L it. 104 Pottaiaa pora£uni«aa (C. C. com It v Trsi«, v torak, S. iml« »27. itrrlllui M c«nt Latnik Lil Ust Uhaja r—k dan S .e.ece L 22—. pol l«ta L 38-l 6.50 reč. — Posamezne itavikc jr iirokosti 1 kolone (58 mm): za ftice. rabv»l«, poslana, vabila Oglasi na Jadranske subvancbe v 17. stoleju, ko so si začele nekatere evropske države prisvajati prekmorake dežele in ko so jim bile po berlinskem kongresu zajamčene in nato še raatoi-j,nc, so čutile tiste evropske chžave potrebo vpeljatx ^ i^ gili vzrokov redne °dpoW med Sa^VeKmorsM pro- met s koloniiarm ux tudi <£u gimi važnimi trasci, je Francija. Pozneje so Ji sledile tudi druge velike evropske dr-žave in že pred vojno so skoraj vse obmorske države na svetu financ- podpirale razne plovne črte gobarske in predvsem politične važnosti. Naloga vzdrževati redni promet je bila v začetku poverjena vojni mornarici To je stalo ogromne svote in ni rodilo dobrih sadov, čeprav so poveljevali ladjam ljudje velikih zmožnosti. Toda trgovsko ^ bili neizobraženi, trgovina ca 1 mesec L —t ozemstvo mešate« za I mm prostora L 1.—. sa oamrt-zavodov L 2.— Uredniltvo te npramUtro: Trst f3). ulica S. Francesco d'Asrfst 20. Telefon 11-37. Dopisi na| s« pofiljajo izključno uredniltvu, oglasi, rekla-maciio te deaar pa upravniitm. Rokopisi sa ne TraCafo. Nefrankirana pisma se ne sprejema*- — La«t. založba in tisk Tiskarne -Edinost. Poduredniitvo v G o r I c i : ulica Giorofe Carducci 8t. 7.1. n. — Talei »t. 327. Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Pavle. jim je bila deveta briga in prav ako jim je bilo vseeno, ali dobe Iv a j tovora ali ne; v tem tiči se danes prava razlika med voj^o in trgovsko mornarico. KaKo so to razumeli, nam jasno kaže iz- socialnih razlogov in temu primerno imenujemo Unije posrne^ kadar vzdržujejo promet z otoki, kolonijami in drugimi deželami, kjer hoče država raešmti svoj politični vpliv, ali b Cisto ekonomskih razlogov m t» ke linije imenujemo U»u ker po večini uvažajo strovme domačim industrijam in skuša-jo pridobiti še nova trfcišča. Za poznavanje kaike subvencionirane! linije je treba predvsem poznati: razdaljo v morskih miljah od 1852 m med odhodu© in zadnjo luko ter med posameznimi vmesnimi, perijodnost linij, da se lahko izračuna število 'pretečenih milj na leto, in tonažo ladij, ki vzdržujejo promet na tisti liniji, da se dob* tro&ek za vsako miljo. Italija je radi svoje geografske podobe tudi potrebovala subvencionirane črte, in sicer obojne, poštne in trgovinske. Ze pred ujedinjenjem Italije so obstojale tozadevne pogodbe, pozneje so bile večkrat obnovljene Takrat še niso toliko stale kakor danes, do 12 milijonov, in glavni del je vedno prevzemala Navigazkme Generale Italiana. Ta je imela skoraj nekak monopol, ker je bila najmočnejša; zato ni vršila prav vestno dolžnosti, posebno glede materiala važnejši, obsega morski promet proti inozemskim hikam izven Jadrana in je osredotočen v i j lavnih dveh jadranskih luk ah, v Trstu in Benetkah. Tržaške adje, ki plovejo ob vzhodni jadr. obali, se dotaknejo Brindisija, hitrostne luke Trata, in krenejo nato proti "Levantu in na Vthod. Druge pa proti zapadu in Amerikami. V Benetkah je labodi«© vekITei^ga francoskega p«£ , « £11908. skega častr ka, ki subvinciomrLih Unij in Je po neuspeSnih P—* sledeče: imeli smo prav krasno vožnjo, posebno še ker na krovu nismo imeli ne blaga ne potnikov. Kmalu so uvideli, da tako ne more naprej in se ne srne preveč oreamiselno vozariti in brezpemembno trositi preste vil-ne milijone, in zato so poverili to službo trgovski moa-nanci, privatnim domačim družbam. Država jim plača le odškodnino za prevoz poste na onih progah kjer je trgovina velika in so aktivno, za kraje pa, kjer je trgovina majhna in se zato ne končno preuredila vse. tedanje morske subvencije razdelivši jih v tri skupine: gornji in dolnji Tiren in Jadran. Kljub domačim subvencijam so se pred vojno izvoziičarji kaj radi posluževali tujih mornaric, ker so bile bolje organizirane ip cenejše kakor takratna italijanska, pri kateri je srednja starost ladij znašala nekaj manj kaikor 27 let. Med svetovno vojno je italijanska trgovinska mornarica silno utrpele), država je prevzela vso plovbo, subvencije so sicer izginile, toda obratni ladij, ki pretakajo transversalno Jadran in se vračajo v italijanske luke Brindisi, Bari, Jakinin Benetke. Prej omenjena komisija je smaifcrala, da naj vlada denarno podpira ra*voj in delovanje mornarice v Orijentu, na Daljnem Vzhodu In v Avstraliji, in da so linije s temi deli sveta kortetne. Zato naj se podpirajo in naj se jim dovoljujejo konvencije za nekaj let, pri čemer naj bi se od leta do leta zmanjš Sevale. Te linije torej niso me-obhodne, podpirajo se le zato, da se osvojijo gotova tržišča, m nato se podpore odvzamejo. Ker so nekatere od teh koristnih linij prav plodonosne, bi bila velika pogreška jim kar tako dati subvencijo, ki bi predstavljala le še večji dobiček, darovan od države. Denarna podpora, ki jo daje država, omogočuje vzdrževati redne odnošaje z nekaterimi nttrskknl tržišči in predstavlja ]Si aktivnih linijah le odškodnino za prevoz pisem in poštnih paketov, pri pasivnih pa krije izgubo, ali bolje, razliko med obratnimi stroški in prejetimi plačili. Neobhodne linije, po sklepih komisije, so pa one, ki so določene za izvažanje nacionalnih izdelkov proti Balkanu, Črnemu morju, Mali Aziji in proti Orijentu v obče in za povzdigo italijanske trgovine in vpliva. Njih izhodišče je Trst. Razen teh, ki nas bolj zanimajo, so neobhodne tudi one, ki In sato so mu bile poverjene skoraj vse linije zal Levant in mnog« druge preko Sueškega prekopa. Od tržaških družb so podpirane razen Lloyda Se sledeče: Navigazione Libera Trie-stina, Tripcovich, Istria-Trieste za obrežno plovbo, Monfalcone, nato še Adria in Costiera z Reke ter Zaratina iz Zadra. Prav važni izmed jadranskih linij, danes Še vedno na papirju, sta dnevni brzi črti JaJtin-Zadar in Jakin-Reka, potom katerih bi bilo zelo skrajšano potovanje iz Ogrske, Rumunije in deloma Jugoslavije v mesta srednje in južne Italije. Kralj na Siciliji Velike manifestacije mnogobrojne množice SIRACUSA, 2. Tekom včerajšnjega dne so se vršile razne vojaške slovesnosti. Kralj, ki je prejšnji dan prispel semkaj burno pozdravljen od velike množice prebivalstva, je pregledal čete mestne i>osadke ter se je ob tej priliki razgovarjal z mnogimi odlikovanimi častniki. Kralj je obiskal pozneje arheološki muzej, kjer se je pomu-dil dobro uro, nakar se je podal v trgovsko zbornico, kjer si je ogledal raizstavo fotografij IIUIv lllkUJVi » I , , ■Kompleks jadr. subvencioni- krasotah Sicilije . ranih Unij se deli v tri skupine; Popoldne je kralj prisostvoval prvi dve obsegata vse krajevne predstavi v grškem gledališču, istrske linije, ki izhatfajo iz Tr- Občinstvo ga je vihamo p<> sta in Reke in katerih vzdrževan zdravljalo. Ob 19.45 je na jahti nje stane letno 2,795 tisočev; z | «Sajvoia» zapustil pristanišče. letno plovbo 249.419 milj, srednja cena za eno miljo L 11.20. Tretja skupina obsega transver-saf^Lp in okrožne linije iz Benetk, Jakma in Bari, med obema jadranskima obalama in gredo celo do Roda in Smirne. Ta zadnja. skupina stane letno L 19,858 izplača vzdrževati rednih peri- so ^sice državno upravo jodičnih vi^o b"j naraščali, 148 z£lijo- nase pasivno bieme, nov v dobi 1920-21, po 200 mili- SSS, ravnali po' Z^lT^le- | jonov v letih 1921-23. Tudihj**, njene pogodbe. Rednost morskega prometa zahteva, da se že vnaprej ve z največjo natančnostjo dan, v katerem pride ladja tovorit za gotova pristanišča, dan prihoda blaga na me avstro-ogrske subvencijske linije je Italija prevzela in so jo stale približno 123 milijonov 1. 1920., 96 milijonov L 1921. in 46 milijonov 1. 1922. Pozneje pa, 1. 1923., so bile vse italijanske morske subvencije na novo ure- gredo iz Benetk, Jakina, Barija in Brindisija proti nasprotnim obalam proti Rodu in Sminri in Kraljevsko jahto spremlja eska-drilja torpedolovcev. Trgovinska pogodba med Italijo In Romansko bo sklenjena v kratkem RIM, 2. (Izv.) Rimski agenciji t**, * letno plovbo 450.766 milj, I •rednja subvencija za eno nnljo zaključek pj^l sem kriterije, ki so " £ v Stenjev se jih držali pri določevanju lrjo in R«^™"**,,®* Sh Unij, predaleč bi pa dove- trgovinske PJ^odbe Dr^pod L L hntPli 7X1 tri nadalie- I tajnik Mainolescu, ki je otvoru ^A^Svanie ter s^vo- pogajanja to si pridržal pravico dotSne- do zaključka pogajanj, je nam-rte o lukan, KI se Jin aoiaane- ^„otovai v Rim. Pogajanja jo, koliko stane vsaka linija dr- rečodpo^v^u ^^ malo ustavim le pri prvih dveh mogorazrešiti ona carmsKa pogajanja, ki sa še ostala sporna tekom pogajanj. «Agenzia di Roma» pravi, da bo to prva trgovinska pogodba, ki jo bo sklenila Romunija, po sprejetju novih carinskih tarif. Rimski. „Oloioie d' Italin" proti pisanju nekaterih jugoslovanskih listov RIM'2 (Izv) Današnji aGior-, deče značilnosti v tisotih: letna I d'ItaUa» prinaša spet eno kakor aem M ploVba 140 tisoč milj, letno vzdr- Oporne U, katera mu skupinah jadranskih neobhod-nik subvencioniranih linij. Prva skupima, izhodišče Trst, obsega razen linij Trst-Tržič in Trst-Gradež, vse linije, ki gredo tik ob istrski obali in se ustavijo v skoraj vseh lukah in luči-cah med Trstom in Pulo, in eno Pred nzpostltollo Jut narodne skupščine? Seja jugoelovenskega ministrskega sveta pod predsedstvom kralja BEOGRAD, 2. (Izv.) Popoldne od 16.30 do 19.30 se je vršila nar dvoru pod predsedstvom kralja seja ministrskega sveta. Vsi ministri so izjavili, ko so odhajali z dvora, da je bila seja docela informativnega značaja in zgolj resortna. Finančni minister ni bil prisoten, ker se nahaja izven Beograda. Ministrski predsednik Vukičević je na prošnjo novinarjev, naj jim poda izjavo ali sklepe s te seje, odgovoril: «0 vprašanjih, o katerih bi bilo treba sklepati, se ni niti govorilo. Seja je bila zgolj informativna. Posamezni ministri so kralju poročali o delu svojega resorta. Podali so referate ministrski predsednik Vukičević, zunanji minister Marin^ovič, vojni minister general Hadžić, minister za šume in rudnike dr. Kuma-nudi in minister za javna dela, SumenkovTĆ. Seja pod predsedstvom kralja se jutri nadaljuje ter bodo poleg predsednika vlade prisotni samo oni ministri, ki dana* niso prišli na vrsto za poročanja. Na vprašanje novinarjev, kaj je z izpopolnitvijo, je odgovoril ministrski predsednik: «Na to ne mislim. Vlada se ne izpopolnjuj e.» Kljub tej izjavi ministrskega predsednika se doznava iz vladnih krogov, da je vprašanje izpopolnitve vlade najaktualnejše, s katerim se bavi ministrski predsednik, ki želi, da se vlada izpopolni ter se razpusti narodna skupščina. V vladnih krogih trdijo, da bo zbornica raizpuščena dne 15. maja. linije med Reko in italijanskimi u-Zadar, Reki čilnosti teh linij so ustavi in drugo. Kompleks ta- stnjsKin. kega rednega službovanja ime- Kr. komisija za definitivno u-ii u jemo linijsko plovbe* ki se reditev pomorskih subvencioni-razlikuje od proste ravno v prej ranih služb, ustanovljena v apri-navedenih značilnostih. Tako lu L 1923., je študirala, kakor je vidimo, da obstoji med nekate- razvidno že iz imena, novo or-rimi pokrajinami redni morski ganizacijo neobhodnih in ko-pi-omet ne radi trgovine, ampak, ristnih subvencioniranih linij le iz političnih, socialnih in tu- za kolonije, Tirensko morje, Jadi ekonomskih ozirov. S 3ub- dranska in za druge *aje. Ho-vencijami države ne podpirajo telo se je ustvariti nov aparat, razvoja domače trgovinske mor- ki bi odgovarjal novim potre-iiaii.ee z njeno pomočjo hočejo bam in težnjam povojne Italije, le kaj važnega doseči, in v tem Do tedaj jadranske subvencije slučaju je ladja le sredstvo in niso bile dovolj proučene, ker ne smoter. Razvoj mornarice Italija ni imela pred vojno-na same pa podpira država potom Jadranu takega vpliva kot da-plovbenih in gradbenih nagrad; nes. Pri določevanju jadranskih nekaj nagrade za vsako miljo subvnecij se je gledalo na to, plovbe in istotako nekaj za | kaltšna vloga naj se odkaže trža^ Istria-Ti teste — Lokalne linije ob istrski obali. Monfalconese — Trst-Tržič. Adiia — Reka-Marseille. Costiera — ki-ajevne reške linije. S. A. Industrie Marittime iz Jakina — lmije v srednjem Jadranu. vsako tono novozgrajene ladje. To delovanje s strani države imenujemo morski protekcijo-nizem, in sicer stari, ker danes se ne dela več tako radi prevelikih in često prav nezmiselnih tro.škov. Modemi morski pro-tekcijonizem obstoji v drugih olajšavah za domačo mornarico in ne dela državnim financam takih skrbi kot nekdaj. Podpira razvoj in uspešno delovanje domačih mornaric s postavljanjem višjih pristaniških taks na tuje ladje, z raznimi taksami samo na tuje ladje, s prihranitviio izvoza blaga in škim, istrskim in reškim paro-plovnim družbam. To je bil zelo delikaten in zamotan problem in se je moralo upoštevati, razen razlogov za poglobitev trans-versalnega prometa, ki naj bi z lahkoto in hitro prenašal nacionalne izdelke in prevažal pa-sažirje na nasprotne jugoslo-venske in albanske jadranske obale, dalje na grške in levan-tinske in ki naj bi vzdrževal stalne trgovinske odnošaje onimi pokrajinami, tudi politične in ekonomske razloge ter interese in tradicije raznih luk Politični razlogi so prišli v po- prevoza emigrantov izključno štev. kolikor bi podpirali itali- dainačini družbam, ravnotako jansko gospodstvo na Jadran- uvoza blaga iz nekaterih kra- skem morju in italijansko eks- jev potom pogodb fol5, z vrni- panzivnost na nasprotnih vzhod- tvijo pristojbin, ki so jih mora- nih obalah in na onih bližnjega le plačati domače ladje za pre- Levanta; ekonomski kriteriji hod skozi morske kanale itd. | pa, kolikor bi pospeševali itali- Omenil sem protekcijonizem v zvezi s subvencijami, ker tudi morska politična ekonomija tako dela in jih smatra za sorodna, čeprav nista; protekcijonizem direktno podpira razvoj mornarice, subvencije pa ne, ladja predstavlja le sredsUvo za dosego kaKih ciljev in ne cilja samega na sebi. Morska subvencija je svota, ki jo država plača za vzdrževanje kake redne morske črte. Te podpore se daio ali iz političnih in j a uski izvoz proti Balkanu in Levantu in tam poveČaivali italijanski vpliv. Jadranski promet delimo dva dela; prvi obsega morski lokalni nromet od luke do luke ki je med posameznimi mesti zapadne obale zelo majhen v piimeri z onim med istrskimi in dalr fl linsk5mi lukami. kjer še so alr rt insK-mi lUKami. Kjer s ni c * železnic, doč^m j vse luk^ zapadne jadranske obal a rnef' sehoj dobro zvezane potom vzdolž cele obale tekoče železnice. Drueri del. in ta ie linijo, ki gre iz Trsta preko Pu-obaiam proci ^ ^l^^h 1« in Lošinja do Zadra. Vse li- ki imajo v razliko od prejšnjih I »kupine imajo sle- pretežno političen značaj- i J K - - L. 1913. so se, rekel, razdelile morske subvencije v trt skupine, gornji in dolnji Tiren in Jadran (razen ekspresnih linij za Egipet). Letna plovba je znašala 2,85 tisočev milj, z letno subvencijo 20 milijonov lir. V resnici so pa srtale predvojne subvencije 26 milijonov, in ne 20, ker so obstojale še posebne pogodbe nanašajoče se na linijo Benetke-Calcutta in Genova-Srednja Amerika. Na.j naveden še, da sta plačevali Avstrija in Ogrska letno 19.868 tisočev lir za skoraj ravno tako veliko število milj in da so bile razdeljene tako-le: Avstrija] L 16,534 tisoč, od teh več kakor 12 milijonov za Avstrijski Lloyd; Ogrska L 3.304 tisoč, Adria z Reke skoraj polovico. L. 1923. so bile vse subvencionirane linije in tozadevne pogodbe na novo urejene in so razdeljene na ta^le način v tisočih lir in milj: Jadran, letna subvencija 22.853 tisoč, milj 712 tisoč; Tiren, letna subvencija 28,609 tisoč, milj 726 tisoč; Libija, letna subvencija 7,110 tisoč, milj 97 tisoč; Rdeče morje in Somalija, letna subvencija 21,244 tisoč, milj 315 tisoč. Skupno L 79,816 tisoč, milj 1.849 tisoč. Ta vsota se je pa precej zvišala 1. januarja 1926., ko so bile odvzete železniški u-pravi subvencijonirane linije Napulj-Palermo in nekatere manjše ter priključene ostalim sub. linijam. Na ta način pa stanejo vse morske subvencije več kot L 200 miljonov in predvideva se, da se v 1. 1927.—28. še povečajo za ca 20 milijonov. — Dosti je torej poskočilo vzdrževanje subvencijonirar nih linij v primeri s predvojnim in danes bolj odgovarja politični in finančni moči Italije. Kr. komisija za ureditev subvencionirane plovbe je smatrala zai potrebno, da se uvede revizija pogodb in sicer vsako drugo leto po preteku prvih petih let po pogodbi. To nam jasno kaže, da ta revizija velja predvsem za koristne oziromai trgovinske linije (ne v domaČih morjih) in država plača podporo le, da jim olajša pridobitev novih tržišč. Zato se podpora pozneje vedno maniša. Prej kakor se lotim jadranskih neobhodnih linij, naj omenim še, da se je pri podpori takozvanih koristnih linij priznalo Tržaškemu Lloydu 83 milijonov za linije iz Trsta, priznala se je tudi njegova premoč v Levantu in Orijentu nad drugimi italijanskimi družbami Sevanje L 4,913 tisoč, približni I —^iii« ni etrov poročevalec zna- letni inkaso L 3,105 tisoč, letni Beograda. V svo- deficit L 1,808 tisoč. Druga^sku- ^roeilu pravi dopisnik, da pina obsega limje med l.eko in j J£venski tisk še vedno na- Pulo ob vzhodni istrski obali, ostro in enodušno gonjo ^rTnili proti Italiji, o kateri pa se ne otoki, liniji v Podaia nato , „ ^ ^ , „ „ * I izplača poročati. Podaja nato Rekar-Zadar, Reka-Benetke; zna- katerega je pri- malo raz- P^ ^ dni beograjski list lične od prve skupine. Naroda» in v katerem se Tržaškim družbam, odnosno da in neSpoštljivo govori o krajevnim m reskim je bilo p<>- ^ . . vojski in morn verjeno obratovanje subvencio- ° ujei11 J niranih linij s sledečimi pokra- <o posebno važno že radi tega, ker bo načelnik vlade pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva imel velik govor. Govoril bo tudi finančni minister Volpi. V političnih.krogih se je širila vest, da bo parlament na svojem prihodnjem zasedanju razpravljal o zakonskem načrtu za reformo državnega sveta. Ta vest pa je preuranjena, kajti komisija, ki se bavi z vprašanjem reforme, ima se mnogo dela in po vsej priliki bo ta stvar prišla pred parlament še-^ le jeseni. Veliko zanimanje vlada za govor, ki ga bo v zbornici imel on Mussolini, kajti verjetno je, da bo načelnik vlade ob tej priliki povedal tudi svoje mnenje glede načrtov o korporacijski zbornici. _ «Santa Maria n» v New-Yorku NEW-YORK, 2. Včeraj je srečno prispel semkaj prekooceanski parnik «Duillo», s katerega je bila takoj izkrcana «Santa Marita 11». Novi De Pinedov hi-droplan je bil na nekem vlačilcu prepeljan na vojaško letališče v Miller Field, kjer bodo pripravili vse potrebno za polet. HemSKl outomoblllstl v Sloveniji LJUBLJANA, 2. (Izv.) V soboto popoldne so dospeli na svojem potovanju nemški avtomo-bilisti iz Monakovega preko Italije v Ljubljano, ki je priredila gostom prisrčen in slovesen sprejem Nemške avtomobiliste je občinstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Po kratkem odmoru so nadaljevali potovanje do Bleda, kjer so ostali čez noč. Na Bledu je priredil jugoslo-venski avtoklub lep sprejem Včeraj so si gostje ogledavali o-kolico, zlasti Bohinj, nakar so nadaljevali potovanje v Avstrijo preko Jezerskega, kjer so se zastopniki jugoslovenskih avto-mobilistov prisrčno poslovili od gostov, ki potujejo preko Avstrije nazaj v Nemčijo. Na meji se jim je^pripetil zanimiv incident v prepričanju, da so še vedno preko meje. Odposlanca koroških avtomobili-stov, ki je imel slavnosten nar govor, so Nemci pazljivo poslušali. V najboljšem prepričanju, da so še vedno, v Jugoslaviji, se je njihov* tpredspdnik zahvali za pozdrave in izrekel tako lepe pohvalne besede o Jugoslove-nih, da je koroški odposlanec kar osupnil. Polagoma se je stvar pojasnila, nemški avto-mobilisti so uvideli, da so že v avstrijski republiki. Predsednik spletnega nemškega avtokluba je na pozdrav velikega župana, ki jim ga je ob njhovem prihodu poslal v Jugoslavijo, brzojavno, odgovoril z brzojavko', v kateri se naj-prisrčneje zahvaljuje za dobrodošlico. Naglašal je, da je Nemce nad vse razvesiliJr. radostno pozdravljanje prebivalstva, da jim je ugajala izborno organizirana vožnja. Nadalje pravi v brzojavki, da jim bodo dnevi, ki so jih preživeli v prekrasni delavni in gostoljubni Jugoslaviji ostali vedno v ljubeznivem spominu. _ Prvi dan maja v Italiji in drugod RIM, 2. Prvi dan maja je potekel v Rimu brez najmanjšega incidenta. Po vesteh, ki so prispele predsedništvu vlade, je tudi v drugih pokrajinah kraljevine potekel včerajšnji dan povsem mirno. LJUBLJANA, 2. (Izv.) Proslava prvega maja je bila, letos v Ljubljani in drugih industrijskih krajih Slovenije povsem mirna in brez vsakih večjih incidentov in demonstracij. Razne socijalistične stranke in strokovne organizacfje so pro- n. V Trstu, dne 3. maja 1927. slavile prvi dan maja kot delavski praznik dostojno, mirno, e raznimi prireditvami, zbo»ro-vanji in »lavnostmi. Narodno -socijalistična stranka in druge napredne delavske organizacije so priredile včeraj dopoldne v dvorani mestnega doma majni-iko zborovanje, na katerem sta oblastna poslanca Ivan Tavčar in dr. Hinko Puc govorila o splošnem gmotnem in socijal-nem položaju slovenskega delavstva. MOSKVA, 2. Prvi dan maja se je praznoval po vsej Rusiji kot velik narodni praznik. V Moskvi ®o se vršile velike vojaške parade. Manifestacij po mestu se je udeležila ogromna množica ljudstva. PARIZ, 2. Včerajšnji dan je potekel v Parizu brez incidentov. Sarraut, notranji minister, ki se je povrnil iz Maroka, je zvečer novinarjem izjavil, da tako mirnega, prvega maja v Franciji še ni bilo. V pa liSki okolici so se vršili na prostem veliki shodi komunistov. V okraju Chapeau Rouge je tekom popoldneva korakalo po ulicah v sprevodu kakih 20 tisoč komunistov, ki so prepevali tudi italijanske, čehoslova-ške in španske revolucijoname pesmi. Iz drugih krajev pa prihajajo poročila o raznih incidentih. V Bethunu n. pr. je pred davkarijo eksplodirala bomba. V Marseii-le se je vršil velik shod, na katerem je govoril Jauhaux. V Parizu in drugod je policija izvršila več aretacij. BERLIN, 2. Po vesteh, ki so dosedaj prispele v Berlin, je prvi dan maja potekel v Nemčiji popolnoma mirno. V Berlinu se je kakih 30.000 socijalistov in komunistov zbralo na shodu v Lustgartenu. DUNAJ, 2. Na včerajšnji dan so socijalni demokrati uprizorili na Dunaju velike manifestacije, katerih se je udeležilo kakih 150 tisoč oseb. LONDON, 2. Po vsej Angliji so se včeraj vršili številni pho-di, na katerih so zborovalci testiraii proti nameravani uvedbi zakona, ki prepoveduje splošne stavke in omejuje oblast de- lavskih strokovnih organizacij. Nikjer nobenega incidenta ra-zun par spopadov med fašisti in komunisti v Londonu. TOKIJO, 2. Kakih 15 tisoč o-seb se je včeraj zbralo na shodili. Razni govorniki so govorili proti intervenciji na Kitajskem, zahtevali ao 8-urni delavnik in naglažali potrebo ustanovitve splošne delavske zveze. 200 preveč glasnih demonstrantov je policija aretirala, a jih takoj nato spet izpustila na svobodo. Manifestacij se je udeležilo tudi kakih 2000 žensk. Romunski zunanji minister o Mali antaatt BEOGRAD, 2. Romunski zunanji minister Mitileneu je po-dal j unosio venskim novinarjem važne izjave. Naglašal je, da vežejo Jugoslavijo in Romunsko trdne vezi prijateljstva in so-rodništva. Mala antania je ustanova, ki je za jugovzhodno Evropo neobhodno potrebna. Mitileneu trdno veruje v njeno bodočnost. O Balkanu je rekel, da se strinja z geslom «Balkan balkanskim narodom!» Pospešiti bo treba udejstvitev balkanskega Locarna, kajti stvar je že dovolj dozorela. «Italijansko-jugoslo-venski odnogaji, je nadaljeval Mitileneu, nas seveda zelo zanimajo, vendar pa sem prepričan, da se bo stvar povoljno rešila.« Z Italijo hoče Romunska tudi živeti v prijateljstvu in nima nobenega povoda, da bi dvomila o lojalnosti italijanske politike, odkar je Italija rafiticirala pogodbo glede Besarabije. Itali-jansko-madžaa"sko prijateljsko pogodbo treba smatrati kot sredstvo za ohranitev miru. Dcmentirane vesti o tajnih pogajanjih med Jugoslavijo in Turško ANGORA, 1. Anatol&ka agencija je pooblaščena izjaviti, da so vesti o tajnih pogajanjih med Jugoslavijo in Turško neresnične, kakor tudi ni res, da so prišli v Angoro srbski generali, ki naj bi pričeli taka pogajanja. Stresemann je po Locamu dejal: cEvropt ima. srečo, da ima Brianda!« Neki nemški list objavlja a-nekdoto iz tistih dni. Po sklenitvi mirovne pogodbe je pisala neka ženica iz naroda Briandu: «Sli5ala sem, da ste sklenili mirovno pogodbo z Nemci, da preprečite nove vojne. Hvala vam! Izgubila sem enega sina v vojaki — sedaj mi vsaj ne bo treba trepetati za življenje drugega otroka. Hvala vam! «To je meni najlepše plačilo za Locarno», je dejal na to piamo Briand. DNEVNE VESTI &ri3t*d iriand Petindvajsstlefiuea njegovega parlamentarnega življenja Francija slavi te dni važen jubilej. Cela Evropa ga slavi v manjši ali večji meri. Aristid Briand služi petindvajset let svoji domovini na parlamentarnem polju. Kdo je ta mož? Je li sploh možno to vpražanje? Je še na svetu tudi najbolj zakoten Čitar tel j enega ali drugega časopisa, ki bi ne poznal tega imena? Kako je prišel do tega slovesa? Po stopujicah, sestavljenih iz tisoč prevar, iz pomanjkanja, spoznanj in izkušenj. Dolgo ga je domovina gledala kot mačeha, dolgo je moral ostati v senci — pozabljen in majhen. Toda zadnja leta Francija ni mogla zatajiti svojega sina. Postavila ga je pred svet in postala ponosna nanj. Danes vodi Briand francosko zunanjo politiko in je državnik, kakršnih je svet do danes dal malo. Študiral je v Parizu pravo. Ni verjetno, da je že v tistih dneh sajnjal o taki bodočnosti. Lahko rečemo, da je vse njegovo osebno stremljenje šlo za tem, da postane enkrat odvetnik, se s tem reši najhujše skrbi in si za-gotovi obstanek. Tudi njegove študije niso sličile bodočemu možu-državniku. Bil je skrajno reven in je takorekoč preglado-vai učno dobo. Tudi v poznejši dobi ni bil odvetnik Aristid Briand ravno srečen in morda ga je to pripravilo do te- ga, da je slekel odvetniško togo in postal tajnik socialistične zveze. Tu najdemo začetek njegove politične karijere. Izvež-ban in dober govornik je kmalu začel vzbujati vseobče zanimanje. Ko je v letu 1902. predsedoval francoskemu ministrstvu Wal-deck-Rousseau, je na pobudo tega Briand kandidiral na socialistični listi in bil izvoljen v okraju Saint-Etienne za ljudskega poslanca. Toda socialistična stranka, ki ga je predlagala, se je njegove izvolitve dobesedno — pckesala. Bili so namreč taikrat časi, ko so stranke, posebno na Francoskem, v cvetu svoje moči, gojile .več ali manj revolucionarne ideje. Socialistična stranka je bila ekstremno revolucionarna in taki bi morali biti nastopi njenih zastopnikov v francoskem parlamentu. Toda takratna francoska parlamentarna doba je v Aristid u Briandu odkrftaHte vrelega diplomata, ki je v nastopih z izredno retoriko kmalu pokazal pametne, nagnjenje do kompromisov in sovraštvo do ekstre-mov. Levici v francoskem parlamentu to ni smelo ugajati, a on se na to. ni zmenil in šel nemoteno svojo pot, ki je ni zapustil do danes. Kot skrajen realist v politiki in priznan diplomat je kmalu dosegel važno besedo v kulturnem pokretu Francije. Dobil je nalogo, da loči francosko državo od cerkve. Izdelal je tozadevni zakonski načrt in ga pozneje kot minister za kulturo spremenil v zakon. Od takrat je bil vedno minister, večkrat ministrski predsednik in večen eksponent francoske zunanje in notranje politike. Vojna je zanetila v človeštvu nebroj strasti. Spremenila je veliko čednosti v Scodljive strasti, ljubezen v fanatizem, junake v zveri. Ni bila ravno najpo*-nižnejša strast takozvani hiper-nacijonalizem. Franc, hipernaci-jonalisti niso mogli razumeti Brianda in njegovega, stremljenja po evropskem miru.Resnični mirovni od nošami med Nemčijo in Francijo, njegova najbolj i-skrena in najsrčnejša želja, so bili za ostali svet utopija in mnogo satiričnih nemških in francoskih listov je dalo temu svetovnemu mnenju izraza z raznimi slanimi karikaturami in še bolj slanimi dovtipi. Notranji strankarski boji v obeh državah so še bolj onemogočali uresničenje Briandovega stremljenja. Našel se pa je v Nemčiji državnik, ki je skušal razumeti klic Briandove duše. Bila sta to Rathenau in VVirth, s katerima je Briand v Cannesu v letu 1922. postavil temeljni kamen evropskemu miru. Ta dogodek je takorekoč odprl Parizu oči, vendar pa sta Millerand in Poin-care takrat preprečila uresniče-nie lepe ideje. Briand pa ni hotel še mirovati. Trezno je gledal v bodočnost in iskal tovariša v boju. Zopet ga je našel med Nemci. Bil je Stresemann, ki je prvi v imenu Nemčije ponudil Franciji roko v definitivno spravo. Sprva Briand — kot politik — ni hotel verjeti v iskrenost ponudbe, naposled pa je sprejel tovariša in oba sta skupno čela veliki boj za mir Evrope. Najhujše plemensko sovraštvo, besna strast nacijonalne konkurence, vsa oholost zmago^ valca in vse ponižanje premai-ganca — vse to je moralo končati v Locarnu. Zadnja pot Antoni Mmma rrip. ar. Prepozno smo prejeli opis zadnje poti zaslužnega Krase v ca, da bi ga bili mogli objaviti v nedeljo, kot smo nameravali. Dasi je poročilo precej zakasnelo, ga objavljamo vendar kot skromen spomenik pok. Abramu in poklon njegovemu spominu. Bela nedelja je prinesla črno žalost nad našo kraško planoto. V Tupeljčah smo pokopavali enega izmed najboljših kraških m*ož. Kljub krajevni oddaljenosti in dežju je vendar prišlo k pogrebu do dvatisoč ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Videl si udeležence iz Sežane, Komna, Vipave, Ajdovščine, Gorice in Trsta Sprevod je vodilo sedem duhovnikov, močan pevski zbGr je pokojniku odpel ginljive žalostinke. Težko nam je bilo slovo od pokojnika, zato so bile toliko ginljivejše besede, ki jih je izpregovoril v slovo poslanec Dr. Wiilan pred odprto grobnico. « Žalna družba! Opravljeni so obredi in izmoljene molitve. Ne bi bilo treba moje besede, da se jim pridruži in izrazi tor kar vsakdo izmed nas čuti. Bolj zgovorna ko beseda je ta ogromna udeležba, je to veliko število rojakov iz vseh kotov našega Krasa in Vipavske doline m iz še bolj oddaljenih krajev, rojakov, ki so se hoteli pridružiti Žalostni družini najbližjih in izkazati Antonu Abramu poslednjo čast. Kakor smo se v sprevodu držali stare navade, tako želimo tudi ob odprtem grobu po stari navadi poklicati Bi Še enkrat v spomin živo podobo pokojnika, da bo ta spomin v tolažbo najbližjih in v tolažbo ia v vzpodbudo tudi nam vsem. V grob polagamo moža korenjaka, ki je svoj dom skrbno varoval, skrbno širil in skrbno vodil svoje gospodarstvo in pri tem vzgojil vzorne otroke, ki so mu bili v ponos. Prvo, kar si hočemo vtisniti v spomin, je podoba skrbnega hišnega očeta, dobrega gospodarja, ki pa je im«l polog tega odprto srce in bistro pamet in se je brigal razen za domaČo tudi za občiio in javne korist, kjerkoli, se mu je nudila priložnost, ter mu Te bi! na srcu napredek in gospodarski blagor njegovih rojakov, zato da bi tudi njegovi rojaki pridobili na svetnem in duševnem blagru. Izpolnil je v polni meri dolžnost in nalogo svojega življenja, ko je po»vcčal svoj trud za blagor svoje družine, za svoje ožje rojake in za svoj narod ter se izkazal po svoji pridnosti, prijaznosti in ljudomilosti ter delal ves čas z vnemo, obdan povsod od zaupanja in spoštovanja. Ta podoba nam vstaja pred duševnimi očmi, ko se za vedno poslavljamo od Antona Abrama. Vemo pa, da polagamo v grob samo to, kar je minljivega, kar pa je s svojim delom ustvarU neminljivega, to ostane med nami. Združimo, se pred njegovo grobnico v popožni misli, želeč mu milo posmrtno spanje, združimo se v blagem spominu in hvaležnosti do pokojnika s klicem: Slava Antonu Abramu!» Za doktorjem Wilfanom se je oglasil s podobnim nagrobnim govorom tudi bivši poslanec Vfcgil &6ek ter konkretiziral pokojnikovo delovanje na raznih poljih. Poudaril je zvezo med skrbjo za družino in skrbjo za narod. Ko bi vsi očetje tako skrbeli za svoje otroke in jih po možnosti izštudirali, koliko izobraženih ljudi bi štel na« narod, koliko večje bi bilo naše narodno delovanje 1 Pokojni Anton Abram si je postavil lep spomin s svojim delom pri cestnem odboru in v šolskem svetu. Vsak cestni kamen in vsaka ix>t, s katerimi je Kras tako preprežen, prtta o njegovem delu. Končuje s prošnjo, da bi nam nebo naklonilo še mnogo takšnih mož, kakršen je bil Anton Abrara. Dojem obeh govorov je bil velik. Mari ogrski komsal ▼ Trst« Prefektura naznanja, da je Ml podeljen g. Štefanu Reviczky de Hevisnye kr. eksekvatur za izvrševanje poslov kr. ogrskega konsula s sedežem v Trstu in področjem, ki obsega Tržaško, Istro, furlanske pokrajine in kvarnersko pokrajino. ___ fristofbba za navadne in brezžične brzojavke v inozemstvo je določena za mesec maj na 29%. Poptavtk V Članku «Na£e nebo v maju«, In sicer v odstavku Mars, naj se pravilno čita pri zvezdi sEpsOan (Mebs«ta)> in pel lote (namesto «lta») "■__, Iz tržaškega življenja Obupana nad Življenjem, ki ji je nudilo premnogo bridkosti, a bore malo radosti, je 50-letna beračica Frančiška Dujec, stanujoča v ulici Concordia št. 25, v nedeljo sklenila, da zapusti za večno to solzno do- lino. Pa ni hotela umreti v svoji mračni podstrešni .sobici, katera je bila leta in leta nema priča njeni revščini, marveč je izvršila svoj žalostni naklep na javni ulici, kjer je vrvelo veselo praznično življenje. Podala se je v ulico Istria in v bližini tamošnjega poštnega urada je izpila strup — lizol. Toda mimoidoči so zapazili njeno obupno dejanje; poklicali so na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni ženski izpral želodec in ji s to operacijo rešil bedno življenje, a menda le začasno, kajti stanje Dujčeve, ki je bila nato prepeljana ▼ mestno bolnišnico, je zelo nevarno. Neprilika dela. V premogovnem skladišču par-nika «Aventino», ki ga popravljajo v Lloydovem arzenalu, so včeraj popoldne nekateri delavci izvrševali razna popravila; med njimi sta bila tudi 41-letni Evgen Piazza in 28-letni Virgilij Stebel, oba kotlar j a, prvi stanujoč v ulici Giulia-ni št. 10, drugi v ulici Tartini št. 8; delala sta z dvema drugima tovarišema na lesenem odru, visokem kake 4 metre. Oder pa je bil očividno prešibak, kajti med delom se je nenadoma podrl in štirje delavci so padli na dno skladišča. Piazza in Stebel sta pri tem zadobila številne poškodbe, prvi po glavi hrbtu in desni roki, drugi po glavi in prsih. Ponesrečenca sta dobila potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor sta bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje, nato sta bila na lastno željo prepuščena domači negi. — Pri delu na paraiku *Conte grande*, zasidranem v ladjedelnici S. Marco, je 59-letni težak Evgen Fragiacomo, stanujoč v ulici Tra-versale al Besco, včeraj popoldne padel v neko odprtino v podpalub-ju, ki jo radi polteme ni zapazil, ter se pri tem hudo pobil po prsih: najbrž si je tudi zlomil kako re-hro. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. Žrtve avtomobil« Ko je 7-letni Bruno Visnovitz, stanujoč na Vrdeli - Scoglietto št. 310, včeraj popoldne okoli 16. ure hotel preko ceste v bližini kamnoloma Faccanoni pri Sv. Ivanu je nenadoma pridrvel osebni avtomobil, ki je vozil v smeri proti Op-Činam, in ga podrl. Nesrečni deček je obležal t p*1'o • -"'-plovan — ko- , me je šlo čez nogo in mu jo zlomilo v stegu ^ i>Oier se ni zmenil zanj temveč je še bolj naglo pognal svoj avtomobil, ki je naglo izginil v oblaku prahu. Neka ciganka, ki je bila slučajno priča nesreči, je poklicala ljudi in ti so poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je podal dečku prvo pomoč, nakar je bil ubožec prepeljan v mestno bolnišnico. Letati bo moral najmanj 6 tednov. Kakor je izjavila ciganka, je avto, ki je zakrivil nesrečo, vozil tik za nekim tovornim ovtomobilom, zato ga deček ni mogel zapaziti, zlasti radi tega ne, ker je tovorni avto dvignil za seboj mnogo prahu. Neprevidni šofer do sedaj Bi bil še identificiran. — Stična nezgoda, pri kateri pa šofer nima nobene krivde, se je dogodila sinoči okoli 20. ure v Ulici Sapone. Tam je javni avto, ki ga je vodil 37-letni Josip Butkovich, stanujoč v ulici Maiolica št. 11, podrl 5-1 etno Gildo Boeovich, sta-nujočo v isti ulici. Dekletce je namreč nenadoma priteklo iz gostilne «Alle due ruote* in hotelo čez cesto; pri tem je prišlo naravnost pred avto, tako da šofer nikakor ni mogel preprečiti nesreče, zlasti ker je na tistem mestu ulica zelo ozka. Vendar pa je Bo=oviche-va zadobila le nenevarne p^nske po obrazu, rokah in nogah. Pobila je potrebno pomoč v mest*-i bolnišnici, kamor je bila prc* . _ z istim avtomobilom. napornem delu popolnoma uduši-11. — Škoda se ceni na približno 12000 lir, kajti razen sena je zgorelo tudi mnogo orodja. [a pat-c?> Da nesreča res nikoli ne j*>čiva, o tem se je prepričal včeraj popoldne 29-letni Pavel Ruttigliano, stanujoč v ulici S. Marco št. 32. Ko je okoli 17. ure šel po ulici, se je spotaknil, padel in se pri tem hudo pobil poglavi; pretresel si je tudi možgane. Revež je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je resno. Požar ▼ klevm Predpreteklo eoč okoli 24. ure je izbruhnil v občinskem hlevu tik seHgališča za smeti v Carboli /gor. št. 400 nevaren požar. Iz neznanih vzrokov se je vnel sklad bal sena in v malo minutah se je ogenj silno razširil. Čuvaj v seži-gališču, ki je prvi zapazil nevarnost, je telefoniral mestnim gasilcem, ki so z vso naglico prihiteli na lice mesta in se z veliko vnemo lotili gašenja. Najprej so rešili iz ogroženega hleva kakih 30 mezgov, katerim je pretila nevarnost, da se zaduše radi gostega dima. Ogenj je že prodrl do strehe, a vendar so ga gasilci omejili in ga po triurnem TELESNA VZGOJA SPORT M. D. «Roeol> - M. D. «Sv. Iran* 3-1 (2-1) prijateljska Mnogobrojno občinstvo je prišlo prisostvovat interesantni finalissi-mi med zgoraj navedenima četama. Dan je bil lep, ter je bil kakor nalaSč za to. — Bilo je 4.15, ko se ni še slišal žvižg sodnika. Publika je že začela postajati nestrpna. Kmalu pa se je začela čudno spogledovati in povpraševati, kaj da zopet manjka sodnik? Toda kmalu so se prepričali, da je res tako. Sodnik je manjkal, tekma bo morala biti prijateljska. To je postala skoro že navada, da pri II.divizijskih tekmah sodnika «od nikoder ni.» Športno udruženje naj vendar tu kaj ukrene! Občinstvo je začelo mrmraje odhajsti kar trumoma. Kmalu bomo imeli priliko prisostvovati interesantni tekmi brez občinstva. Da, žalibog; toda resnica je. Ob 4.30 da sodnik znamenje, kot že zgoraj javljeno, za pričetek prijateljske tekme. Takoj je bilo opaziti, da ni tiste hitrosti, živahnosti in odločnosti med igralci. Bili so eni in drugi skrajno brez volje ter so igrali popuščajoč in raztrgano. Bili so nervozni in so sploh slabo igrali, tako da je še ostalo občinstvo jelo zapuščati igrišče. Radi tega je moral sodnik potem zaključiti tekmo pred koncem drugega polčasa. Sodil je g. Škerjane. V njem še dosti začetniškega ter se mu je videlo, da ne zna brzdati razburjenih igralcev. Gledalec. Obzor - Concordia 2-1 (0-0) Izid je, vsaj v tej meri za nas nepričakovan. Obzor je moral dati na tehtnico vse svoje moči, da ukloni vrlega nasprotnika, kar se je zgodilo šele proti koncu igre. Predvsem moramo omeniti, da je Obzor vzel nastop precej na lahko in sprva podcenjeval črno-bele, toda, ko je uvidel d& ima pred seboj trdo kost, je bilo že prekasno. Concordia je odgovarjala zelo octro in je ni bilo mogoče zapreti, kot je upala spočetka modro-črna četa. Obrambna trojica vrancev je bila glavni faktor te častne afirmacije; pokazala je svojstvo res nepremostljivega jeza, ki je sproti in brez usmiljenja uničeval vse naj-bojevitejše nakane nasprotnikovega napada. Četudi ostra, je bila tekma več kot kavalirska, bila je bratska. V splošnem ni Obzor bi! na višku, obramba in halfi so zadovoljili, o napadu pa lahko trdimo, da je nevaren, goji lepo igro, a primanjkuje mu vodja, kot je bil pred časom Zadnik. Omeniti moramo, da je Meršek nadomestoval center-halfa Torninca. Concordia je prišla na igrišče v desetih, spopolnila je četo s Sir?či-Čem, igralcem, ki ni igral že dve leti. Sprva je bi! v halfu le kot število, a se je tekom tekme vfivel v igro in se pokazal kot vztrajen element. Obrambo vrancev smo že o-cenili; Brišček je v centerhalfu proti koncu tekme precej popustil, mladi Godina pa je kot desni half zelo popravil slab vtis. katerega je napravil kot centerhalf proti Roco- lu. Napad se sprva ni znašel, a pozneje je prav lepo vezal svoje o-fenzivne akcije; toda pravega strelca ni med temi igralci, izjemo bi tvoril morda le Stergavs. Vranci igrajo proti igrišču; takojšnji poizkus Obzora.-ev zapreti vrance je bil kmalu udušen od ostre reakcije Škedenjcev. Premoč modro-črnih izrazita, a nakane, prebiti vrata vrancev, so postale plen neizprosne trojice. Vlado v vratih je delal čudeže, Stanko hi Pižon pa sta pometala, da je bilo veselje gledati. V tem polčasu je Concordia utrpela par kotov, a izvršila je tudi precejšnje število napadalnih akcij, ki so ostale brez u-s pen a Na obfh straneh je bilo izgubljenih par lepih *>rilik. V drugem poičaaa igra Obzor brez Merška. V pr* i minuti izvedejo vranci lepo napadalno akcijo, cross Flegota A. obrne Stergavs z glavo v visoki kot. Igra postane bolj odprta, obe hrambi sta na delu; manjka še četrt ure do konca tekme. Branilec Skedenjcev Stanko pade in si poškoduje roko; kmalu se povrne na igrišče, toda njegovi igri primanjkuje sedaj tisti o-genj in tista moč, s katero se je prej odlikoval; ostala mu je še trdna volja in brani s težavo. V dveh minutah bo lepi uspeh vrancev pomendran, Drugovič izvrši fugo in strelja dva koraka pred vrati. Močni strel konča v mreži, sodnik, precej oddaljen, ivižga goal toda črno-beli vratar pokaže na veliko odprtino med mrežo in kolom, skozi to vrzel je bajč šla žoga, mnenje občinstva je mrzlično. Goal je torej problematičen, a sodnik je vseeno zadevo rešil takoj. Zoga je položena v sredino igrišča, vrane? popustijo, Vlado hoče ubraniti oster strel Drugoviča, namero mu prepreči njegov soigralec Pižon, ki skuša odbiti z glavo, a žogo le dregne in ji menja smer v drugi kot. Autogoal. Še par akcij in konec. Vodil ie tekmo in je povsem zadovoljil Zerjal Angelj, veteran med našimi športniki. Mislimo, da bo kmalu končno zamenjal dres Con-cordije s sodniško piščalko. — Občinstva le pičlo število. Sestava čet. Obzor: German, Skok, Fabijančič. Grežar, Meriek, Canazdič, - Drugovič, Počkar, But, Čepek, Vek je t II. — Concordia: 2erjal VI. - Zerjal S., Pižon, - Godina S., Brišček, Sinčič, - Šanciii' M., Stergavs, Fabjan, Flego Đ., Flo»" go A. — 8. 6. 8. D. A dri a. Jutri, točno ob 8.30 zvečer izredno, valna odborova seja. Naj nih^; če ne manjka! Jutri ob 4. pop. naj bodo «boys« na igrišču. Vodja M. D. Proeveta - Trst. Ste li pripravljeni odigrati v ne« deljo, 8. t. m. prijateljsko nogometno tekmo vaše I. čete z našo prvo četo na našem igrišču? Z upanjem da se našemu peteJnii vabilu odzovete, Vam kličemq bratski zdravo. S. D. Primorje. M. D. Proeveta - Trs* športni odsek Danes ob 7. uri zv. se vrši v društvenih prostorih sestanek vseh lahkoatletov in lahkoatletir.j. —• Udeležba obvezna. — Načelnik. Italijansko nogometno prvenstvo v* zaključnih fazah. Italijansko nogometno prvenstvo, ki je začelo letos z vključitvijo takozvane nacijonalne divizije, začenja polagoma že izločevati čete, ki, četudi na zavidljivi športni višini, ne morejo upati na savojski križec. Toda tudi v zaključnih u-darcih prvenstva ne prizanaša italijanski nogomet svojemu občinstvu s presenečenji. Tako smo videli v nedeljskih tekmah v nacijo-nalni diviziji v Milanu zmauo Milan F. C. nad bivšim prvakom C.en-oa (4-2), v Tuituu «maga Toi iuo F. C. proti Internazionale 2-1. I nale prve divizije vodi z goal average Pro Patria. V Trstu zanima v tem času najbolj prvenstvo druge divizije, od katerega je odvisno, aH bo imel Trst v bodočem letu dve prvodivi-zijski moštvi. Nedeljske tekme so razpršile ta dvom — Zmaga Pon-ziane nad «Pordenone» in tek na z nedoločenim izidom med tržaško «Eč od ognjišča kaj radi pre-hladijo. S SPODNJEGA KRASA V Brestovici se je spet pričelo delo pri novi cerkvi, ki je bilo skozi tri leta prekinjeno. Upamo, da bo vsaj novo podjetje v redu in hitro dokončalo cerkev, tako da se ljudstvo reši cerkvene baraike in da se bo moglo v dostojnem božjem hramu pomoliti svojemu Bogu. Sicer pa poteka življenje v Brestovici mirno, polno težkega dela. V Selah so preteklo nedeljo človekoljubni vaščani celo nedeljo preiskovali zemljišča ter posebno podzemeljske jame in brezna, katerih je polno tam okoli, ako ni morda padla v kaka jamo že toliko časa pogrešana Marija Asacher. Ker je bilo pa iskanje brezuspešno in ker se o po.grešni še vedno ničesar ne ve, se prav toplo naproša, da bi se čimprej sporočilo kaJko sled o njej, aiko se je kje videla. Tisoče fantov in mladih mož na eni in drugI strani fronte Je mesece in mesece v strahu Šepetalo ime Hudega Loga, kjer so podale vrste mladih ljudi. Vojnai vihra je tu tako strašno divjala, da se je zdelo, da bo spremenila obličje zemlje. Sedaj se počasi zaceljujejo rane in pridno ljudstvo skuša kolikor je le v njegovi moči poravnati vojno razdejanje na travnikih in polju. Posebno so nasadili dosti sadnega drevja. 8. maja bodo igrali v Hudem Logu veseloigro «Poslednji mož» oni igralci, ki so že igrali v Temnici-Predstava se bo vršila v nedeljo popoldne ob 2. uri v prostorih gostilne Kačič. Tudi v Kostanjevici na Krasu gre delo pri zidanju nove cerkve urno izpod rok in bo cerkev v kratkem dokončana. Podjetnika Stepančič in Makuc vestno izvršujeta svoje delo in nista zadrževala delavcem plače. Cerkev bo ena izmed najlepših na Krasu. Da pa je v Kostanjevici še vse razrito, ni pač nikako čudo. Saj se takoj po vojni s početka sploh ni vedelo, kje se širi po občini cesta, kar je bilo skrajno potrebno. Sezidalo se je tudi lepo napajališče. Pomanjkanje v vasi je zelo občutno ter se ljudstvo težko preživlja, deloma z delom v Tržiču, deloma s po>-pravilom zemljišč. Na Vojščici je imenovan pote-štatovim namestnikom g. Mihael Krstan, priljubljen na splošno med ljudstvom. Kar devet kandidatov se je potegovalo za to mesto in so ostali sedaj vsi z dolgim nosom. Pazljiv Kraševec, AJDOVŠČINA Posojilnica ▼ AfdovSčtnl si je izvolila na svojem zadnjem občnem zboru sledeče načelstve: Kovač Ignac, Štekar Štefan, Malik Miha, Brajnik Rudolf, Jamžek Andrej, Kertel Ivan in Dr. Slavko Fornazarič. V nad gorstvo pa so izvoljeni: Kavs Janko, Jurca Josip in Rizzatto Anton. Iz računskega zaključka po-snemljemo, da šteje zadruga 816 članov, da je imela prometa v preteklem letu 19,960.071*11 Ur, da je znašalo stanje braaikiik vlog koncem leta 2,13£.23$59 lir, stanje aktivnih tekočih računov 1,893.6117$ lir in pasivaih teko^b račuaov GČS.04G 25 lir. Cisti v letu 1925 je znaial ŽtJ&MTM tt)r, prenosljivih vodometov je vzdrževalo zračno svežost, da je bolnica laže dihala. Mlada žena je napol letala na divanu podprta z blazinami; lepa vrhnja obleka iz pliša je nekoliko poživila njeno smrtno ble-dobo. Na klopci poleg- nje je sedela z ogromno punčko Viola. Raula je tako prevzelo, da je za trenotek postal: ta bleda, slaibotna, umirajoča ženska, — ali jr lo Kuta, tista razkošna, očarujevča lepotica, ki ;o je 011 ljubil? Viola, je bila tu v dokaz. To prelestno bitje z dolg-imi pepelnatimi kodri je bilo gotovo njegova hčerka, njegova živa predpodoba. — Ah, nikoli ne bi bil pričakoval, da vas najdem v taksnem stanju, baronesa! — je rekel knez, stopil k njej in poljubil roko. Ruta je dvignila k njemu svoje oči, ki so gorele v mrzličnem o^nju. Kazjč na otroka je zašepetala. — To je Viola! P.aul se je sklonil k deklici, jo dvignil k sebi n Jiuhil: otrok, ki je hi! spočetka v zadregi pred lepim Častnikom, se je opogumil, In ko je knez sedel, se je naslonila na njegova kolena, mu pokazala punčko in ponovno rekla: — Ali ni res, da je lep»? Papa mi jo je včeraj podaril in dala sem ji ime Hugeta. — Srečno dete, — je rekel knez in pobožal kodrasto Violino glavico. — VaS mož ne pusti, da bi kaj dal dal temu otroku razen moje ljubezni, a napram vam sem brez moči poravnati svojo krivdo. — Ah, jas se vam moram še zahvaliti za* vase stalno velikodušje napram meni, ai Violi prinese vaš poljub srečo. — je rekla bolnica ter uprla vanj svoj bleščeči pogled. — Tudi se vam zahvaljujem, da ste prišli ; tako sem si želela vas videti pred smrtjo, se vam zahvaliti, Raul, pokazati vam Violo in vas umiriti glede njene bodočnosti. Netozuja sta silno izkoriščala) vašo radodamost. toda o njih. izsiljevanju sem zvedela šele po smrti obeh bratov.. Raulov odgovor je prekinila Viola, ki je igrajoč stopila k oknu in zavpiia: — Papa je v vrtu. Ali smem k njemu?... Ni počakala odgovora, ampak stekla iz sobe in kmalu je njen čisti, srebrni glas odmeval po vrtnem drevoredu. Mučna radovednost je gnala k nega k oknu in od daleč je videl pri vodometu, kako je dsUioa stekla k Hugn in ga prijela zai obleko. Hugo se je sklonil, vrzel k sebi deklico in jo zaiM gtjgati, kakor da jo hoče vreči v bazen. Veseli Violin smeh je prispel do Raula; ki se je molče in a-mi&ljeno naslajal nad temi prijateljskimi odnosa i i med bankirjem in njegovo hčerjo. Vrnil se je k bolnici, sedel poleg nje na stolico, ji stisnil roko in rekel: — Vaš mož je zelo dober otroku; toda pripovedujte mi o sebi, Ruta, o Žalostnih okoliščinah, ki so vam iajpodkopale zdravje; povejte, ali imate kako željo, ki bi jo mogel jaz izpolniti, in če se čutite zdaj srečna? — Srečna sem bolj, kakor morem to povedati, in zahvaljujem se vam za vašo dobro voljo. Umiram blizu svojega moža, glede bodočnosti svojih otrok sem brez skrbi, posvečena sem v tajne posmrtnega življenja in naglo se bližam zažel j enemu koncu; telo sem utrujena, ker sem mnogo pretrpela! V kratkih besedah mu je podala nekatere dogodke iz svoje preteklosti, ki so karakterizirali Netozuja, ni mu pa povedala o svoji sramoti. — Torej zbogom, Raul, v tem življenju in na svidenje v svetu duhov. Se enkrat se vam zahvaljujem za vse, kar ste napravili zame; ohranite me v dobrem spominu in molite za mir moje duše, kakor bom jaz molila za vašo srečo in za srečo vade žene. Dala mu je o&e roki; s solznimi očmi ju je Rami pokril 0 poljubi. _Odpustite mi, Ruta, - lahkomiselno vetr- njaštro, s katerim sem žrtvoval vašo čast in vafio usodo aaradi nekaj trenotkov nespametne strasti' Odpustite, da sem vas nato pustH v oblasti podlega človeka. Prisegam, da bom vsak dan za vao moiil, . v , . . Glas mu je odpovedal; vstal je, šel iz sobe, in ne da bi se ozrl se je vrgel v voz. Ves potrt od mučnih občutkov se je Raul vrnil v svoj grad, in ko je zvedel, da je Antuaneta pri ženi, se je zaprl v sobo: v tistem hipu ni bil sposoben govoriti s svakinjo. Valerij in glas, ki gra je prosil, naj odpre, ga je prebudil iz težke zamišljenosti. Podrobno ji je podal STOj pogovor z bankirjem in Ruto. Knegi-nja je poslušala s trepetajočim srcem: Antuaneta je imela prav: Hugo je zavrnil katerokoli vmešavanje kneza ter obdržal otroka pri sebi. Bledo obličje njenega bivšegaJ ženina je zopet vstalo pred njo obžarjeno z nepojmljivo očarujočo silo. Toda mlada žena je pogumno zavrnila od sebe zapeljivo sliko. Objela je moža in s poljubom prekinila njegove besede. — Naj bo dovolj teh žalostnih zgodeb; ne govoriva več o prošlosti, pozabiva nanjo. Od tistega dne so Rutine moči naglo slabele in kmalu je prišlo do tega, da ni mogla več s postelje. Toda ves čas je nista zapustila duševni mir in goreča vera v Boga. Ko je čutila, da se ji bliža smrt, je želela se izpovedati in dolgo se je razgovarjala z očetom pl. Rotejem. Po duhovnikovem odhodu je - Ruta prožila možu roko, ki je stal oprt ob postelji bled in mračen. _ Sedi semkaj, Hugo, in daj mi svojo roko. Tako sem srečna, ko čutim, da, si poleg mene! Mladi mož je molče pristavil stolico k postelji in stisnil hladno, vlažno bolničino roko; srce mu je bilo polno žalosti: zdravnik mu je povedal, da ne bo lena preživela nočL e Sla dokaj pridno izpod rok. Dovoljenje zai razprodajo časopisov v vlaku je bilo Edisonu •le nekako kritje aa druge kupčije. Prodal je v vlaitu in po postajali le malo izvodov časopisa «Detroit Free Press», kateri je prinašal po večini le mestne novice. Podjetni Edison je pričel misliti, bi se li ne izplačalo izdajati časopis za prebivalce iz krajev ob progi med Port Huronom in Detroitom. Računal je, da bi tak časopis imel precej naročnikov. In res, mladi Edison je nakupil v Detroitu vse, kar je potrebno za majhno tiskarno. V času med prihodom, in odhodom vlaika se je dal poučevati v neki tiskarni v mestu o tiskarstvu. In že po par dnevih učenja je nastavil svojo «tiskar-no» v vlaku. Poštni voz vlaka je obstojal iz treh oddelkov. V prvem se je nahajala prtljaga, v drugem pošta, tretji oddelek pa> je bil rezerviran za kadilce. Ker pa je bil ta oddelek brez vsake ventilacije, se ga potniki niso posluževali in v ta oddelek je Edison postavil svojo tiskarno. Časopis, katerega je izdajal Edison, se je imenoval «Weekly Herald». Izšel je enkrajt na teden na dveh strameh v 400 izvodih. Naročnina je bila mesečno 8 centov, posamezna številka pa tri cente. Časopis je prinašal novice z dežele, osebne vesti, tržne cene, vozni red železnice itd. Edison je bil lastnik, urednik, izdajatelj, stavec, tiskar, obenem tudi raznašalec in razprodaj alec. S prvo številko je prišlo Edisonovo ime prvič v svet. V Evropi je poročal londonski «TLondon Times» svojim čitateljem o obstoju časopisa, kateri se tiska in izdaja v vlaku. Eno izmed najljubših del Edi-sonovih je bila in je tudi še danes, . da so peča z raznimi kemičnimi poizkusi. Ker mu pa delo ni dopuščalo, da bi se bavil doma s poizkusi, se je odločil, da vzame vse skupaj na vlak. V oddelek poštnega voza, v katerem se je že nahajala tiskarna, je postavil še svoj kemični laboratorij. Izvanredna kupčija mu je omogočila, da si je nabavil najdražje kemikalije. Rav-notako si je tudi nakupoval vedno novih knjig. Razmere pri železnici takrat še niso bile tako urejene kakor so dandane*. Ni se čuditi, da si je nekega dne dovolila lokomotiva detroitske-ga vlaka, delati 80 km na uro. V tem teku pa je pričel zadnji priklopni poštni voz radi slabo postavljenih tračnic od »kakova! i. Lahko si je misliti, kaj se je godilo v Edisonovem «kemič-nem laboratoriju«. Med drugim se je nahajala poleg tudi fosforjeva palica, katera se je pri padcu užgala in pričelo je goreti. Došlim Železničarjem se je le z velikim naporom posrečilo udušiti ogenj. Na naslednji postaji v Mount Clemensu je vlakovodja izmetal z voza v«e ostale kemikalije, knjige, časopise, tiskarno in nar za je priznano izmed najboljših vrst žvepla. Modro galico nemško 98/99%, znamke Johannisthal v sodih pod 25Q j[g ter ~ angleško v vrečah od 100 kg, Naročnike modre galice vahimo, *da isto čimpreje dvignejo, sicer ne prevzamemo odgovornosti, ako blago zmanjka. VIN09-radni&ke potrebščine in orodje. Škropilnice originalne «Vermo-rel» Francoske, ter nacijonalne «Volpi» «Ferarra» itd. žvoplalnike ročne in nahrbtne v kratkem nam dospe nora zaloga nahrbtnih žveplalnikov «Volpi» ploččnate oMike. PoMuaaldk« za mleko, znamke «Mayfarth» iz Dunaja. KaHvalatko. Prijeli smo vežje •Število ploččnatih zalivalnikov od 8 litrov naprej. UMETNA GNOJILA. Mešanico pripravljeno za «ele-niad, ter posamezna umetna gnojila, kaitor čilski sofcter rudnUski superfosfat in 40/42* kalijevo sol. Gospodarstvo TRŽNI POLOŽAJ Žito. Že nekaj let sem opažamo, da je pomanjkanje denarja v Evropi ono dejstvo, ki sili države, da prodajajo in izvažajo žito ob Času žetve po nizkih cenah in da temu nasproti uvažajo proti koncu vsakoletne žitne kampanje po znatno višjih. Ta slučaj imamo tudi letos. Tendenca se je tekom zadnjega tedna zelo učvrstila. Povod k temu so dale predvsem Francija, Nemčija, Poljska itd..- ki stalno polnijo svoje prazne zaloge. V Italiji je pot?kel teden v znamenju močnega dviga in nenadne reakcije lire. V merodaj-nih krogih prevladuje nazira* nje, da bo naslednje gibanje li-rinega tečaja v precejšnji meri odvisno od ameriških posojil in v neznatni meri tudi od mednarodne špekulacije, ki je bila in je mogoče še precej angažirana. — Pšenica je tekom zadr njega tedna nazadovala oziroma napredovala povprečno za 10 lir. Tako pri producentih kakor pri mlinarjih vlada radi nestalnosti lirinega tečaja precejšnja nervoz/nost. Pšenica se je koncem preteklega tedna prodajala na bazi L 140—166. Koruza. Še bolj kakor pšenica človek je podvržen zmotam in včasih se zgodi tudi taka stvar. Prav zanimiv slučaj te vrste se je pripetil teta 1880. v Zedinje-nth državaih. Uradnik v nekem hotelu je zvečer zaključil svoje knjige in preštel denar, ki ga je prejel tekom dneva. V svoje neprijetno presenečenje je našel, da znaša naslika med končnimi računi in gotovino v blagajni petdeset dolarjev. Da se uveri, 6e se ni morda: pomolil, je prijel bankovce z levo roko, z desnico jih je pa štel, a zdaj yl desne roke na levo. Zopet je primanjkovalo petdeset dolarjev. In tako je ponavljal najprej. Štel je in štel toda ob vsakem štetju je bila svota prava ali je pa bil prlmaft-kljaj. Ves »meden je poklical šefa in temu se je zgodilo isto: enkrat je štel, svota je bila prava; ko je štel v drugič — petdeset doiar^ev premalo. Naposled' sta skrbno pregledala vsak posamezen bankovec in pogrešefe sta našla kmalu: en bamke-žgani v drugo ledno dobo, da morajo biti torej stari kakih dvajset tisoč let. Rusija potrebuje nove medicinske fakultete Po poročilu referenta za izo-b razo van je zdravnikov pri sovjetskem ministrstvu za zdravje dr.ju N. N. Pisnoviću, potrebuje Rusija mnogo več zdravnikov nego jih sedaj vsako leto dovrši svoje študije na vseh ruskih medicinskih fakultetah. Samo v tekočem desetletju bi moralo brtt v Rusiji kakih 9000 zdravnikov več. Kar se tiče medicinskega osebja s srednješolsko izobrazbo, so razmere v Rusiji tudi neugodne. Pomanjkanje medicinskih uslužbencev je že sedaj zelo občutno in se bo sčasoma še povečalo; zlasti je malo bolniških strežnic. Da odpomo-re tem nedostatkom, je vlada sklenila, da ustanovi zaenkrat novo univerzo z medicinska fakulteto ter da obenem otvori več novih šol za lekarnarje. 14 dni brez hrane Na poljskem pobočju gore Tatre so te dni našli 17-letno mladenko, ki se je bila podala tja z namenom, da izvrši samomor. Radi velikega napora in mraza pa je dekle medpoto.nia omagalo in je obležalo celih 14 dni brez vsake hrane v snegu. Revica, ki je imela vse ude pre-mrznjene, je bila prepeljana v bolnišnico, a zdravniki imajo prav malo upanja, da bo okrevala. Heizdaai spisi Leva Tolstega UredniSki odbor za izdajanje zbranih del L. N. Tolstega je nedavno pripravil za tisk prvo knjigo doslej še neizdanih del Tolstega, ki jih je spisal v četrtem in petem desetletju minulega stoletja. V tej knjigi bodo tudi njegovi pr-venci-pesmi v ruščini in francoščini Pebmi so po večini priložnostne. Knjiga bo vsebovala «Filozo-fične beležke o J. J. Rousseau-u (1845-47, «0 vrednosti filozofije (1645-47), »Temelji glasbe in njeno učenje* ter «Sodobna metoda učenja gla«be.» Zadnji dve deti pričata, da je bil Tolstoj navdu Sen za glasbo. In če3tokrat je dejal, da bi, ako bi ne bil književnik, najraje bil komponist. Nadalje bodo objavljena v tej knjigi še naslednja dela: «Zgoduvina včerajšnjega dne», «Dan na Volgi» (opis njegovega potovanja po Volgi na Kavkaz v letu (1851.), dalje «Raz- govor dveh dam (1851.), neizdan dnevnik 50. let, «Na sankah» (spomin na Kavkaz iz leta 1857.), prevod «Sentimentalnih potovanj» — dele Lovrenca Sterna, «Kako umirajo ruski vojaki» in še druga. V popolni izdaji vseh del L. N. Tolstega bodo izdane tudi vse iaa-Člce «Vojne in mlra», «Vstajenja» in «Dekabristov», dalje dela «0 Petru Prvem«. Vsa dela si bodo sledila po strogem hronološkem redu. Tudi brezverje je v Avstriji veroizpovedi Pred nekaj Časa je izstopilo v Modlingu pri Dunaju sedem oseb iz katoliške cerkve. O svojem činu so obvestili le politično upravo. Toda tega ni hotela vzeti na znanje cerkvena občina v Modlingu in je zahtevala od onih oseb, da se morajo vpisati njihovi otroci v katoliško cerkev. Proti temu sklepu so se stariši uprli in vložili priziv, v katerem so se sklicevali na senžer-mensko mirovno pogodbo, ki je o-benem tudi en del avstrijske ustave. Po tej pogodbi imajo oni pravico izpovedati svobodno katerokoli vero. Okrajno sodišče je razsodilo v. smislu senžermenske pogodbe, po katerem bi bilo tudi brezverstvo konfesija (veroizpoved). borzna poročila. Trst, 2. maja 1927. Amsterdam 765—775, Belgija 267.50—272.50, Francija 75.25—75.75 London 93.55—93.85, New York 19.20—19.30, Španija 335—345, Švica 373—377, Atene 25.50—26.—, Berlin 455—465, Bukarest 12—12.50, Praga 57.25—57.75, Ogrska 335—345 Dunaj 267.50—277.50, Zagreb 33.65 —34.15. Uradna cena zlata (30. IV.) L 362.75; vojnoodškodninske obveznice L 63.65. JAKOB BEVC urama In zlataraa Trst, Campo S. aiacomo 9 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krona plačuje vHtye kot vsi drugI. Zaloga raznovrstnih ur ln zlatenise. «79 LISTNICA UREDNIŠTVA Roberts. Članka o prireditvah nismo priobčili iz splošnih in ne krajevnih ozirov. Dopis o petju bi znal vzbuditi preveč osebne nevolje, naj se zadeva v novih razmerah sama od sebe reši. --—srn« - g Zobozdravnik K ordinira v TRSTU lia H. i. lateiMttt. 16. IH. (m od 9-12 in od 3-7 sv. rs m imt 342 Tržsftra posojilnica in femilHlcs reglstr. zadruga z omej. poMJhtm uradu je v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, ti. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tefroči raxun in Woge za Čekovni promet, ter jih obrestuje «r po 4% -mm večje ^n stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha urnitte teta (tate) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. 25-67. 179 Mili slov. denarni imi Odhodi vlakov Pomen kratic: o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — mešani vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o). 5.25 (o). 6.10 (o), 6.45 (b), 7 (b), 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 (b) 15.15 (b). 15.25 (o). 17 (b), 17.25 (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 19.20 (o), 20 (b), 23.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o). 7.10 (o). 8.08 (o). 9.23 (b), 10.07 (ob), 10.42 (b), 10.55 (o). 11.46 (b) 13.49 (o, se ustavi na Biviji, v Grijanu in Miramaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o). 17.14 (o), 17.48 (b), 18.— (o), 19.24 (b), 22.01 (o). 22.32 (o) 23.12 (b). TRST — BENETKE 5 (o). 7 (b), 8.05 (b). 8.50 (b), 10.35 (b), 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (oj. BENETKE — TRST 0.40 (o). 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b), 8.57 (b), 10.55 (b). 12.15 (o) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (bi. TRST _ GORICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o). 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o). 15 (b), 17.25 (b), 19.20 (o). b) iz Gorice: 6.6 (o), 7.22 (o), 8.15 (b). 10.25 (o), 14.28 (o). 16.27 (b). 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.50 (b). 9.06 (o), 12.10 (b), 15.20 (o). 17.20 (o, do Go-rice), 18 (b), 20.10 (o). b) iz Gorice: 6.08 (o), 7.27 (b), 10.07 (o), 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) i z T r s t a : 6.10 (b). 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, doGortce)). b) iz Gorice: 7.56 (b), 8.53 (o). 14.08 (o), 17.10 (o), 1922 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 lo, do Gorice), 8.45 (b). 11.45 (o). 17.00 (o), 19.40 (b). b) iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na jJ/no post.), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o), 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o. do Nabrcžine, ti? "».veza z vlakom, ki odhaja ob 10.13), sa > iz Št. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 13.S-. (ob, do Št. Petra in v Reko), samo K Št. Petra 16 42 (o), 15.50 (o), 13.35 (o, na Reko), samo iz Št. Petra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POST3JNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6 (b), 6.40 (b). 7.25 (b), 9.30 (ob), 14 (ml, 14.59 (b), 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 (o). 19.50 (b), 20.55 (o, do št. Petra), iz Št. Petra 21.23 fo). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o). 12 (m), 15 45 (o), 19.15 (o). iT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.04 (o), 9.24 (o). 11-49 (o). 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o. Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Buje). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). GORICA. — AJDOVŠČINA 7.57 (o). 13.05 (o). 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA i 4.25 (o). 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD ! 6 (o), 10.50 (o). 16 (o). TRST — HERPEI.JE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o. do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b). samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o), 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o). 4.55 (o), 7£5 (o, do Kanfanara in v Rovinj). 11-50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). Tiskarna Edinost v Trstu ... .... kakor \ »Mm«Mt«f«»M»MM»««««»»««««»*»*W«»«««»«««»H \ IzvrSuje vsa tiskarska dala v najmodernejem stilu J tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernojim^strgij. | | črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. | Vsa naročila se izvršujejo točno In po zmernih cenah. J mM>»«nnM»im«**«»»«»«»«««m» Ul. S. Francesco d'Assisi MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisal« V. ). Krftianovska. m urnftčin« prevedel IVAN VOUK. Cena L po poŠti priporočeno L 7-40. V Inosemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala iz zalolila Tiskarna Edinost - Prodaj«: Tiskarn« Edinost v Trstn. Via S. Francesco 30^ - Knjigarna J. (toka, VI« Milano 37 v Trst«. - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducc! 4. Kraigher Josip, Postoj««. Vacaae t erfetoalee platelce (cena L10) se doM v knjigarni STOKA.