K, za dobre namene 430 K, ostanek 2375 73 K porabi se v delno poplačilo hišnega dolga, ki se vsled tega zniža na 42.178*92 K.
Letni račun za leto 1902 in to bilanco je občni zbor 19. marca 1903 enoglasno odobril.
Anton Jeršinović 1. r,
ravnatelj.
Martin Malnerič 1. r, Avgrust Kune 1. r, Karol MfUler 1. r,
odbornik. odbornik. odbornik.
Janko Puhek 1 r, Franjo Šetina 1. r.,
računskega pregledovalca namestnik.
računski pregled o valeč.
1848)
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča pr zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča,  za  kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki pr> s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 đul« (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepi toaletno zrealce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par ma: • šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 r kra8nej§ih   alik,   5   Šaljivih predmetov, vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih
veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, trebnih za dopisovanje, in Se 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno } trebni.  Vse skupaj z uro vred, ki je m
tega denarja vredna, velja samo gld. 1 > Razpošilja proti postnemu povzetju, a:; (861) se denar naprej pošlje
dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungwirth, Krakov A|I5<
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Najboljše črnilo sveta
Ktfor   hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čeveljsko črnilo
za svetla obutala
Fernolendt creme za naravno nsnje.
Dobiva se povsod;
C. kr. )^priv.
tovarna ust. 1.1832 (1161-46) na Dunaj i.
Tovarnliika zalo***
Dunaj, l.,Schulerstrasse2l
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moja Ima
I    St. Fernolendt.
9
Kogar nadleguje kašelj
na] poskusi kašelj ublažil j Oče tn veleokusne
■      Kaiser-jeve ■
prsne bonbone.
f\~T M f\    no(Hr§ko     outim !J«-nilt / / /1 i j   sprlreval  Jnim-l   v-.« «r<»-L I TU   tov vapeh pri Itiirtlju. I»a-1-piivoHtl.   ktttarlu  in /uwll/enju.
Mestu teh ponujano naj se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin. ,2560—21)
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v del. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leusfega v Ljubljani In pri Ubalaupl. Trnk6czy]u v LJubljani. V Novem mostu v lekarni S. pi. Sitdović.
U
Priznano najboljše sreJstvo proti kur-746)     jim očesom, žuljem Itd 4
Glavna zalega:
L. SCHWENK-ov3 lekarna
Dunaj -bleidllng^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schiiger, J. Mayr, C. Plc-coll.V Kranju. K. Savnik.
Slamniki iST* 1. klobuki
se prenarejajo pri 665-4 C. Brilli, Resljeva cesta 22.
AVGUST REPICI I ^Ode
kx
SvjeHaj \ samo s a
Globus-
Premiira/io z zlato kolajno na
svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod. 1(660-2) Škatljice po lO, tO in SO vinarjev.
AAA A AAA^
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstva v naročite? raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika xaloa;a raznovrstne izdelane oprave za salone * spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
m-
Jos. ^Irhar
načelnik.
(81 —12
«■»»   »rt. «X* #1» «1» «X»   «X» »1» »X» «1» »1» rl« »j« *
Najudaneje podpisana si uaojam p. n. občinstvu naznaniti, da imam fedno v zalegi jako bogato izbero vsakovrstnih
obuval za gospode, dame in otroke
kakor tudi športnih obuval.
-^jja7/^\     B*mŠST   Da se^izognete manj vredne konkurence, pa-zite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena
na podplatih. "Saj
za mnogobrojen nakup prosi ter se priporoča 8 posebnim spoštovanjem
Julija Štor mfil_9,
lastnica
samo v Prešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani.
Zunajna naročila se Izvršujejo točno in najbolje.
«•*■»   t-,   cjsa   «|U   JfU   «J«   «Jf*   »J*   «J* ***   *-*» *** *J* • 7»   *v* «-|»   *J*   *J* ^
I  Teliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi
brizaalnicami
\  nove sestave, koje
cd desne in leve - strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. SMEKAL
(12-7)
Zagreb •AA/*-
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnicf cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
«Olllm,I-
Ljubljana, Koiezijske ulice 16
(■v Trnovem)
izdeluje,   prodaja in popravljat vsakovrstne
po najnižjih emala.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
dobre in močne, od 600 do 700 litrov proda po nizki ceni   707 4
Fran Ciscio, Vegove ulice št 10.
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega — blaga —
se opozarja na tvrdko
žaaaaaaaaOal
HUGO IHL
v Ljubljani v špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
it
vrjubljaut,Trnovo, Opektur-*ka cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zakgo
najmodernejših pre-
. _ ,  ,       šanih ter barvanih
? IfflP^^H cj prstenih
4 1Sm 1 pečij
in 'najtrpežnejših
sledilnih ognjišč
f lastnega  izdelka, in j sicer rujavih, zelenih, j modrih,   sivih, belih, ■ : ramenih itd , po » uj -™ J    nlzjlli r**»«imli.
Cenilci   brrzplarno laa p«al-ulne pronio.    (IG—13)
Lego psestro t Ljiljani
na prodaja
Enonadstropna hiša ima v pritličju dvoje stanovanj i raznimi pritiklinaini in veliko podzemsko klet. (669-41
V prvem nadstropju je petero velikih sob, kuhinja in s steklom zaprt, zidan hodnik. Dvorišče je prostorno.
V gospodarskem poslopju sta dva obokana konjska hleva z osmimi stojišči, nadalje velika »upa in prostorno podstrešje. Ob cesti leži lep sadni vrt in dobro obdelan travnik v obsegu 24002 sežnjev. Vrt in travnik se lahko parcelirata za stavibča. Lega je jako lepa, soltičnata, razgled na vse strani odprt. Posestvo je v naj'boljšem stanu, za gostilno zelo pripravno.
Ponudbe vsprejema lastnik, Domobranska  cesta št. 1 v Ljubljani.
OIDOCK
(i
DUNAJ X., Laxanburgerstrasse 19
iiK iu/m-n Ju d rž a* aeajai koIo<lv«»rM.
lJi»N«.ij»»liM .-   električn« ceiitne šeles-
nlce n.& vse strani
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetjava se na računa posebej. 791-2
Fran Kolbeck, hotelir.
R   Št. 47/pr.
Razpis.
(846-1)
»-♦»#j»j»^»i»^i>»»*i»i»#^i».»j»j»»i»»»i»a    njena jo
Pri  Upraviteljstvu  deželnih dobrodelnih zavodov  v  Ljubljeni izpraz
1
i i
a mmm
rs
so
oo'
Belina naloga
tovarn za čevlje
D. H. Pollaka na Dunaju, i
Spredaj ravua olilika,
ne tišči na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred *kof ijo 4t. 21.
služba računskega oficij ala
z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 300 K in a pravico do dveh v pokojnino vdtevnih petletnic po 100 K.
Eventuvalno bo izpraznjeno tudi mesto računskega praktikanta pri deželnem knjigovodstvu z adjutom 1000 K na leto.
Pri oddaji aluibe računskega ofioijala oziralo se bode le na take pro silce, kateri so položili izpit iz državnega računoslovja in ao izveibani v računarski stroki.
Prositoi za masto računskega praktikanta pa morajo dokazati, da so dovriili kaki srednjo šolo ali pa vjaj 4 nižje razrede kake srednje šole, vrhu tega pa še kako trgovsko šolo.
Prosilci za jedno teh mest predloie naj svoje s krstnim listom, s spričevali O dovršenih Študijah, O popolnem znan u slovenskega in nemškega jezika ter o djzdanjern službovanju opremljene prošnje najkasneje do
AA/t-  15. aprila 1903 w
ali neposredno, ali pa, če so Že v kaki javni s'uŽbi, potom predpDstavljeno oblasti podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 18. marca 1903.
OMaaov lune
lita
1842.
J
i
i
i i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
i-|   Električni obrat, f-t—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. Id e. kr. priv. ]už. želez.
Slikarja napisov,
Stavbin&ka in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
S.itl«t u» čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu rajnovejSe, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za likale  sobnih tal pod
imenom „B>*pidol". Priporočava se tudi si občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in Da dužsli kot pr.znano reelno in finu po najuižjih cenah.
i Frid. Hoftmaim
urar 5H-v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo
iseh ust
žepnih ur
X3
zlatih, sre brnih, in tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, V* 1    l budilk in salonskih ur, vse sariiu dobre do \ _*f£G ' najfinejše
kvaliteta po
nizkih cenah.
Movoiitl
v žepnih in stenskih urah so vedno 13 v zalogi.
Popravila se Izvršujejo najtočneje. U SfSlS/SJSJSTcHISISISLIiHJ
«
Prva tržaška destilerija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
priporoča dom u čl
zdravilni konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila  in jestvine,  Dunaj IX;
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. e. kr. ministrstva notranjib zadev.   1 steklenica 5 14* Vi steklenice H 9*BO.
V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: «1. JcbAČlll« KlltklU alf jfluriilk, H, Hordliia A. IMUrtf, A. Šarabon.
Viktor ^eltliTrcra Wm Tcrdina. (48—23;
Znamenitost glavnega mesta
Cjubljane *~
je zelo efektna razsvetljava a la Pariz
»Angleškega skladišča oblek"
0. Bcrnatović
na Mestnem trgu štev. 5
ki je opremljeno z najnovejšimi, najelegrant-nejširni ln najlepšimi konfekcijskimi oblekami za gospode, dame in otroke.
Jfajvečja izbera. Čudovito nizke cene«
K ogledu vabi najvljudneje s spoštovanjem
(83o-3) Grc$\av S^rnctCL,*ć.
Opr. St. 154/95/6.
Oklic
(882-1)
s katerim se skliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrla dne 16. septembra 1895 v Dulah pri Gradišču št. 7 Marija Kek roj. Bivec brez naredbe poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče zapustničnih sinov Jožeft* lil Frttii-CCtft* Kek neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le s zglasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom, gosp. Karoiom Pleivveiss, c. kr. notarjem v ViŠnjigori.
C. kr. okrajno sodišče Uišnjagora.
oddelek L, dne 20. marca 1903.
Priporočilo!
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo
semen
ki je edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semeni ter imam vsa krmska, ze-
lenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna, za katerih kakovost jamčim.
Nadalje imam mnogovrstne cvetlice v loncih ter sveže in suhe palme.Tudi izdelujem sveže in suhe vence in šopke s trakovi in napisi in sploh vse v mojo stroko spadajoče pred mete po najnižjih cenah.
3tustrovani ceniki za 1. 1903 se dobivajo brezplačno.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem 13134—28)
"ULzno-etr^I i:n tzr^uLjcci vrtnar v ZLouLTolj^r^i.
Žrebanje nepriklicno 23. aprila 1903.	Glavni dobitek k™ 40.000k™
Srečke za grejalnice (VVarmestuben) po 1 krono	priporoča (8io-4) J. C. Mavr v Ljubljani.
Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 10%.	
T&Tlk krali!
I New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebmine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-' čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sic3r:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sresrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patent'rana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašio za podklaio;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (166—11) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
42  komadov  skapaf   samo  ffI«*- O-OO*
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ntkakšni slepari|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kra»no garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva se e<?lno le v
A. 111 K $ CII H E It    - a
eksportni  hiši   americanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vposlje. t lMtllul prašek zn njo stane iO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček Iz pohvalnih pisem*
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Battusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstva jako koristna, prosim, da mi pošljete še edno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
ff
ANDROPOGON
4i
(Izii»J«IIIrlJ P. Hcrriimiiii, KffornjA *»ol-*Utvv«>
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast lan, katero ni nikako sleparstvo, ampak Bkozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zabmnl Izpadanje las In odstrani pra-hnje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna priznanja  Cena steklenice 3 14.
Dobi so v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Cilavna zaloa« In ■*» z |» o m 11J aa t** v
v IJ si 1» IJ u ii I pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V suloal imata tudi gg. K. lflsalii*
in  1 - TriilnifKj  v I.J«at»IJ(»«ftl
in g. A.  Itant v  14ramn|ai. Dobiva se tudi v Koveitt   mestu   v lekarni pri ,,;%sia;clju'*.
Preprodajalci popust. (213-10)
Josip Reich
-+* parna
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4.
ae priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. 13 Cene nizke.
3
3
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
monegramov za zaznamovanje perila.
IZ grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
m
H*
3?Z
Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegova ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Od 1.-ta lSSa *a
*     ?iz    ?$> nt tT
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
tik   glavne prodajalne na voglu).
i
Največja zaloga
klobukov
najnovejše f a cone.
Prodaja na drobno In debelo.
4'eulkl.* brer.pl«« no <5^f
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Velilm
zaloga
steklenine, porcelana,
svetilk, zrcal, šip itd. itd.
po najnižjih, conah.
Berger-jeva medicinsko-higijenična mila
ig tov
O. HeU A ('oinj,  v Tropavi  a« a ■ajboljšim rspabona »porabljajo v tu-
Psrlas 1900.
ni m boleznim.
ta inozemstvu, /lata kol*jat (471-1)
Bergerjevo 40 od s t. kotranovo milo ) proti izpuščajem in polt-Bergerjevo žvepleno kotranovo milo j Ber aferi evo glicerin kotranovo milo ) Proti poitnim nečistostim
-n__~. _ ° -1 _ > kot milo za umivanje in
Bergerjevo paiiama kotranovo milo j kopanje.
Posebno priljubijesa so ie naslednja mila: benroe-milo, borahaovo milo, kmrbolOeo milo, ,/(Jtv> ivepio sa tiate aaaba, k.tonu j« neprijeten kotranor ronj, pri poltnih boleznih, ±vrplrtu> milo, ivrpinuf mlrr^l0 iu iivjWrti<> j>*Mmtita miio, n*Uo prosi molitemšomtm in j>rtromttlfol-mi L t proti rdečici obraza in srbečici, tf»nt%in-*nii^
Jicrgrtrjeva oobua pasta r tubu h, it. 1 aa normalne »obe, it. 1 ma kadilce ao najboljša čistila aa aobe.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekar. narji: M. Leustek, M. Mardetschlager, Jos. Mayr, C. Plccoli in UbaJd p|. Trnk6czy m m drage lekarne na Kranjska
Vit a liergertetm mila ia tovarna O. HEU. & Oomp., upeljan* im 30 i - t Imajo na etiketah kot
anamenje pristnosti poleg   stoječo varno« t no anamko in podpia Arma O. liell A Oomp.  t ru-deči bar ti.
(863 i.
pou5cm rencuirona
nad^ofou^Ha uelil^a gejtilna
objednem letna restavracija v sprehajališču (najbolj obiakovanem izletibču zagrebškega občinstva) z vsemi pritikljaji se odda pismenim ponudbe potom v najem na 3 leta od 1. junija 1903.
Pismene ponudbe, opremljene z 10°'0 varščino ponudka, naj se pošljejo
do vključno 15. aprila ta l*9 12. ure opoldne
podpisanemu ravnateljstvu,  pri katerem ae tudi natančneje poizve.
Ravnateljstvo nadškofovih posestev v Zagrebu.
Splošno kreditno društvo
regri»tr©-veLZxs.  zecd3ra.g-a.   35  cxra.oJeaa.o zavezo
sklicuje
V. redni občni zbor
na ponedeljek 6. aprila 1903 ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih. Gospodske ulice št. 7.
Dnevni red:
1.) Poročilo predsedništva. (858) 2) Predlog letnega računa in bilance.
3. ) Poročilo upravnega sveta in predlogi zastran razdelitve dobička.
4. ) Volitev novega upravnega sveta in nadzorstva.
Zaradi važnosti poročil in predlogov se vabijo druBtveniki na obilno udeležbo.
V Ljubljani. 24. marca 1903. UpriVIU 5761.
Kranjsko društvo za varstvo živali razpisuje sledeča
darila v prid društva za varstvo živali:
I. za organe policijske straže:
eno darilo a 30 kron dve     „     „20 n tri      „     „ 10 „
(85
II. za lovske paznike (tudi druge osobe):
eno darilo & 30 kron
eno     n „ 20 „
dve     „ B 10 n
^^st     n „   5 „
III. za hlapce in druge uslužbence:
eno darilo k 30 kron eno     „     „ 20 „ dve     „    „ 10 „ sest r   5 „
Darila pod I. in  II. razdelila se bodo onim   organom policijske sti oziroma  lovskim paznikom, kateri so dokazano s strogim izvrševanjem ob jecih naredb o varstvu živali, trpinčenje živali ali pa nedovoljeno lovenje p t zabranili.
Darila pod III. razdelila se bodo onim hlapcem, oziroma drugim u> benceni, katere bodo delodajalci ali pa druge osebe v obdarovanje priporv radi lepega ravnanja ž njim v varstvo izročenimi živalmi.
Razdelitev se bode vršila meseca decembra, vsled cesar se dotu prošnje oziroma priporočila iirtj Ua*nrjo do dne i. drcciilbra t. kranjskemu društvu za varstvo živali doposlati morajo.
kranjsko društvo za varstvo živali
Ljubljana, meseca marca 1903. Tajnik: A. Paulin Predsednik: Rudolf gTof Margli
Naznanilo.
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki W        ga pošljem zastonj.
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse drtig-e vrste
pripravoe za domačo rabo, z«.|«> ikUUIlt rnmh.
Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni tng
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn „Union",
aaložnik c, kr. dolenjskih železnic. (42—22)
Za: J6uCn goldinar	gospode: klobuk ali dežnik ali srajca
J V U goldinarja	suknene hlače ali mohairsakko ali potna torbica
•a B in |ll goldinarje	dobri čevlji na vlak ali potni kovček ali bobrov klobuk
iliri jI II 1 goldinarje	sakko s telovnikom ali hlače iz kamgarna ali čevlji za vezavo
3
iest
et
goldinarjev
spalna suknja ali cilinder ali lakasti čevlji
it h
goldinarjev
havelok ali popolna obleka I ali 6 srajc s 6 ovratniki J
Sedem
goldinarjev
površnik tennis-obleka bicikliška obleka
goldinarjev
potni ulster ali žaket
derby
a s e
-
jI
a
goldinarjev
ali obleka iz kamgarna
° 8
goldinarjev
Siva
modna obleka
ali ilv
modni površnik
►
e
etnajst
goldinarjev
XaJiioveJnt
modni raglan
ali lina
modna obleka
goldinarjev
IVloderna siva
sprehodna obleka
ali
salonska obleka
/se garderobe za gospode, dečke in otroke do najfinejše vrste so vedno v zalogi.
X3i~i nai'ooilili po meri so cene ne zvišajo.
IfiP Strogo stalne cene.
zbrane pošiljat^re na deželo.
Konfekcijska imovina
Sigmund Stransky
Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11.
(872—1)
Ceniki in vzorci se ne razpošiljajo.
ls* »-«»«- i 1« ta m*^ skllcnfte nam ta
Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,   najhitreje   in   največje   vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto
Hamburga v J^ovi-Jfork
so
m dolg
»Deutschland« 212 a Auguste Victoria« 168 »Moitke« 160 »Pennsvlvania« 171 »Graf Waldersee« 170 »Ptlatia« 140 »Batavia« 152 »Bulgaria« 152 »Fttrst Bismarck« 200 »Columbia« 140 »Bliicher« 160 »Pretoria« 170 »Patricia« 171 »Phoenicia« 140 »Belgravia« 152 »Armenia« 170
Haznbupg-lVoTrl-TrovIs: le 6 đul.
Vozne k&rte   po   predpisanih   najnižjih  cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno
oblastveno potrjena agentura (2758-21)
X^jut>Ijani, Dunajska cesta Ht. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
Največja zaioga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
I
I
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domaČa
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
prašno izbero
I^onfe^cije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. prlporora
hm Schuster
Ljubljana
Spitalske ulice stev. 7
Solidno blago.
%xxxxxxx.*:
* Nizke cene. * frx
Veliko zalogo |
rokavicza damc 8
gospode
kravat za gospode
toaletnega blagi
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
F
Klobuke
9
a
8 m
£
9
i t
m
<m
e
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v veliki izberi I
14
priporoča
Ivan Soklič
Pod tranćo it. 2.
l"oMli»|tt eleUtr. železni*«*.
Razpis
Kranjsko društvo za varstvo živali razpisuje za spis najboljše kniižice (v slov. jeziku) v varstvo živali, namenjene za razdelitev med šolsko mladino
darilo 50 kron.
Dotična knjižica naj obsega približno 40 do 50 strani (oktav form.). Tekmovalci naj dotično delo (z imenom spisatelja v zaprtem kovertu najpozneje <lo ta Julija 1903 podpisanem društvu v razsojevanje pošljejo.
Pripomočki se lahko pri društvenem vodstvu dobijo. (855)
3(ranjsko društvo za varstvo živali
v Ljubljani, meseca marca 1903. Tajnik : A  Fanlin. Predsednik: Rudolf grof Margheri
Konfekcija otroških oblek.
A. Haring
Pletenje s
strojem.
Dvorski trg 1.
priporoča p. n. naročnikom
obleke za deklice In  dečke jopice, pelerine, plašče iz plk6, čepice, avbice po solidnih cenah.
Nogovice. obujke domačega izdelka iz najboljšega pletena. MTog"Ovice najfinejše do najnižje vrste sprejemajo se v dopletenje.
Tudi se dekliške obleke, plašči in jopice izvršujejo po meri. (750-5)
Št. 9634.
Volitveni razpis.
C833-2)
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje  dopolnilne volitve
v občinski svet vršile v veliki dvorani »Mestnega doma« na Cesarja Jožefa trgu in da bode volil:
dne *£0. aprila III. volilni razred; dne 22. aprila II. volilni razred; dne 91. aprila     I. volilni razred:
vselej od osmih do dvanajstih dopoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodeti volila v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A do incl. L ki bodo imeli dohod na volišče po etopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M do incl. Z, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvej volitvi, to je dno 21., oziroma 23. m 25. aprila t. L, ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a) iz III   volilnega razreda:
Ivan Škcrjanc in Jernej Žitnik s
b) iz II  volilnega razreda:
Ivan Plantan in Andrej Senekovie :
c) iz I. volilnecra razreda:
Ivan Seiinij^. dr. »Josip Stare« Ivan Velkovrh in Franc Žužek.
Med letom se je odpovedal in kmalu potom tudi umrl občinski svetovalec g. Vrane Trdina, ki je bil leta 1900 v III volilnem razredu izvoljen za dobo treh let, ki bi mu bila torej volilna doba tudi letos potekla.
Voliti bo torej v III. razredu troje, v II. dvoje in v I. čvetero občinskih svetovalcev — vseh devet na dobo treh let.
IL^Cestr^I magistrat ljuLlolja-r^slri
dne 12. marca 1903.
«
0OOOOO00   Ustanovljeno leta 1832. 00OOOOOO
0 0
na
o
pa
4) -Q
O T3
CT3 C
'oT
TJ
o O.
0
«
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  linosti,  ki omogočajo z jako majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Električni «»t»»r»&*t. (413—8)
llustrovani ceniki so dob6 brezplačno.
o o
0 0
Založena 1
847. j
I Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
.jut m
14
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg st. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji  ceni: oprave  za   Spalne    SObe,    oprave za
jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,   otroške vozičke, zastore, preproge itd.
u i
31
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami,
Aparat kakor kaže podoba stane 75 J(.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
do 240 K. (732—6)
Prodaja tudi na obroke.
se smejte, gramofonskih plošč.
poje in
Zamenjava starih plošč.
žvižga. -
Ceniki  zaotonj. •-
IMJJ^OrvJR^ \VEBER
.rar T7" XJjvL'blja.xii, Stari trg- šte^r. 1©.
največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
zastorov (rolet) in zatvornic (žaluzij) |
lesenih in železnih valj častili zatvornic (Rol-
laden) za prodajalne f
Ilica št. 40 UT.  |OJl%^ Jl\ DIV; Ilica ftt. 4G
priporoča »€*Udjn.«£ in *&*&wm.€» i.at«l.«sMI*«»
\aroella Izvršujejo Me toeiio In iiAji»ulluneJe.
Oprospeh
r
„Ustfedni
Humpolško lodensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz čiste ovCje volna razpošilja po zelo nizkih cenah (76<—3)
Ka*i*4>l Kocian
tovarna za sukneno b'ago
v Huonpolcih  na Češkem.
Vzorci na zahtevanje franko.
t, 1~£2T
.♦/V!./vw»/\»y\«.
]kVa^na tiilot
Ivan PliCll, prva tovarna koles v Gradcu
naznanja slavnemu občinstvu, da jo podelila
zastopništvo za vso kranjsko
svojih slavnih, dosedaj neprekošenih koles pod obče znano
znamko       jqh. puch v gradcu
strokovnjaku gospodu (835—2)
Franu Čudnu v JLijublfarii
pri katerem   so tudi  najnovejši modeli  vaacemu  na ogled
razpostavljeni.
nad 1000 ktobukOV Za gospode najmodernejšega kroja v vseh barvah, kakor tudi klobuki za dcekc po 50 kr.
so ravnokar dospeli.
Ravnotako največja izbera najnovejših Oblek za
gospode in dečke, kakor tudi najnovejše v konfekciji
Za dame po čuda nizkih cenah. (874-i)
v »Angleškem skladišču oblek"
Oroslav Bernatović
Mestni tfJK «št:.
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pu*k ■iaJno%ejMll» mImI^smo* in najno-*ejne   vnte,   revolverjev   i. t. d.,  vseh  pripadajočih   rekvizitov in
muiifieije, posebno pa opozarjam na
trocevne
y*ttr
e
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakema najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. obfiinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naeoel»e in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespo&tovanjem (543—11)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IluMtrovan  eenlk  h«  p o m 11J a  na  zahtevo zastonj.
aot. nuNta Staro.
iljLinime t Gaps. Gomp.
iz **teliteejeve Beknrne v Pragi
priznano Uborno, botečlne tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in
K 2— »e dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega  zdravila naj se jemljejo le   originalne  steklenice g v   zaidepnicah z našo varstveno J znamko  „sidro"   iz   Rlchterjeve j lekarne, potem je vsakdo prepričan, S da je da je dobil originalni izdelek. (2411—26) r
v Pragi, I., Eliščma c. 5.
ZBr^CLa-jlirainl ±rx porcelanasti
higijenični pljuvalnik
natančno po predpisu v največji izloeri
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
IBh^euct Kollmaiiii
o veo *•* stekleinno i si » porcelauo
v Ljubljani, Mestni trg.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bode gospod
Fran Remic iz Postojne
s 1. aprilom 1903
gostilno pri „Novem svetu"
f *
I
I
*%f «*, TI f M** 'iT/
prevzel in bode točii najboljša pristna vina. Istotako se bede 4|| tudi vedno skrbelo za najboljša in najokuanejša jedila.
Z odličnim spoštovanjem j|| (823- 3) Anton Gopše, kantiner.
.    • trn
\ r t t
I I \ \
Pariški svetovna razsta/a 1900.
m
^*:J«a*iaaii4t_________
DUDOCTEUR PlEBRE
Svetownoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (231—18)
i Kmetska posojilnica ljubljanske (tet i
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
^ v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št 11
obrestuje hranilne vloge po 4f|»°|© |
^ brez odbitka rentne@:a davku« katerega poNoJil-
<?> lilea Nama za vložnike plačuje.
®      Uradne tire :  razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. 4—32) f!
^ Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57. d
	
	
	
t)	
	
o	
	
i«,	
	
	
19	
3Lm	
f .-So
53 o  ^ r\i
^ C C v
^ i? a §
-O oo
v.
O* ti
^ o p k:*
i-
C
o
r
CM _
•4
iKA
Važno za. gospode! Novo! Novo!
Vljudno naznanjam, da sem v I. nadstropju svoje trgovine
Pred škofijo štev. 7
otvoril
posebni oddelek;^ vsakovrstno sufcneno blago
ter sem se potrudi/, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam.
Poskusite enkrat, ak0 kaJ p°trebuJete, * m°j<m ysak°-
- vrstnim suknenim blagom m prepn.
se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje.
K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje
J. Grobe/n/% Ljubljana.
Blago iz lanske sezije VO",, in sukneni ostanki .VO" a ceneje.
Vzorci na deželo zastonj. (680-10)
čokolada iz čiste sme- ■ tane v tablicah in zvitkih
Smetane jako bogata
lečna čokolada.
Najnovejše iz svstovnoslavne tovarne za čokolado.
iniririririrrr-r
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) S
^--«—
PR
zidarsko opeko
Cement roman in portland |
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak samotne in cemetiie I
*:
i*
kakor tupi
_ vse drugo stavbinsko blago
*     ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množ nah
F. P. Vidic & Comp., Ljubljana.!
OCXXXX X5 x x r r x
Izdajatelj Id odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnica in tisk „Narodne tiskarne".
3947
62
07^221