-   49   -
 Ljubtjana na Koroškim ! ! !
Kako bi bilo to mogoče! Ali se je I/belj omajal?
Ali je sivi mejnik med Krajnskim in Koroškim zdivjal, in se čez naše glave in zidove premaknil, de smo pri-tisnjeni k edinima ner a z d erlji vi mu korotanski-mu vojvodstvu? S to burko bi še clo našim Nemšku-tarjem ne vstregel, kteri se zmirej hvalijo kako dobri Krajnci de so, kako za krajnšino žive in gore, de si tudi le besedica slovenšine njih ušesa hudo razžali. Vendcr smo to novico že večkrat brali, in vredništvo poglavniga Dunajskima časopisa „Wiener-Zeitung" kaderkoli kakšen spisek iz Ljubljane prinese, tudi ne pozabi zraven natisniti, de je Ljubljana na Koroškim.
V ravno tistim časopisu v listu od 14. sušca nek gospod iz Koroške-Ljubljane svoje misli zavolj volitve ali bolj rečeno ne volitve za Frankobrod v Krajnji na zjianje da. Od začetka zlo hvali prebrisanost, dobro obnašanje in besedvanje naših Gorencov, proti koncu pa v to hvalo grenko kaplico meša , in reče de je bil veči del pričijočih kmetov v ta preklic ali protest od slovenske stranke (slovenische Parthei) našuntan in podpihovali!! —
Gorenci! kaj čemo na tako natolcevanje odgovoriti?
Mi ne spoznamo na Krajnskim nobene slovenske stranke, mi le spoznamo slovenski narod, ki na Krajnskim stanuje. Ce se Slovenci v Novicah z gorečo besedo za svoje potegnejo , če njih večina reče in pokaže, de noče za Frankobrod voliti, je ta glas tudi glas slovenskiga naroda, ne pa slovenske stranke. Mi pisarja tega spiska vprašamo ali so bili tudi krajnski stanovi od slovenske stranke našuntani, ko so edi-nogiasno sklep napravili, Cesarja prositi, de naj vse Avstri-janske poslance iz Frankobroda nazaj pokličejo? —
Ko je huda burja na Dunaji divjala, in svoj rep še clo v Koroško in Stajarsko vihala, se Slovenci nismo dali zmotiti, zvesti smo ostali svojimu Cesarju. Tudi naši nasprotniki so nas tistikrat hvalili rekoč: Veri i Slovenci! nepaverla slovenska stranka naKrajn-skim! Mi pozdravimo preklic Gorencov kakor znamnje predramljeniga narodniga duha med Krajnci. Mi dobro vemo, de je naša narodnost še dete, pa krepko je, in ako Bog da verli junak bode postal, zdaj pa ko se samo braniti ne zamore , ga bomo z besedo , s pisanjem in djanjem branili, in nikakor dopustili, de ga nasprotniki naši po ptujih časopisih psujejo in natolcujejo kakor postransko dete, njega ker je nadepolni pravi Sin ljubljene matere Slave. __________
  -    50   -